Kljub starim hišam smo veliko gradbišče Krajevna skupnost Josip frasniKar oosega ob-močje tiplčnega meatnega sredlšča, za katerega Ja med druglm značilno, da Je z redklml Izjemaml vse zemljlšče pozldano all pa določeno za gradnjo. V vellklh stavbah, kl so zvečine novejšega datuma, so sl uredlle svoje proatore delovna In družbene organl-zaclje, med kateriml naj omenlmo slndlkate, Metalko, RTV, hotele. Preblvalcl so se v glavnam nastanlll v pradelu ob LJublJanlcl In to predvaem v starejšlh hl-šah. Tako kot večino območij v strogem mestnem jedru, pe-stijo tudi to krajevno skup-nost številni problemi, kot sta velik promet, in velika migra-cija prebivalstva. Ni na voljo podatkov, koliko delavcev je zaposlenih na območju te kra-jevne skupnosti, ocenjujejo pa, da pride na delo sem vsak dan vsaj trikrat več delavcev, kot je prebivalcev. Zaradi te-ga je tudi razumljivo, da pre-bivalci ne potrebujejo toliko trgovin, kot jih imajo na voljo, saj šo te trgovine namenjene tudi ljudem, ki se sicer vsak dan zadržujejo na tem območ-ju ali pa prihajajo sem po na-kupih. »Živimo v razmerah stalne-ga prometnega infarkta,« pra-vijo v krajevni skupnosti in pri tem mislijo na težave, ki jih imajo krajani, zlasti s par-kiranjem svojih vozil pred do- movi, kjer stanujejo. »Borimo se za parkirne prostore kraja-nov, živimo v nedorečenem prometnem režimu in žal še ne vidimo možnosti, da se bo zadeva kaj hitro spremenila.« Velika koncentracija trgo-vin je krajanom sicer dobro-došla, ker imajo več ali manj zagotovljeno dobro preskrbo. Vendar pa je takšna koncen-tracija pokazala svojo slabo stran za krajane v preteklem letu, ko je prišlo do motenj v preskrbi in največkrat so bili prav prebivalci te krajevne skupnosti tisti, ki so potegnili krajši konec na račun kupcev, ki so prihajali od drugod. »Kljub temu, da so v naši krajevni skupnosti predvsem zelo stare hiše, moramo ugo-toviti, da je to območje v bi-stvu še vedno eno samo veli-ko gradbišče. Na podlagi štu-dije o prenovi in razvoju pro- stora bo potrebno obnoviti vrsto starih poslopij«, pravijo v krajevni skupnosti. Zdaj imajo že načrte za ureditev dveh hiš na Petkovškovem nabrežju in treh v Trubarjevi ulici. Veliko je tudi takih pro-storov, kjer so zdaj stanova-nja, kasneje, ko jih bo zajela prenova, pa bodo služili dru-gim namenom. Eno od težkih vprašanj, s katerimi se soočajo tako na področju stanovanjske politi-ke kakor tudi na področju so-ciale, je 42 stanovanj VI. in VII. kategorije. Kljub vsej pri-zadevnosti so uspeli v petih letih zadovoljivo rešiti le 4 pe-reče probleme na tem področ- ju. Socialna komisija ima pol-ne roke dela in je tudi zelo aktivna. Skupaj z organizacijo Rdečega križa nenehno bedi nad ljudmi, ki potrebujejo po-moč. Lani so uspeli podeliti 16 prebivalcem tako imenova-no zimsko pomoč. Zanimivo pa je, da vso dejavnost finan-sirajo v glavnem z zbiranjem starega papirja, ki so ga lani nabrali za 60.000 dinaijev. Kljub temu, da je v krajevni skupnosti razmeroma veliko starejših prebivalcev, pa ven-darle opozarjajo, da niso tako »stara« krajevna skupnost, kot bi si kdo mislil. Otrok je čedalje več in v krajevni skupnosti s ponosom ugotav-ljajo, da v resnici raste nova generacija krajanov. Kolikšen pomen pripisujejo tej genera-ciji, dokazuje tudi ustanovi-tev Društva prijateljev mladi-ne v pretekli jeseni, v katere- ga se je zavzeto vključilo veli-ko število prebivalcev. S čla-narino, ki so jo člani rade vo-lje prispevali, so že uspeli or-ganizirati vrsto dejavnosti za najmlajše. Kar zadeva otroke pa jih najbolj pesti pomanjkanje prostora, kjer bi se otroci lah-ko igrali. Otroškega igrišča še vedno nimajo in veliko si obe-tajo od predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega otoka CO 1/17. Ta predlog predvide-va posege na območju Teksti-la, gradnjo mostu čez Ljublja-nico in ureditev tako imeno vanega kompleksa L-III na območju nekdanjega sanato-rija Emona. Tu je še nekaj prostora in pričakujejo, da bo-do tu dobili tudi otroško igri-šče. Kot smo že v uvodu pove-dali, je prenova ena od bistve-nih zadev, ki ji bodo morali y prihodnosti posvečati kar naj-več pozornosti. Glede na to, da si v Centru težko privošči-mo večje novogradnje, opo-zarjajo v krajevni skupnosti na velike možnosti preuredi-tve podstreh v mansardna sta-novanja. Nikakor se ne more-jo sprijazniti z dejstvom, da vrsta hiš propada, pri čemer zlasti opozarjajo na poslopja, kot je npr. tisto, v katerem ima svoje prostore Centralna lekarna. »Poslopje Tekstila je sicer novo, vendar ima že po-vsem obnovljeno pročelje, druga poslopja pa nikakor ne moremo toliko vzdrževati, da ne bi, povsem razpadla«, z grenkobo ugotavljajo v kra-jevni skupnosti. In še nekaj jih močno pegti; ne morejo se sprijazniti s še-danjim načinom odvoza snieti v vrečah in kontejnerjih. »Uli-ce v naši krajevni skupnosti so preozke, da bi postavili še kontejnerje, plastične vrečke pa spet niso primerne za naše stanovalce, ki v glavnem upo-rabljajo klasična kurišča, pe-pel pa največkrat vrečo raztr-ga,« pravijo krajani. Niko Isajevič Predsednica KK SZDt Jo-sip Prašnikar je Roža Šilc. Predsednik skupščine dele-gatov je Gorazd Vesnaver. Predsednik sveta KS je Go-ran Iskrič. Predsednik sveta ZK Je Drago Učakar Predsednica Društva prija-teljev mladine je Kata Pera-novič Predsednica Zveze borcev je Zlata Dimnik Krajevna skupnost Josip Prašnikar meri 19 ha. V njej je 840 stanovanj in 701 go-spodinjstvo. V KS živi 1581 prebivalcev. Kar 236 je otrok do 14. leta starosti, medtem ko je 347 prebival-cev starejših od 65 let Na območju občine Center je zaposlenih iz te KS 646 kra-janov, 227 pa v drugih obči-nah.