GLASN ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA DELOVNE SKUPNOSTI Marec ŠTEVILKA 3 LETO Vlil. IZ TOZD PROJEKT MONTAŽA KOPER dober start - lep uspeh! < s/ ■$ Se* >di XI galant, Volčja Draga, hale ABK, dela v Mlihofestu in Fructalu ter manjša restavracija „D“ na Kaninu 2200 m itd. so dela, ki so bodisi končana bodisi jih izvajamo. Z velikim uspehom so se naši monterji lotili montaž' nih del pri veliki plinski po staji za „Iskro“ v Šempetru pri Novi Gorici. Le-ta mon taža je zelo zahtevna in se stoji iz del plin—mazut ------------------------' butan—propan in čisti pro pan, pretakališče mazuta ustanovitve enote v okoli dobave materiala ter obnovitev kompresorske po popolnejše opreme monter- staje z razvodom komprimi Danes je „IMP-projekt-montaža^-Koper“ že kar ^lidna delovna organizacija, na katero so lahko člani Našega kolektiva zaradi njene številčnosti in doseženih Špehov upravičeno ponosni, k čemur pa je nedvom-5,° mnogo pripomoglo tudi osnovanje enote v Novi ^°rici in Postojni. Številčnost, večja realizacija, potreba po več mon-^žnih delih, vse to je narekovalo razširitev področij ^delave predvsem na Goriško ter Postojno z bližnjimi ^aji. V ta namen je bila osnovana tako v Novi Gorici k?t v Postojni enota, ki ima neposredne stike z naročji, kar daje dobre tehnične in poslovne rezultate. \v°d ___________________ . Gorici oktobra 1971 z člani - do danes, ko je steje že šestinsedemdeset, v a enota zabeležila že lepe t„?ehe. ki se izražalo v me- jev, pa tudi velika oddalje- ranega zraka, zunanjimi raz' nost gradbišč med seboj za- vodi sistem 150-110 stopinj hteva samostojnejše delo Celzija ter tehnološko vodo, ki se izražajo v me- vodilnega monterja in večje vsa dela v vrednosti nad 100 st»i realizaciji okoli 120 IjJ!*1 milijonov, in izgotov-3 objektih. V najetem stanovanju v jj °viški ulici se je torej na jeueni začetku usidrala pro-Va in operativa pod vod-Hj,0rn projektanta tov. Močit^3 z mladim operativcem ^ ' Kukom. Začetni uspehi it, žadovoljstvu investitorjev p "aročnikov so imeli za ^j^ico, da se je enota širila, s čimer so po- Na slikah od zgoraj navzdol: Stanovanjsko naselje v Sežani, ki ga izvajamo skupaj z GP Kraški zidar Sežana — Pokriti bazen v Lipici, ki je priključen hotelu Mae-stozo v nepolepšani fazi — Vodilni monter centralne kurjave Benjamin Lapajne V, Prostori pretesni za nor-p0,no delo. Ob združitvi s JetJem Simplex iz Idrije hjjj. Je enota še povečala, Pa so se prostori nek-tic^e projektive v Novi Goje Spraznili, vsled česar se te 333 projektiva preselila v aio?r°store in dobila s tem D), n°st, da se ojača z novi-0perSodelavci. Hkrati pa je Kuk iva P°d vodstvom tov. s pobila več prostora in Klal?1 Ve6 možnosti za norijo delo. pa ni bHo vse tako e- Bili so problemi prizadevanje operative. Ven- milijonov S-din. Instalacije dar pa krajevna raztresenost izvajamo od projekta do pre-objektov, če gledamo skozi daje. Slika na srednji strani rezultate, niti malo ne vpliva prikazuje del izvedbe. Brana učinkovitost operative. gocene plinske armature in V pretežni meri sodelu- opremo je dobavila fma. C. jemo prek naše enote v Novi E. R. I., Milano. Dela gredo Gorici z gradbenimi podjetji, že h koncu, kot so SGP Gorica v Novi Na gradbišču gradbenega Gorici, GP Kraški zidar v Se- podjetja ,,Gorica" v Novi Žani in GP Posočje v Tol- Gorici, kjer si to podjetje minu, nemalokrat pa z di- gradi velike hale z oznako rektnimi investitorji, kot so ABK, smo se pogovorili z Fructal-Alko in Mlinotest v vodilnim monterjem, ki vodi Ajdovščini, Meblo v Novi instalacijska dela na tem ob-Gorici in drugi. Število je sežnem objektu, Benjami-veliko, zato si raje oglejmo nom Lapajne. Mudilo se mu objekte, predvsem tiste z je, vendar si je utrgal nekaj nad 100 mBijonov din vred- dragocenega časa za naš nosti instalacijskih del. časopis. Tovarna Istok, Miren, Hale Salonit, Anhovo, Poli- Nadaljevanje na 4. strani Pomembnejši sklepi V februaiju tekočega leta so se sestali na sejah le organi upravljanja v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. O sejah organov upravljanja v podjetju, ki so bile ob koncu februarja in na katerih je bil obravnavan zaključni račun, bomo poročali v prihodnji številki „Glasnika“. pripravljeno za inventurni popis, silca glede na prizadevnost in TOZD OVK DS je na seji 12. februarja obravnaval rezultate inventurnega popisa in plan realizacije za tekoče poslovno leto. Po zapisniku inventurne komisije, ki točno navaja dejansko stanje ter ugotovljene presežke in primanjkljaje, je DS ugotovil stare napake, namreč precejšnje razlike v presežkih oziroma primanjkljajih, nastale zaradi netočnosti poslovanja v skladišču, zamenjave dimenzij pri posameznih artiklih in netočnega knjiženja. Sprejel je sklep, da se vsi presežki repromateriala, polizdelkov in gotovih izdelkov knjižijo v dobro izrednih dohodkov, primanjkljaji, glede katerih ne bi bilo mogoče ugotoviti krivca, ki bi ga lahko obremenili, pa v breme izrednih izdatkov. Ponovno je prekontroli-rati večje razlike med dejanskim in knjižnim stanjem in je, če se ugotovijo napake pri popisu, sestaviti ustrezen dokument zaradi popravka knjiženja. Primanjkljaji, ki se ne pokrijejo s presežki in so prikazani v posebnem spisku, se prav tako knjižijo v breme izrednih izdatkov. V nadaljnjem je DS sprejel nekatere sklepe glede članov inventurnih komisij ter njihovega poslovanja in glede odgovornosti ne samo šefa skladišča, temveč tudi vseh skladiščnikov; če se poslovanje v skladišču ne bo izboljšalo, bo potrebno v skladišču izvršiti nekatere personalne spremembe. Drobni material, ki se da odnesti v žepu, mora imeti šef skladišča pod ključem. Avtogum ne morejo kupiti šoferji sami in jih zamenjati, marveč se morajo vse zamenjave gum opraviti preko skladišča. Jurij Zavec je v nadaljnjem obrazložil plan realizacije za tekoče poslovno leto, ki ga je DS po krajšem razpravljanju sprejel in potrdil. Po razpisnem postopku je DS na predlog razpisne komisije za direktorja TOZD jzbral kot edinega kandidata ing. Antona Zimo, dosedanjega v. d. direktorja te TOZD. Za izvolitev in izkazano zaupanje se je Anton Zima zahvalil ter člane DS seznanil s srednjeročnim in kratkoročnim programom dela. V TOZD OVK sta ustanovljeni 2 obračunski enoti, in sicer OE instalacij ogrevanja in vodovoda in OE klima-dejav-nosti. Službe v obeh enotah pa bodo morale biti usposobljene tako, da bodo lahko poslovale kot samostojne temeljne organizacije, če bi bilo potrebno. Vsa delovna mesta bo zato potrebno popolniti z ustreznimi strokovnimi delavci. DS jenadalje sklenil, da se morajo sej delavskega sveta obvezno udeleževati šefi montaž, organizirati je treba tečaje in predavanja za monterje; predlog plana investicij se razdeli vsem vodilnim monterjem, da ga pregledajo in dajo svoje predloge in pripombe. V nadaljnjem je DS sklenil, da se zaradi lažjega reševanja stanovanjskih problemov v tekočem letu pri končnem obračunu za prejšnje leto izloči 1,000.000 dinarjev za stanovanjska posojila. Antonu Novaku, ki je bil dalj časa v bolniškem staležu in zato oškodovan pri osebnem dohodku, se odobri enkratna pomoč v znesku 2.000 dinarjev. Za člana izdajateljskega sveta Glasnika IMF je bil imenovan Miro Dražumerič. ... . . _ . V nadaljnjem je DS obši1®1 V razpravljanju se je ugotovilo, uspehe v šoli ter po predlogu razpravljal o ugotovljenem s da je bilo skladišče v resnici vodstva TOZD plačajo stroški nju repromateriala, predvse precej zanemarjeno, vendar pa je tudi v izrednih primerih. zvezi z nastankom razlik v o-, DS sklenil, naj skladišče v Kopru Akademskemu planinskemu presežkov in primanjkljaj® ostane, za red v njem pa se za- društvu v Ljubljani je bila odo- Ugotovil je, da je bil vzrok dolži tov. Sore, ki se bo preselil brena denarna pomoč 3.000 din, to, da se je osebje v skladi*® • ------------- x' .............................................. Ji neP prihaja v Koper in bo kot šef montaže potrjen je bil podpis pristopne stalno menjavalo; zaradi n6.?! vodil vsa dela na»tem območju.) izjave za samoupravno stano- znavanja materiala je priMlL vanjsko skupnost v Slov. Konji- do zamenjav posameznih cah. Odobren je bil tudi nakup lov, ob vračanju material3 osebnega vozila R-4 za službene gradbišč niso bile izdane V°^J potrebe operative na območju niče in prejemnice, pa tudi adm Poročilo o inventurnem popisuje DS potrdil, s tem da se nastali presežki knjižijo v dobro S^^edne^zItleTS- popram okolice. S£r^'d5Tv^ladišču impnnvnni lmmimp Za c lana izdajateljskega sveta bilo točno. DS je zato sklenili . L^dpis neuporabnega orodja L | GlasS^aIMP je bil imenovan se potrdi stanje inventurnega Pj odpiše neuporabno oz. izrab- lnS-FrancCelar- n™ n« dan 11 denemhra m ljeno orodje ter zaščitna sredstva in avtogume v vrednosti 326.696 din. Posebna komisija je pregle- pisa na dan 31. decembra --ugotovljeni presežki knjižij? izredni nrihodki. nrimanjM izredni prihodki, primanjK pa kot izredni razhodki. Da pa do takih razlik n® več prišlo, naj vodstvo TO® pripravi seznam repromateh® večjih vrednosti, za kateregai» dala tudi tehnično knjižnico! TOZD PMI MARIBOR TOZD Elektromontaže in ugotovila, da so knjige vpisane v po- ------------------------- “ precllog razmakom,sije Na^dne 8'febr'jeDSPoslušal je DS za direktorja TOZD za na- Por°čilo inventurne komisije o ob 1. četrtletju, o katere te dalinia 4 leta izvolil ing Franca rezultatlh letnega popisa ma- tatih je obvestiti DS. Na podi® j____i_:___g,\ j j: teriala, osnovnih in obratnih tega rezultata bo DS nato 0 sredstev ter inventarja. Ugotovil ločil, ali naj se s poskusnimi je razlike med dejanskim in venturami nadaljuje; za praVI Kumšeta, dosedanjega v. d. rektorja TOZD. vil '• Ing. Kumše se je zahvalil za knjižnim stanjem ter sklenil, da vodenje in potek dela v izvolitev in izkazano zaupanje in se ugotovljeni presežki knjižijo v dišču se zadolži Jože Pe Koper. V nadaljnje* ,. disce, nakup pnkohce za prevoz umrlega delavca Franca Domin- ?S slclenil, da se skladu za kablov dveh kombijev in treh ka je dodelil enkratno denarno dajanje in urejanje stavbnih V avtomobilov R-4 za operativo, a din 5.000 Nog0met. dostavi vloga za dode» naročilo dokumentacue za re- nemu klubu Maribor “ din 10.000 kv. metrov zemlji* j 3 5-000 za nakup športnih ?ekvizi- f TOZD ELEKTROMONTAŽA DS je na 4. redni seji 5. februarja poslušal poročilo Jurija Zavca o predlogu plana bruto-realizacije za tekoče poslovno leto. Po natančni predočitvi plana in vseh posameznih elementov, ki sestavljajo predlog plana, je DS plan bruto-realizacije načelno sprejel, s tem da se predloži v obravnavo zboru delovnih ljudi v TOZD. O poteku dela inventurnih komisij in rezultatih popisa je poročal Alojz Kamin, kije posebej opozoril na neprimerno visoko število netočno vodene dokumentacije o gibanju materiala v skladišču v Kopru. Skladišče tudi v nobenem primeru ni bilo objekta v Slov. Konjicah, nakup t(jv pet montažnih pločevinastih barak za skladiščenje materiala na gradbiščih, nakup prenosnega bencinskega aparata in fotokopirnega stroja. V nadaljnjem je DS odobril šefu montaže Antonu Žaklju za čas odsotnosti z dela zaradi prometne nesreče 100 % presežnega TOZD PM KOPER nič ne obveže. Če bi prisl0 , dodelitve zemljišča, bo DS P,č hodno o tem še sklepal. Za člana izdajateljskega $VJ, Glasnika IMP je bil imen°v Aleksander Herman. DS je na seji 4. februarja raz- ------------ __________________ __________ pravljal o letnem inventurnem dela osebnih dohodkovrianezu P°Pisu> 0 predlogu plana realiza- TOZD TRAA Kalanu pa plačilo stroškov ctie za tekoče poslovno leto ter _________________ 12-dnevnega bivanja na morju ? predlogu razpisne komisije za • • imenovanje direktorja TOZD. zaradi okrevanja. V zadevi povračila stroškov DS je na svoji seji 7 . febru^J primerih se na podlagi vloge pro- nih obrokih. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3700 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški pravilnika podjetja, le v izjemnih ^od^čilo® obljubo, da bo tudi v bod” j vodil organizacijo v sklad® ^ predpisi in po programu del®^-ga bo sprejel kolektiv in v 8 ^ lovanju z družbenimi politi0” organizacijami v TOZD. a V nadaljnjem je DS razp*% o inventurnem popisu. Dan f j predlog, da bi za zmanjšanj6^ji Uk že med letom uvedli p°s® j ne inventurne popise. Kon0”' DS potrdil stanje inventu”\ popisa in se ugotovljeni pr6$č odbor. ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni in odgovorni urednik), mg. Miran Mihelčič in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. i delavskih svetov TOZD Sir«1 st> it# tel? ii$i' .eP? aja*1 utitj la, ivr»' idH* :U il,* a P* in , kija? .e 0't 0» a fl* »tur ez» d 1» o ti;' 1 ni) '• sk :et • ga)' if ireK lica tfl- n J , iac ,oK [sti ’ Tl • .<*■ zen1 lit« č, ‘°dj J knjižijo med izredne dohodke, bavo kaluparskega stroja in stro-primanjkljaji pa med izredne iz- ja za izdelavo jeder, datke. Odpiše se neuporabni re- promaterial v knjižni vrednosti Delavki Zori Vodenšek je 10.222,69 din, orodje v vred- odobril 7 dni izrednega plačano sti 11.629,32 din, drobni in- nfg» dopusta za pripravo na di-ventar v vrednosti 387 din, mo- plornski izpit na srednji ekonom-deli v vrednosti 21.405,57 din, scdl- Obravnaval je nadalje mavčni izdelki 1.581,11 din ter nekatere prošnje za finančno po-osnovna sredstva v skupni vred- moc: prošnjo gimnazije Josipa nosti 8.258 din. Predlog plana bruto realizacije za tekoče leto je obrazložil Jurij Zavec. DS je predlog plana sprejel in potrdil. Jurčiča v Stični, glede katere je DS sklenil, da bi jo bilo rešiti pozitivno, višino podpore pa je vključiti v finančni načrt sklada skupne porabe; prošnja športnega društva Ivančna gorica se V nadaljevanju seje sta Tone načeloma sprejme, višino po-Pancur in Lado Mazovec obraz- moči pa bo določil DS na seji ob lozila kratkoročni, srednjeročni sprejemanju zaključnega računa. H1 dolgoročni program razvoja Krajevni skupnosti Ivančna go-TOZD TRAA. kratkoročni plan n ca se brezplačno odstopi v razvoja obsega zgraditev nove uporabo izločena in amortizi-haie v dveh etažah na površini rana peč za centralno ogrevanje. nlznli 1 C nfl Vir motrnt; cVlo_ „ * . ..... ‘r.. okoli 1.500 kv. metrov, skladišče repromateriala in |otovih se za realizacijo programa v te Osnovni organizaciji sindikata pa izdelkov. Potrebna je večja kot- kočem^letu odobri 25 000 dinar-larna, gradnja nove menze ter jev> dokončno pa bo DS sklepal sanitarnih prostorov. Pio c e vinar- 0 (em prj obravnavi zaključnega na je že zgrajena, podaljšati bi jo računa oz. finančnega plana bilo za enako dolžino, kar pa sklada skupne porabe. Po obrav-spada v srednjeročni program. navi osnutka pravilnika o sam-Energetski viri so že preskrb- skih ’ domovih je DS sprejel ljem, potrebno pa bo zgraditi še sklep, da se kot predlog sploš-trafo-postajo. nega akta da v javno razpravo, Dolgoročni plan pa predvide- F3™ Pa bo dokončno po-va pridobitev novih zemljišč za trdl1 zbor delovne skupnosti, gradnjo treh novih tovarn za Udeležencem tečaja za voz-črpalke, avtomatiko in toplotne nike viličarja se odobri povračilo aparate. Gradnja teh objektov potnih stroškov, bo potekala postopoma in bi se Na seji DS dne 11. februarja začela v tekočem letu, trajala pa so na predlog razpisne komisije bo najmanj 10 let. " Po razpravi glede nadurnega dela oz. dviga akordnega dela, ca. za direktorja TOZD za dobo 4 let izvolili Valentina Mendižev- tozd livarna IVANČNA GORICA kakor je bilo predlagano med V nadaljnjem je Jurij Zavec razpravljanjem o planu proizvod- obrazložil predlog proizvodno-nje, je DS zadolžil komisijo za finančnega načrta TOZD za te-norme, da do prihodnje seje koče poslovno leto. V obširni poda poročilo o tem vprašanju, razpravi so opozorili na izreden Ker je član Zvone Repas odšel S^f^ftoegf zSfeS ^n Vedr%TOZDje bil za novega ana ^ za dobo 2 let koopti materjaia medtem ko so cene ran Pavle Avzlahar, kije dobil na . zdelkov ^ družbeno vohtvah za Repasom največ gla- kontrolo Opozorili so nadalje Pavle Avžlahar je bil imeno- "a van tudi za člana izdajateljskega }jendl iP nrpdlo„ sveta Glasnika IMP. ieznm do 30 dni. DS je predlog plana sprejel, s tem da se predloži zboru delovne skupnosti v obravnavo in končno potrditev. Plansko-analitska služba podjetja pa naj v sodelovanju s strokovnimi službami TOZD uskladi plan obratnih naložb v postavki ,,terjatve" z realnimi možnostmi in predvidevanji. V nadaljevanju seje je DS obravnaval inventurni elaborat. Inventurni popis je DS sprejel in potrdil, s tem da se odpiše neuporabni material in druga sredstva, kakor je navedeno v predlogu komisije, obremenijo pa se tudi nekateri delavci za manjkajoče orodje in zaščitna sredstva. O reševanju stanovanjskih problemov je poročal Valentin Mendiževec. Po predlogu bi znašala skupna sredstva za stanovanjsko izgradnjo 1,496.000 din in bi se uporabila: za kritje obveznosti TOZD do solidarnostnih sredstev pri IMP, za lastno udeležbo pri solidarnostnem skladu občine, s katero se zagotavlja nakup 7 stanovanj za socialno šibke člane kolektiva; nadalje za individualna posojila delavcem in za odplačilo anuitet za najeta posojila ter za ureditev samskega doma. Sredstva sklada skupne porabe bi uporabljali za izplačilo regresa za letni dopust, za dotacijo gimnaziji v Stični v znesku 15.000 din, sindikalni organizaciji v znesku 25.000 din in gasilskim društvom v znesku 10.000 din. DS je po tej obrazložitvi sprejel in potrdil program reševanja stanovanjskih, vprašanj, plan sklada skupne porabe ter poro-1 čilo in program investicijskih del v tekočem letu. Iz ostanka dohodka po zaključnem računu za preteklo leto naj se izloči 400.000 din za ureditev samskega doma. Po obširni obrazložitvi Ludvika Čampe o namenih, ciljih in delovanju nove ustanovljene stanovanjske skupnosti v občini Grosuplje, za kar je bil dostavljen tudi predlog samoupravnega sporazuma, je DS sklenil, da TOZD pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine Grosuplje. Za člana izdajateljskega sveta Glasnika IMP je DS imenoval Ludvika Čampa. Pri obravnavanju problematike stimulacije za delavce, ki v teku leta ne koristijo bolniškega dopusta, je DS sklenil, da se predlaga odboru za osebne do-1 hodke pri IMP, da prouči možnost takšnega stimuliranja in to vprašanje enotno uredi za vse TOZD. Končno je DS še sklenil predlagati, da strokovne službe podjetja ponovno proučijo veljavnost in uporabnost normativne uporabe nekaterih zaščitnih sredstev. DS je na 3. redni seji 28. januarja obravnaval poročilo o plenjenih pogodbah in nakupu •nvesticijske opreme za novo livarno ter o dospelih ponudbah za uvoz opreme. Obširno poročilo o razgovorih za nabavo opreme je podal Valentin Mendi-&vec, nakar je DS po obširni Iazpravi povsem pozitivno ocenil Prizadevanja strokovnih služb in direktorja TOZD v razgovorih s Proizvajalci in dobavitelji opreme ter v celoti potrdil poročilo 0 sklepjenih pogodbah za nabavo opreme za novo livarno nodu-^nega iiva. DS je nadalje imenoval posebno komisijo, ki naj pregleda Prispele ponudbe in določi najmočnejšega ponudnika za do- proizvodnje sprejel in potrdil ter sklenil, da se predloži zboru delovnih ljudi v dokončno potrditev. Na predlog razpisne komisije je DS za direktorja TOZD za nadaljnja 4 leta izvolil ing. Rada Šegulo. Za izvolitev in zaupanje se je ing. Rado Šegula zahvalil z zagotovilom, da bo v okviru svojih možnosti prispeval, predvsem pa v sodelovanju z delavskim svetom in celotnim kolektivom, da bo dosežena enotnost znotraj kolektiva in da TOZD ne bo več odvisna od zunanje pomoči. Po razpravljanju o vprašanju telefonskih zvez v TOZD, glede katerega so bili že številni razgovori z vsemi pristojnimi ljudmi v podjetju, je DS sprejel sklep, da je to vprašanje rešiti čimprej, za kar so že bila odobrena potrebna sredstva. Po obširni razpravi glede osebnih dohodkov, v kateri so bila razjasnjena številna vprašanja, je TOZD TEN V izdajateljski svet Glasnika IMP je bil imenovan Milan Kostanjšek. Mohamedu Murtiču se prizna mesečni dodatek za ločeno življenje din 400 od 1. januarja dalje. Prošnje raznih organizacij za denarno pomoč se zadržijo v evidenci do obravnavanja zaključnega računa. SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB DS je na seji 13. februarja obravnaval poročilo o letnem inventurnem popisu in predlog plana za tekoče leto. Poročilo o inventurnem popisu je DS sprejel, s tem da se presežki knjižijo kot izredni dohodki, primanjkljaji pa kot izredni izdatki. Ker je bila inventura v knjižnici projektivnega biroja slabo izvedena, je potrebno, da se inventurni popis Pri volitvah v organe upravljanja službe za dela v inozemstvu so bili v februarju tega leta na posameznih gradbiščih v obratni delavski svet izvoljeni: — na gradbišču Berlin — Leopold Muhič — na gradbišču Muenchen—Erlangen — Jože Rabuzin in Henrik Šerbinek — na gradbišču Reutingen — Rajko Vuk in Tomo Vukovič — na gradbišču Duesseldorf — Anton Klančar in Jože Gumilar. Za člana delavskega sveta podjetja je bil izvoljen Anton Klančar. DS sklenil, da mora komisija za knjižnice ponovi in opravi na-norme delati bolj aktivno in naj | tančno do naslednje seje. se na vsaka 2 meseca sestavi pre-1 DS je soglasno sprejel in pogled norm v kritičnih primerih, trdil tudi predlog plana za te-Dodatno pa je sklenil, naj komi- koče leto. sija takoj pregleda že sedaj kri- V izdajateljski svet Glasnika tične primere in vse predloge v IMP je bil imenovan Igor Meliva, tej smeri posreduje delavskemu svetu v odločanje. Na seji se je dne 12. februarja sestal tudi delavski svet službe za DS je na seji 4. februarja razpravljal o rezultatih letnega inventurnega popisa ter o planu proizvodnje za tekoče leto. Podatki inventurnega popisa pokažejo precejšnje razlike v obliki presežkov in primanjkljajev. V teku razprave so ugotovili, da so vzrok temu zamenjave materiala, nedosledno izdajanje povratnic materiala ter nezadostna kontrola kartoteke materiala v primerjavi z dejanskim stapjem; skladišča so premajhna in preveč razdrobljena, material pa je slabo vskladiščen, zaradi česar se kvari in ga je kasneje težko uporabiti. DS je sprejel in potrdil inventurni popis, s tem da se presežki knjižijo med izredne dohodke, primanjkljaji pa med izredne izdatke. Po obširnem razpravljanju o letnem planu proizvodnje in investicijskem programu, v katerem so bila članom DS pojasnjena številna vprašanja glede nadaljnje proizvodnje, konkurence, novih investicij itd., je DS plan TOZD TIO IDRIJA Za člana izdajateljskega sveta dela v inozemstvu. Seja je bila v Glasnika IMP je bil imenovan Duesseldorfu. Janez Kržmanc. Na seji je pomočnik gl. direk- torja Janez Stanovnik tolmačil -— --------------------------— novo organizacijo podjetja ter pristojnosti posameznih služb, kot to določa novi statut pod-________________________________ jetja. Po določbah statuta je točno določen tudi status delavcev DS je na seji 6. februarja ob- na. delu Y fn7°n% ravnaval letni inventurni popis in Pj0 vesZV ‘-i IPJ nH predlog plana bruto realizacije katen so brli zapos eni pred od-L, tekoče noslovno leto hodom v inozemstvo. Tekoča Po obrazložitvi inventurnega problematika, ki nastaja v zvezi popisa je DS potrdil poročilo in- z začasno zaposlitvijo vinozem- venturnih komisij ter sklenil, da st™> Pa ?e reZ® Zn- se ugotovljeni presežki knjižijo poslovanje v inozemstvu. Naloga med izredne dohodke, primanjk- °S pa je, da se ukvarja s sirso ljaji pa med izredne izdatke. problematiko zaposlovanja v V nadaljnjem je predlog plana inozemstvu in odloča o načelnih za tekoče leto obrazložil Jurij Stališčih, upošteva koristi firme Zavec. Predlog je DS sprejel in m spoštuje veljavne predpise pri potrdil ter sklenil, da se da v svojih odločitvah. . obravnavo in sprejem zboru de- S programom dela podjetja m lovne skupnosti. načrti je seznanil elane delavske- Na predlog razpisne komisije ga sveta ing. Jože Naglic, je DS za direktorja TOZD soglas- M J "^fSsk^ fveta S F^vlaTmho" 4 d2b na gradbišču v Duesseldorfu, za na-Prošnji Dore Gantar je DS mestnika pa Henrik Šerbinek, ki ugodil, s tem da se razporedi na dela na gradbišču Siemens v ustrezno delovno mesto. Erlangenu. G. K. STRAN 4 1. MAREC 1974 Nadaljevanje s 1. strani Na vprašanje, kako se počuti v okviru sedanjega Kolektiva (k IMP je prišel v začetku 1972), je odgovoril, da nima pripomb in da je zelo zadovoljen. Kot vodilni monter vodi in izvaja vsa instalacijska dela, vendar so mu najbolj pri srcu instalacijska dela na kotlarnah. Pravi, da je srečno poročen, ima osem let starega sina in pet let staro punčko ter stanuje v kraju Jazna 7. Na vprašanje glede stanovanjske problematike pa je resno odgovoril: „Ni problemov, doma si namreč adaptiram staro hišo...“ Za stanje na konkretnem gradbišču pa pravi, da je vse v najlepšem redu, dela lepo in dovolj hitro napredujejo, tako da ni godrnjanja. Seveda ni pozabil omeniti, da se naj čimprej dobavi drugi kotel fme. Djuro Djakovič 1,5 milij. Kcal/h, kajti prvi že stoji na gradbišču — pripravljen za montažo. Poprosili smo ga še za posnetek in brž se je postavil k cisterni 50 kub. m in kon-denčni posodi, skratka k opremi, ki mu je blizu. Žal solzavo vreme ni dovoljevalo, da bi prikazali delo naših monterjev na tem zares velikem gradbišču. V eni hali so na primer na veliko izdelovali nosilne konzole za cevno omrežje, medtem ko so ga ponekod že polagali, poslužujoč se premičnega odra. Samih instalacijskih del na tem objektu je za nad 200 milijonov din. Plinska postaja v Iskri Šempeter, v ospredju cisterna Pa še skok v Lipico, kjer s sredstvi hotelsko-gostinskega podjetja ,JCras“ iz Sežane gradbeni izvajalec in naš naročnik GP »Kraški zidar”, Sežana, gradi velik pokrit bazen. Filterske naprave za ta bazen uvaža Metalka, in sicer od fme. STROBL, naši monterji iz enote v Novi Gorici pa vrše instalacijska dela. Za talno kurjavo oz. gretje tal so tokrat prvič uporabili z naše strani uvozne plastične cevi, ki jih v tujini že uspešno uporabljajo. Instalacijska dela tega objekta so pa že toliko zahtevnejša, ker je vključena tudi klimatizacija bazena, kar pa izvajajo monterji iz Kopra. Moto: čim več stanovanj, pa vključuje instalacijsko dejavnost tudi na področju stanovanjske izgradnje. Zaradi tega stolpiči v Bovcu in stanovanjsko naselje v Sežani v veliki meri kažejo delovne uspehe. V še večjo aktivnost na področju stanovanjske iz- gradnje pa je vključena enota v Postojni pod vodstvom tov. Kende. Le-ta enota je številčno precej manjša, vendar področje Postojne in Ilirske Bistrice, kjer so prav-tako v izgradnji stanovanjska naselja, pokriva. Enota sodeluje predvsem z GP Primorjem iz Ajdovščine in GP Gradnje Postojna. V Postojni z GP Primorje iz Ajdovščine naša enota izvaja instalacijska dela centralne kurjave in vodoinstalacijo za Stanovanjsko podjetje Postojna, in sicer KREMENCO II., III. , in verjetno bomo tudi IV. , kjer se predvideva kasneje tudi toplarna manjšega kalibra. Uspehi obeh enot pa narekujejo, da je potrebno odstraniti še določene težave, od stanovanjskega vprašanja do boljše organizacije, in doseči še boljši uspeh, v naročnikovo — pa tudi v naše zadovoljstvo. ALEKSANDER HERMAN Obvestili iz Elektromontaže TOZD Elektromontaža — odbor za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto: REFERENTA ZA VZGOJO KADROV IN HTV ZAŠČITO Pogoji za to delovno mesto so: - dokončana TSŠ elektro stroke — jaki tok, - odsluženi vojaški rok, — da ima kandidat veselje in smisel za delo z učenci. Prijave sprejema splošna in kadrovska služba TOZD Elektromontaža do 10. marca 1974. Družbenopolitične organizacije TOZD Elektromontaža so na razširjeni seji dne 15. 2. 1974 sprejele sklep, da so OD vseh zaposlenih v TOZD na željo posameznika na vpogled v splošni in kadrovski službi TOZD Elektromontaža. 1. MAREC 1974 STRAN 5 OBREME Grafikon Št. 1: Višine in struktura prispevka po občinah na dan 1.11.1973 LE GE N p A, orisp. 1■ /#/ prisp za izobraževanje m pror. prisp. 2. prisp za pokojnin, inval. zav. 3. == prisp. za zdr. zav. 4. IIIHII prisp za otr. dodatek in varstvo 5. //// stanovanjski prisp. 6. **■ prisp. za Bos. Krajino 7. Illll ostali pr. (prisp. za dnev. varstvo pri sp. za zaposl. pri sp. za zav. nesr. dod.prisp. inval. zav.) Prispevki od 1.1969 do 1973 č0(,Sak mesec dobimo „pla-ik' Na vrečki so napisane IjA številke, ki predstavljaš zaslužek. Vendar pa a°bimo vsega denarja, ki k ^služimo. Po zakonu C dolžni od svojega za-ftjka dajati prispevke za Opcijo, republike, itd. lo|^ek je potem naš osebni Prispevkov se potem S ■ra zdravstveno zava-tjje nJe» pokojnine, investi-Wv šolstvu, otroški do-j1 stanovanja; iz prispev- Grosuplje Zagreb Beograd Skopje Občina prispevek za izobraževanje s Oglejmo si še gibanje pri- činah opazimo v prejšnjih proračunskim prispevkom spevkov za ptet let nazaj pri letih zmanjševanje prispev-od 18 do 21,87 % ter pri- občinah: Bežigrad, Maribor,’ kov, v letošnjem letu pa spevek za zdravstveno zava- Koper, Beograd in Skopje: velik skok navzgor, razen pri rovanje od 15 do 21 %, itd. tabela št. 2 in grafikon št. 2! Prispevki so podrobneje Prispevke občine Bežigrad prikazani po vrstah in po nji- v letu 1969 smo vzeli kot hovih deležih v letu 1973 za osnovo. Na to smo primer- predvsem na račun stano-posamezne občine v tabeli jali vse prispevke izbranih vanjskega prispevka (za cca št. 1 in v grafikonu št. 1. občin za 5 let. Pri vseh ob- 4 %), prispevka za pokojnin- občini Bežigrad; tu se prispevki še naprej manjšajo. Povečanje prispevkov gre sko in invalidsko zavarovanje (za cca 4 %) ter prispevka za otroški dodatek (za cca 2%). Iz tabele in grafikona je razvidno tudi, da so osebni dohodki v slovenskih občinah bolj obremenjeni kot osebni dohodki v občinah drugih republik. MAJDA LAMPRET tudi pomoč za ob- Višina in struktura prispevkov po občinah na dan 1.11. 1973 osanske Krajine. ^ *abeli št. 1 imamo iz-SiV6 prispevke, ki so rC.V veljavo 1.11. 1973. n* 80 na 100 din neto Ve§a dohodka po ob-Najbolj so obremeni ■ delavci občine Mari-y'n8icer plačaj0 od 100 1° osebnega dohodka , Prispevkov; sledijo V,n> Konjice s 65,39 artia s 64,98 din, itd. A s AVrStah prispevkov pa .\jn.°ksega prispevek za M>sko zavarovanje: «A$2 ~ delež ima Zagreb z /o= najmanjšega pa 8 24,52%. Sledita V >je Tabela St. 2 Prispevki od leta 1969 do 1973 OW/na Leto Bežigrad Maribor Kop % prisp. indeks Bež.1969*XX) % prisp. indeks BeŽ. &100 prisp. _ 19 69 55'35 100 5857 105-82 S6’99 19 7 0 55'43 100 14 5694 102'87 55-89 19 7 1 52'69 95-19 54'62 9868 53-87 19 72 5298 95-72 53-72 97'06 53 '65 19 7 3 62'39 11772 66'31 11980 63 46 K K mK par Skopje •/. indeks s „„ 9-700 prisp Bež. 13*100 5 46-98 84'88 s 4 5'94 83-00 6 4228 76-39 9 4282 77 36 47'59 85'98 Vrsta Občina —-_^pr/sp prisp. za izobr. in pror. pr. pr isp. za pokoj in inval. zav prisp. za z dr. zavar. prisp. za otr. dod. in varst. stanov. prispevki pr is p. za Bos. Krajino ostali prispevki skupaj prispevki 1 2 3 4 5 6 7 8 1. Bežigrad, Šiška: '/• prispevkov struktura prisp■ v '/• 1V38 18’ 24 22-03 35-31 11-28 18-08 4'47 7‘16 9-00 14'43 1-00 1-60 3'23 5’18 62-39 100 2. Maribor: % prispevkov struktura prisp. v */• 13-60 20S1 22-63 34-13 12‘10 18’25 4‘59 6-92 3‘24 1393 1-00 V51 3‘15 4-75 66-31 100 3. Slov. Konjice: '/• prispevkov struktura prisp. v ’/• 13S2 2V29 22‘57 34’52 11‘49 17’S7 4‘58 7'00 7'67 11'73 1-00 1'53 4’16 6 36 65-39 100 4 Koper : '/• prispevkov struktura prisp. v '/• 12-36 19‘48 22-16 34’92 10-10 15-92 4'49 7-08 9-00 14'18 1-00 1-58 4'35 6-84 63-46 100 S. Idrija: '/•prispevkov struktura prisp. v '/, 13-16 20-25 22‘38 34‘44 14 '47 17'65 4'54 5'99 9‘14 14'07 roo 1-54 3-29 5'07 64-98 100 6. Grosuplje: '/• prispevkov struktura prisp. v '/• 11-96 18-91 22’15 35'03 11-35 1795 4-49 7'10 9'04 14-29 roo 7*58 3'2S 5-14 63-24 100 7. Zagreb. '/•prispevkov struktura prisp. v '/• 10-91 20-17 20-84 38‘52 9-49 17-54 1- 58 2- 92 8‘6 2 15’93 1-00 1'8S 1'66 307 54'10 100 8.Beograd -. '/•prispevkov struktura prisp. v '/• 10-43 21-71 14-88 30‘99 9-76 20‘33 1-44 3'00 8‘2 4 17‘16 1'00 2V8 2'26 4'73 48'01 100 9. Skopje: '/• prispevkov struktura prisp. v '/• 10-41 2V87 11-67 24S2 10‘16 21-35 4'12 8'66 8’24 17'31 100 1'99 4-19 4759 100 Volitve po novem delegatskem sistemi) Komaj smo opravili z volitvami v organe upravljanja v podjetju in temeljnih organizacijah združenega dela, že smo v središču priprav na volitve delegatov v samoupravne družbenopolitične skupnosti. Nosilec postopka za pripravo in izvedbo volitev v temeljnih organizacijah združenega dela so sindikalne organizacije, ki so glede na to, da so bile v nekaterih naših TOZD pred kratkim formirane, pred velikim političnim izpitom. Nov volilni sistem pri uvajanju delegatskih razmerij v skupščinski in politični mehanizem zahteva od evidentiranja možnih kandidatov pa do samih volitev popolno demokratičnost postopka in precejšnje politične priprave. Zato ni treba posebej poudarjati, da ima v celotnem volilnem procesu poleg organizacij socialistične zveze in zveze sindikatov kot nosilcev tega procesa veliko vlogo organizacija zveze komunistov. delavci, organizirani v zbora. Glede na strukturo koordinacijski legatskih razmerij je nadalje z delavci, organiziram v zoora. vieue u uUmu.u » TOZD phpf3' v neposredni povezanosti skupnosti in druge z zako- prebivalstva m število delov- ™htv P P,,, celotnega skupščinskega si- nom določene obhke zdru- mh ljudi v občini se s statu- poročilo^ o p t P Šterna z delovnhni ljudmi in zevanja, tom določi število delegatov naTOl^’čj] obrabil obratno Deleeati izvoli eni v 3. delovni ljudje v delov-v posameznem zboru. Ste- poročilo se ^ x temeljni organizaciji združe- nih skupnostih državnih vilo delegatov v delegaciji pa na sestanku elanov neTa dda med sebdld?u- organov, družbenopolitičnih mora vsaka TOZD ali skup- šnjem seji vodstva sind-ka*,, ženi v delegacijo bodo za- organizacij in društev ter v nost določiti s svojim statu- organizacije v TOZD, « K meniali klasičnega odbor- drugih-delovnih skupnostih, tom. Po ustavnem določilu je treba vabiti jzaci%’ nika in noslanca ki sta bila ki niso organizirane kot mora vsaka delegacija šteti drugih političnih org J! naivečkrat še vedno pred- organizacije združenega najmanj 5 delegatov. Stevilč- in samoupravnih orga ’« R vsem snlošna nolitična pred- dela, kot tudi aktivne voja- nost delegacije je odvisna od — na istern sestaJ^ŽI)j|i|X stavnika svojih volilcev De- ške osebe in civilne osebe v števila zaposlenih v TOZD. sprejme predlog stavmka svojin voiucev. u cii0u r>ve ali več deleeacii te- kandida SV v Vliti zapuoivimi v i legacije bodo temelj in "sš- službi v oboroženih ritih ^ a^ve^delegcj^- kandidatov^legac^L no^olitičnm skupnostL ta- 4. delovni ljudje in ob- nizacij oz. skupnosti, pove- v ^soglasje koordinacgsk rro politič n ilt sk upno st t ta- ^4^’delovni ljudje in ob- nizacij oz. SKupnosu, pove- v soglasje mePsto političnega odločanja čani v krajevnih skupnostih, zanih z delom in drugimi odboru™ nato gre y Pri oblikovanju delegacij interesi, ki jim glede na do- razpravo. _ v • , , - n no nriniAo Trptlfl 1373 tP KZndlU TOZD, S in preglasovanja se bo vse P« oblikovanju delegacij mieiesi, ki jun gieuC ™, uu- .^4' boli uveljavljalo samouprav- v organizacijah združenega ločena menla ne pripada Tretja faza je kano m no sporazumevanje inPdo- dela na področju izobraže- delegatsko mesto v zboru ^‘Postopek-govarjanje. Delegatski sistem vanja sodelujejo študentje in združenega dela, se zdruzu- ^andl^anj, , ^ ____xr____l-~4. nppnni er^Hniih £r\1 r>rv- 1610 V konfCTCnCO dcl.C23.CiT OpT3Vi 113 K3I1C11 Pfl POTEK KANDIDACIJSKIH OPRAVIL ZA VOLITVE jemoma delegatsko KTIahko označirno kat učenci srednjih šol pod po- jejo v konferenco delegacij opravi na sistem odnosov v upravlja- goji, ki jih določa zakon. zaradi delegiranja skupnega konferencah, katere nju, v katerem delovni ljudje Delegacijo oblikujejo tudi delegata, sodelujejo v procesu odloča- delovni ljudje, ki trajno de-nja po svojih delegatih oz. lajo v delu temeljne organi-delegaciji. Zatorej pomenijo zacije združenega dela, ki ni volitve, ki so pred nami, ne- na območju občine, na ka-kaj novega in mnogo več kot terem je sedež te organiza- \m ljajo vsi delovni ljudje- ,k A1” " Koordinacijski odbor P ,d% na konferenci poroči^; Ve, predkandidacijskem JLr\ V ULI1 VIL pi vuAuiruruuvij jivvu* j volitve, ki smo jih bili vajeni cije. Volilni pravilnik določa ku m Podlog | sli 1 ’ • V manjših delovnih orga- tri faze postopka v predvohl- ^ov ^ebne NEKATERE ZNAČILNOSTI DELEGATSKEGA SISTEMA Osnovno vodilo in naloga delegatskega sistema je v . uresničevanju delavčeve osnovne pravice in izpolnjevanju njegove osnovne dolžnosti, da neposredno, enakopravno in demokratično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Značilnost de- do sedaj. V katerih samoupravnih bodo delovni ljudje obliko- skupnostih delegacije vsi delovni ljudje, evidentiranju možnih kandi- dacijskem postop -A. Zaradi "lažje predstave datov, k,je že za.nami, ne in v delovnih skupnostih, ki na skici: opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih SKICA organizacij združenega dela, za uspešno uvajanje delegat- stayi predlog skega sistema najpomemb- tov> 56 glasuje ,v |jQ eapfmri Izar Druga faza je predkandi- |S1 sestavi kandidatna 1 J Kandidatno listo f p]: Al SJTd" Ustava določa, d, bodo d.cPp,&\ TOZd! «***&% / kmetijstvu, obrti in občinske skupščine sestav- Za izvedbo predkandidacij- J delegatov podobnih dejavnostih z de- ljene iz zbora združenega skih postopkov, za kandidi- __cimr ' lovnimi "sredstvi,"na" ka*te rih dela" zbora" kmjemih^skup" ranje‘delegatov, so neposred-je lastninska pravica, skupaj nosti in družbenopolitičnega no okorne vse družbeno- vohh v^temeljndi politični;? organizacije v cijah OBČINSKA SKUPŠČINA pvuuv-.v^ vMemuz.čtvtjv , združenega * TOZD. V ^predkandidacij- marca, v krajevnih ^ -3 skem postopku je treba nostih pa 31. marc c opraviti sledeče: n ELEKTRONSKI SISTEM ZA OBDELAVO PODA** i Delovno orodjf; Oktobra 1973 je bila predvidena razširitev dosedanje konfiguracije elektronskega sistema IBM 3 za nadaljnjih 16 K (16384 alfa-numeričnih znakov) spomina v osrednji enoti ter za dve diskovni enoti s skupaj 40 milijoni (2 x 20 milijonov) znakov spomina. Dobava se bo sicer zavlekla tja v marec, kar bo ob trenutno pretesnih jjrostorih v toliki meri otežkocilo obdelavo na sistemu, da se bomo morah v obdobju do prestavitve razširjenega sistema v nove prostore posluževati gostoljubnosti nekaterih drugih elektronskih centrov. Vendar se nam zdi prav ta trenutek PIltPa p-JSi prikaz možnosti oziroh^ji^ M ~ .metni. ........ ... obdelava zagotovi po®3 spektiv, ki jih naj uporabnikom v p—j- . n Anahza trenutnega 've.L-marčevski dobavi) narn P j) Jtijj, lahko pričakujemo v leta „i približno 250 do 280 % X koristek zmogljivostisl® Jel1 [»X številki nai bi se ob Pre , številki naj bi se ob Pre4 5 prenosu obdelave P°4nb»vl f področja saldakontov a ,ep„tne potrebe so pisarniški prostori v celoti zadoščali, še >a je bila. 1 ^azvoj seveda zahteva svoje. --------------_-------------------- ^ ...Ik^aščanjem skupnega do-vseh takratnih ekonomih1 pj otv pri IMF se je sorazmer-V^čalo tudi število proiz-A >n režijskih delavcev. Re-V Upravni stavbi so pošle. jjjUki so dobili odpoved. V 3 Ji sq še nedokončani pro-glcfct * Postali zanimivi. Dogra-ni bila končana, toda Od sfor je bil v mislih osvo-■ ntistih, ki jih je najbolj prt) kj|0 Prostorska stiska. V hipu vse zasedeno, seveda na ^(. Predhodnega dogovora: ’ ftyJ in koliko dobi. Prav nič o li fln« ve|:£8a, da se je pričela ka-Prostorska stiska, saj iflPOgo vno ob tem času ali pa že , )?i s, prej formirale povsem p"SSilh etonom- A j^!ektromontaži se je lor-[h%Ve^6eno-projektivni biro : Ajr tehniške kontrole. J' |liko f tnem CK V se je rav-' jjtiVfjj formiral izvedbeno-pro- J0' (a^uPnih službah so tekle [av^tp Za ustanovitev IBM ra-■,d lug3 centra, sočasno pa si je jS o, ^obil domovinsko pra-°;.aAi'rf^P je prevzel zastop-flVdv:, A LA VAL. Vse to je vse večjo potrebo po y’|e|tJ'v je bila samo v tem, da O" pripravijo novi pro-[i j ® potrebo je uvidela V\°ntaža, ki se je dogovo-, t/daptacijo obstoječe ba- ) j Pikovi 58. Iz pritličja na 9 :no Seje v celoti izselil iz-I "Projektivni biro Elek- tromontaže in odstopil prostore računskemu centru. V obnovljeni baraki je pričela delovati tudi ambulanta IMF, kar smo vsi z veseljem sprejeli. Problem s tem ni bil v celoti rešen niti za Elektromontažo in ne za CKV. Oba obrata sta še vedno v intenzivni ekspanziji, zato je prišlo do sporazuma, da se pri skladiščni hali v Vojkovi zgradi aneks, v katerem bi bili tudi prostori družbene prehrane. Zamisel je stekla, seveda s požrtvovalnostjo posameznikov kot organizatorjev in vseh ostalih, ki so prispevali, daje aneks zgrajen in opremljen. Z dograditvijo tega objekta smo ponovno, sedaj že v obeh TOZD delali nove načrte b premestitvah služb v dograjeni objekt. Letos v februarju so se v aneks v Vojkovi 58 preselile iz TOZD Elektromontaža naslednje službe: - izvedbeno-projektivni biro se je v celoti preselil iz barake v Vojkovi 58 ter jo zapustil TOZD - OVK Klima, - priprava dela iz Titove 37, - nabavna služba iz Titove 73 - tehniška kontrola iz Titove 37, - obračunski oddelek se je preselil iz pritličja na Titovi 37 v II. nastropje ter tako zapustil IBM centru še en prostor. TOZD - OVK, PODROČJE KLIMA DEJAVNOSTI, je preselila v svoj del aneksa v Vojkovi 58 naslednje službe: — operativo, pripravo dela TOZD Elektromontaža je s montaže, službo meritev in regu- pridobitvijo novih prostorov v lacije, Vojkovi 58 rešila prostorsko sti- — splošno in kadrovsko služ- sko na Titovi 37 za splošno in bo za klimo, kadrovsko službo, tehnično služ- — obračun, nabavno službo bo in komercialno službo. Po- in konstrukcijo za klimo. trebe tehnične službe v tej pre- V barako v Vojkovi 58 pa so selitvi niso bile v celoti rešene, se preselile službe: TOZD - OVK, klima dejavnost, — izvedbeni projekt iz pri- je s preselitvijo nekaterih služb v tličja na Titovi 37 ter prostor za- aneks namenila izpraznjene prepustili IBM centru, in store na Titovi 37 razširitvi služb — služba za varilno tehniko, centralne kurjave, vodovoda ter splošne in kadrovske službe, saj Komercialna služba Klime so bili pogoji dela zaradi preostane zaradi pomanjkanja pro- natrpanosti zelo slabi. Delno je štora v Vojkovi 58 do nadaljnje- rešena z vselitvijo v aneks tudi ga v prostorih na Titovi 37. prostorska stiska pisarniških pro- storov v proizvodnji, iz katerih so se preselili v aneks del nabave in konstrukcija. Ugotovimo lahko, da je bilo veliko narejenega za izboljšanje delovnih pogojev tako proizvodnih kot režijskih delavcev. V novem aneksu so pridobili delavci Elektromontaže in OVK - Klima dejavnosti sodobne sanitarije in garderobe. Delovni pogoji su se izboljšali, zato je dolžnost nas vseh, da dosežemo večjo učinkovitost dela, saj le tako bo vložena investicija dala še boljše učinke za razširjeno reprodukcijo. JOŽE WEISS (0 ^OSTATI: