Gospodarski in socialni vidikl obmejnega dela Slovenski narod se ne more bahati z zmagoslavnimi bojnimi pohodi, zgodovinski arhivi ne hranijo diktiranih pogodb, ki bi jih slovensko demokratično ljudstvo vsiljevalo kakemu sosedu, nitna razkošnih grobnic narodnih vladarjev in velikašev; — samo na grobu velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja stoji skromna žara, napolnjena s slovensko zemljo, ki je izvir naše socialne misli, porajajoče se v borbi in trpljenju z velikimi in močnimi. Slovenski človek ne predstavlja na zgodovinski poti oblastncža in zatiralca naprednih idej, nasprotno: kot zatiranec je s svojim tihim delom sodeloval pri vseh socialnih pokretih, ki so šli skozi evropsko zgodovino. Slovenska socialna misel se je porodila v dobi kmečkih uporov, ko je začelo slovensko kmečko ljudstvo boj s tujerodnimi fevdalci. Revolucionarna romantika je kot univerzalna ideja svojega časa utrjala socialna miselnost v politiki' in jo poveličevala v umetnosti, dokler ni zmagala demokracija nad fevdalno samodržnostjo. V dobi narodnih taborov je slovensko ljudstvo, prežeto demokratičnih načel, zahtevalo svoje politične pravice. Po Kreku in Vošnjakih se je boril slovenski narod za gospodarsko in socialno izboljšanje, zavedajoč se, da mu v borbi z narodnimi zatiralci ne smc manjkati trdna gospodarska osnova. Gospodarska in socialna osnova, podkrepljena z nacionalno mislijo, je bila v vseh dobah najjačja opora v borbi slovenskega življa s tujimi zatiralci. Stoletno pripadništvo slovenskega ozemlja k avstrijski državi je izoblikovalo svojevrstno, avstrijski državi primerno, gospodarsko strukturo in povezanost slovenskega agrarncga gospodarstva z avstrijskimi trgovskimi in industrijskimi središči. Slovensko gospodarstvo je imelo y dolgih stoletjih vedno le smer navzven proti meji, nikoli ni iskalo središča in ureditve samo v sebi. H gospodarskim središčem so se prilagajale prometne prilike. Slovensko obmejno ozemlje je prometno mnogo ugodneje povezano z inozemskimi središči kakor z lastno notranjostjo. Gospodarsko izživljanje izven slovenskega področja in prometna povczanost s tujimi centri je rodila na meji nacionalno indiferentnost: polagoma se je pretakal tuji kulturni vpliv med slovensko obmejno ljudstvo. Z osvoboditvijo Slovencev in s priključitvijo k Jugoslaviji se je ločilo z novimi mejami slovensko obmejno ozemlje od avstrijskih centrov. V prvi povojni dobi tega nismo čutili, ker je vladala svobodna trgovska politika, ki je še nadalje vzdrževala gospodarske stike s slovenskim obmejnim ozemljem. Gospodarski stiki naših agrarnih predelov z inozemskimi industrijskimi središči so ustvarili v prvih povojnih letih pravo gospodarsko konjunkturo. V tej dobi smo z nesmotrenim nacionalnim delom zamudili gospodarsko organiziranje in prometno povezovanje z notranjostjo. Gospodarska kriza in avtarktične gospodarske težnje sosednih držav so zarezale v naše slovensko obmejno gospodarstvo globoke rane, ki zevajo ob dvajsetletnici samostojne države in kličejo po pomoči. :¦ -*,-:. ... ¦ -.,,: ^fe-.-.: Obmejno učiteljstvo je spoznalo v teh kritičnih dneh vso nesmiselnost prerekanja med preživelimi političnimi ideologijami, ker je ta borba vcepila v slovensko ljudstvo mnogo sovraštva in je povzročila razcep v vaškem življenju, ki onemogoča tudi koristne gospodarske akcije. To nesporazumljenje škoduje zlasti nacionalnim pri^zadevanjem na meji. Slovensko učiteljstvo želi in zahteva v imenu narodnih interesov depolitizacijo gospodarskega in nacionalnega delovanja ob meji. Obmejno učiteljstvo čuti, kako potreben bi bil Slovencem narodni program, ki bi po svoji vsebini zajel in reševal v sebi vsa življenjska vprašanja, ki zadevajo naš narod. Novi program mora pokazati življenjsko silo slovenskega naroda, ko hoče najti svojo rešitev iz današnjih nepovoljnih prilik; z njim se mora izvršiti nov vzpon v življenju slovenskega naroda, saj se mora ob takem programu okreniti pogled obmejnega prebivalstva proti slovenski sredini ter povezati po dolgih stoletjih raztrgani slovenski narod v kolektiv, ki ga mora prevevati demokratična miselnost, gospodarska in socialna pravičnost. Ob dvajsetletnici lastne države, ki je zrasla iz borbe in krvi naših prednikov, se priključuje slovensko obmejno učiteljstvo vsem borcem za demokratično, gospodarsko in socialno pravično ureditev slovenskega naroda, spoznavajoč, da so to najjačje nacionalne osnove, ki so utemeljene v sodobnem življenjskem toku. —1 Predlogi šolskih nadzornikov v vrbaski banovini. V Banja Luki je bila v torek končana tridnevna konferenca sreskih šolskih nadzornikov iz vrbaske banovine. Ugotovitve posvetovanj so navedene v obširni resoluciji, ki bo predložena prosvetnemu in drugim prizadetim ministrstvom. Resolucija zahteva, da se mora učni načrt za osnovne šole bolj prilagoditi potrebam življenja in načelom sodobne šole. Čimprej naj se uvedejo enotni državni učbeniki. Telesno vzgojo učencev naj vodijo vojaški referenti in njihovi zaupniki. Za siromašne učence naj se osnujejo primerni podporni fondi in zlasti povsod odprejo šolske kuhinje; šele potem bi se smeli ostro kaznovati starši, ki otrok ne pošiljajo redno v šolo. — Končno predlaga resolucija, naj se ukinejo sprejemni izpiti za srednje šole, ker so brez smisla in obenem škodljivi za ugled osnovne šole in učiteljstva, in pa, naj se šolski nadzorniki razbremene nepotrebnega birokratičnega dela. »Jutro«, 16. VII. —1 Avstrijske novice. Svetovnoznani učenjak Sigmund Freud, profesor psihoanalize, je zaradi novonastalih razmer zapustil Dunaj in se preselil v London. »Delavska politika«, 11. VI. 1938. —1 Pravilnik za obmejni in manjšinsko šolski odsek priobčuje Mariborski »Večernik«, »Jutro« od 15. VII. —1 Informativen članek o srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah Puljske pokrajine je izšel v »Istri«, 14. VII. —1 Poročilo o zborovanju Slomškove družbe prinašata »Slovenec« in »Slovenski dom« od 6. VIII. —1 Nove meščanske šole se otvorijo v Domžalah, Gornji Radgoni, Kranju, Slovenskih Konjicah. (Razni listi.) —1 Koliko časa še ... Uvodnik, ki je izšel pod tem naslovom v »Učiteljskem tovarišu« ponatiskuje v celoti »Naš Glas« od 1. avgusta. —1 Profesorsko društvo je v tem letu štelo 3696 članov, organiziranih je v 10 sekcijah in v 214 pododborih. Organiziranih je 74 % profesorjev v državi (vseh je 4986). Največji odstotek organiziranih ima banjaluška sekcija (93 %) in beograjska (89 %.), najmanj pa ljubljanska (51 %) in splitska (55 %<). »Glasnik profesorskega društva« je bil letos tiskan v 3850 izvodih. (»Slovenec«, 8. VII.)