29. X. 198«
ptujski perutninar
informacije
št. 3 — september 1986
Srednjeročni in dolgoročni planski akti so sprejeti
V mesecu juliju so bile zaključene aktivnosti v zvezi s sprejemanjem srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov, ki so se pričele že v letu 1984 z analizo razvojnih možnosti DO za obdobje 1986-2000.
Tej analizi so sledili naslednji planski akti:
—	globalna analiza izvajanja srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981-1985,
—	smernice z elementi za pripravo srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1986-1990 in dolgoročnega plana za obdobje 1991-2000,
—	osnutek srednjeročnega plana in
—	predlog srednjeročnega plana.
Predlog srednjeročnega in dolgoročnega plana so delavci v TO obravnavali in sprejeli:
TOZD/DSSS	Zbor delavcev	Delavski svet
TOVARNA KRMIL	28.07.1986	29.07. 1986
PERUTNINSKE FARME	29.07.1986	29.07. 1986
KOOPERACIJA	29.07.1986	29.07. 1986
MESNA INDUSTRIJA	26., 28. 07. 1986	29.07.1986
TRANSSERVIS	28.07.1986	28.07.1986
COMMERCE	28.07.1986	28.07.1986
PTUJSKA TISKARNA	29.07.1986	29.07. 1986
DSSS	29.07.1986	29.07. 1986
DO		30.07. 1986
V	nadaljevanju je podan kratek povzetek glavnih usmeritev naše DO v naslednjih petih oziroma petnajstih letih:
V	nadaljnjem razvoju naše DO bomo upoštevali predvsem naslednje tri smeri:
1.	Razvoj in širitev proizvodnje kvalitetnega reprodukcijskega materiala (proizvodnja valilnih jajc, DSP brojlerjev in staršev).
2.	Razvoj proizvodnje in predelave perutninskega mesa v smeri od piščanca k višjim oblikam predelave.
3.	Prehod k višjim oblikam izvoza perutninskega mesa, mesnih izdelkov, polizdelkov in reprodukcijskega materiala ter višjim oblikam prodaje na domačem tržišču.
Za DO kot celoto so v obdobju 1986-1990 oziroma do leta 2000 planirane naslednje poprečne letne stopnje rasti proizvodnje in zaposlenosti:
	1986-1990	1991-2000
Proizvodnja	4%	3,7%
Zaposlenost	2%	1,9%
Največja poprečna	letna stopnaj	rasti, in sicer
8-10%, je predvidena pri proizvodnji mesnih izdelkov in proizvodnji konfekcioniranega piščančjega mesa (fileti, izkoščena bedra ter ostali izkoščeni deli piščanca).
Vzreja brojlerjev v farmski in kooperacijski reji ter proizvodnja perutninskega mesa bo do leta 1990 naraščala po poprečni letni stopnji rasti 1,9%, v obdobju 1991-2000 pa po poprečni letni stopnji rasti 3%. Broj-lerska proizvodnja se bo do leta 1990 v glavnem širila v kooperacijski proizvodnji, po letu 1990 pa približno v obsegu 50% v kooperacijski in 50% v farmski reji.
Za dosego zastavljenih ciljev je najprej potrebno odpraviti ozko grlo v perutninski klavnici, ki jo bo treba rekonstruirati in razširiti, kar predstavlja največjo naložbo v delovni organizaciji. Potrebna sredstva za naložbo pa bodo morale združevati vse temeljne organizacije naše DO.
Glede na to, da zaradi vlaganj v Mesni industriji do leta 1988 ni planiranih večjih investicijskih naložb, ki bi direktno povečevale proizvodnjo, bo potrebno vložiti vse napore, da bomo v obstoječih kapacitetah z boljšo kvaliteto dela dosegali planirano raven proizvodnje.
Dejstvo je namreč, da smo na nekaterih področjih našega dela, predvsem v živi fazi proizvodnje, v preteklih letih že dosegali boljše proizvodne rezultate. Prav tako moramo vložiti vse napore za doseganje ozroma nenehno izboljševanje proizvodnih normativov, kar je lahko edino vodilo k napredku.
V teh prizadevanjih morajo priti do izraza napori vsakega posameznika. V večji meri bo potrebno uveljavljati timsko delo in odpravljati pomanjkljivosti na slehernem področju našega dela.
Poleg že navedenih bomo pri nadaljnjem delu skušal realizirati še naslednje usmeritve razvoja v naši DO:
— Razširili bomo kvalitetno proizvodnjo valilnih jajc in DSP za starše in brojlerje — posebej bo treba poskrbeti za izboljšanje normativov (znižanje pogina, povečanje nesnosti, znižanje porabe krme itd.).
— Proizvodnja krmnih mešanic bo dolgoročno usmerjena v zagotavljanje kvalitetnih krmil za potrebe farmske in kooperacijske reje. ^jevanje „a 2.«
(Nadaljevanje s 1. strani)
— V mesno moko bo potrebno predelati vse klav-niške in ostale odpadke.
— Izvoz perutninskega mesa, vseh vrst mesnih izdelkov in reprodukcijskega materiala mora postati strateška usmeritev našega nadaljnjega razvoja — vse napore bo potrebno vložiti v izvoz višjih oblik predelave piščanca.
— Investicijska politika bo dolgoročno izvozno naravnana — prednosti bodo imele tiste naložbe, ki bodo zagotavljale vsaj 50% proizvodnje za izvoz. Osrednja naložba je, kot je že bilo poudarjeno, rekonstrukcija in razširitev perutninske klavnice.
— Dolgoročni razvoj spremljajočih dejavnosti se bo gibal vzporedno s potrebami razvoja glavne dejavnosti.
— V okviru dejavnosti Transservisa bo potrebno temeljito proučiti možnost proizvodnje manj zahtevne opreme za perutninarstvo, tako za domače potrebe kot za prodajo.
— Proučiti je potrebno možnost organizacije in izvajanja povratnih prevozov in opravljanja transportnih uslug za potrebe izvoza in uvoza.
— Komercialno dejavnost in proizvodnjo bo potrebno dolgoročno prilagajati zahtevam tržišča in uvajati sodobnejše oblike prodaje (specializirane prodajalne za prodajo pripravljenih perutninskih specialitet).
— Tiskarska in kartonažna dejavnost bo odvisna
od potreb po teh storitvah na ožjem in širšem tržišču, vendar bo potrebno dotrajano opremo zamenjati z novo, sodobnejšo.
— V okviru TOZD Transservis in TOZD Ptujska tiskarna bo potrebno razviti določen manj zahteven program, kjer bi lahko zagotavljali delo za tiste delavce, ki so delno nezmožni za delo oziroma za tiste, ki ne smejo opravljati težkih in zahtevnih del ali delati v težjih delovnih pogojih.
— Pospeševati bo potrebno invetivno dejavnost, predvsem inovacije s področja prihrankov pri energiji, izboljšave tehnologije itd.
— Poenotiti bo treba organizacijski sitem in ga prilagoditi potrebam AOP in računalniško vodenega sistema.
— Za dosego navedenih ciljev bo potrebno temu ustrezno izboljšati kadrovsko politiko. Poseben poudarek bo potrebno dati zaposlovanju v živilski stroki in tehničnim kadrom, ki nam jih danes primanjkuje, predvsem za potrebe razvojno-tehnične službe. Bolje bo potrebno organizirati tudi izobraževanje zaposlenih, tako na področju strokvnega kot tudi družbeno-politič-nega usposabljanja, za kar bo potrebno zaposliti ustreznega strokovnjaka s poznavanjem metodike izobraževanja odraslih.
Vsi s srednjeročnim in dolgoročnim planom zastavljeni cilji bodo konkretizirani z letnimi plani.
Neža ERJAVEC
Zagotoviti realnejše ocenjevanje in vrednotenje dela in pogojev dela
V	naši delovni organizaciji že dalj časa tečejo priprave za dopolnitev analitične ocene del in nalog, ki gredo sedaj v zaključno fazo.
V	prvi fazi smo na referendumu, ki je bil letos marca in junija sprejeli dopolnitve splošnih aktov, ki določajo tehniko oziroma merila ocenjevanja. Z njimi smo hoteli zagotoviti možnost realnejšega ocenjevanja oziroma vrednotenja del ter pogojev dela na sedanji stopnji organiziranosti in tehnologije dela.
Takoj po sprejemu teh dokumentov so se strokovne službe DSSS začele pripravljati na ocenitve in na njih delati ter jih sedaj tudi končale in pripravile za razpravo. Oceniti in analizirati je bilo potrebno cca 500 delokrogov, kolikor jih imamo v delovni organizaciji.
Delo je bilo opravljeno glede na zahtevnost sorazmerno hitro, zlasti če upoštevamo, da je ta čas sovpadal v čas letnih dopustov. Predlog je sedaj dan komisijam po temeljnih organizacijah, ki naj skupaj
z DPOji gradivo pregledajo in dajo nanj eventuelne pripombe. Komisije v TOZD imajo v prvi vrsti nalogo, da uskladijo notranja TOZD-ovska razmerja med posameznimi delokrogi, seveda z upoštevanjem vrednotenja dela in raznih poklicev med TOZD, za kar je istočasno zadolžena tudi skupna koordinacijska komisija na nivoju delovne organizacije. Predlogi komisij TOZD naj bodo podani v pismeni obliki, centralni komisiji v roku 10 dni.
Pri obravnavi predloga ocenitev prosimo za korektno in skrbno razpravo, saj moramo težiti k temu, da bodo stvari kar najbolj realno zastavljene v okviru cele delovne organizacije.
Ocenitve in razmerja morajo biti odvisna od zahtevnosti dela ter pogojev dela, pri čemer je upoštevati temeljno razmerje 1 : 4 kot ga določa splošni akt v delovni organizaciji.
Predsednik koordinacijske komisije Jakob BUTOLEN
V Mesni industriji zgrajeni prvi objekti iz programa modernizacije
O nujnosti kompleksne modernizacije Mesne industrije smo bili vsi dobro obveščeni, saj smo o tej problematiki veliko govorili in pisali. V uvodniku julijske številke Perutninarja je bil podroben opis izhodišč in aktivnosti za realizacijo te najpomembnejše investicije v naši DO. Takrat so bila v teku zaključna dela izgradnje objketov prve faze modernizacije. Ti objekti so sedaj že zgrajeni in pričakujemo, da bodo v kratkem dani v obratovanje.
V torek, 16. septembra je bil opravljen tehnični
pregled kotlarne s priključkom za zemeljski plin, skladišče goriva s črpališčem in objekt razširitve sanitarij, garderob ter družbene prehrane. Za slednja dva objekta je pričakovati uporabno dovoljenje v mesecu dni, za kotlarno pa bo izdano po opravljenem poskusnem obratovanju.
Pridobitve so vsekakor najbolj veseli delavci Mesne industrije, nič manj pa niso pozorni delavci Tovarne krmil, kjer so pred kratkim začeli z gradnjo silosov za rinfuza krmo.	Urednik
5. seja zbora združenega dela občinske skupščine
23 .in 24. septembra so zasedali zbori občinske skupščine. Delegati naše delovne organizacije so se udeležili 5. seje zbora združenega dela, na kateri so obravnavali oziroma sprejemali:
—	zaključno analizo uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—1985,
—	informacijo o družbenoekonomskem razvoju naše občine v prvem polletju letošnjega leta,
—	informacijo o izvajanju sanacijskih in predsanacij-skih programov v letu 1985,
—	informacijo o razvojnih usmeritvah DO Agis Ptuj
—	več osnutkov odlokov,
—	poročilo odbora za nadzor nad zbranimi sredstvi samoprispevka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega programa gradnje šolskega prostora,
—	predlog sklepa o izvzemu zemljišč iz splošne rabe,
—	volitve, imenovanja in razrešitve,
—	delegatska vprašanja, pobude in predloge.
25. let bratstva in prijateljstva
Osrednje prireditve ob 25-letnici sodelovanja bratstva in prijateljstva delavcev in občanov SR Slovenije in Hrvatske so bile v Ptuju 13. in 16. septembra. (O teh bomo pisali v Perutninarju).
14. septembra pa je bila osrednja prireditev občine Klanjec, ki se je letos vključila v aktivnosti sodelujočih občin.
Prireditev je bila pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu. V kulturnem programu te zanimive prireditve so sodelovali: Pihalni orkester iz avstrijske Lipnice, Folklorno društvo iz občine Novi Marof, Tamburaški orkester Svobode Ptuj, Ženski pevski zbor Prosvetnega društva Alojz Arnuš iz Rogoznice in kulturno-umetniška skupina iz Kumrovca in Klanjca.
Ob tej priliki so bile odprte tudi mnoge zanimive razstave.
L. C.
Da ne bo nesreče!
Ni malo tistih (tudi perutninarjev), ki so že imeli težave v križišču Potrčeve ceste z Volkmerjevo ulico in Ciril-Metodovim drevoredom. Zlasti pozimi, ko je zaradi strmine Volkmerjeve večkoga zaneslo v križišče. Te težave so sedaj odpravljene. Sicer je res, da ste se mnogi, ki vas pot v službo ali po opravkih vodi čez to križišče, hudovali nad počasnostjo izvajalcev ureditvenih del, vendar je križišče končno urejeno in iskanje obvoznic bo hitro pozabljeno.
Lepo urejeno križišče pa je prineslo tudi novost v naše mesto. Dobili smo prve semaforje in to je tisto, na kar vas želim opozoriti. Po predvidevanjih bodo semaforji vključeni od petka, 26. septembra dalje. Verjetno bo novost prve dni motila tudi izkušene voznike, med temi pa bo precej takih, ki še niso dovolj izkušeni, zato povečana opreznost ne bo odveč.
Tudi če vam zelena luč daje prednost, lahko kdo trešči.
Ne smemo pozabiti, da bo na prehodih še veliko pešcev, med njimi tudi takih, ki bodo semafor prvič videli. Zlasti najmljaših uporabnikov ceste, ki predpisov ne poznajo in bodo rabili določen čas, da se na novost navadijo.
Poleg naprave, ki samodejno uravnava promet, imajo pešci tudi možnost, da s pritiskom na gumb vplivajo na to, da se jim prej »odpre« prehod. To bo verjetno še dodatno prispevalo k začetnim težavam.
Vsekakor bodimo strpni in še previdnejši kot sicer. Resnično prednost ima tisti, ki jo odstopi drugemu, kadar s tem prepreči nesrečo. Prispevajmo torej svoj delež k preprečevanju nesreč.	L. C.
2. kolesarski maraton
Kolesarski klub Ptuj je v sodelovanju z JLA organiziral 13. septembra II. kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo 198 udeležencev iz vse Slovenije. Ker je poleg tekmovalnega imela prireditev tudi rekreativni značaj sta bili pripravljeni dve tarsi. Prva Ptuj—Destrnik—Pacinje—Polenšak—Tomaž pri Ormožu—Ormož—Pacinje—Ptuj je znašala 75 km. Kdor pa ni imel dovolj moči, se je lahko odločil za krajšo, ki je merila
Nesrečna 13. —
Vraževerni bi rekli, da je nesrečna številka 13 letos prinesla športnikom Perutnine srečo. Perutnina je bila namreč organizator 13. delavskih športnih iger, ki so bile organizirane 13. septembra. Vrsto let je na teh srečanjih zmagovala Podravka iz Koprivnice, letos pa se je obrnilo. Perutninini športniki so bili najboljši v streljanju m., malem nogometu, namiznem tenisu ž., pikadu (nepremagljive naše), šahu m. in v odbojki ž. Športniki Podravke so osvojili prva mesta v streljanju ž., kegljanju ženske in moški, najmanj športne sreče pa so imeli tekmovalci Koke iz Varaždina, ki so osvojili prvo mesto le v namiznem tenisu moški.
Perutnina je torej zmagala in ponovno osvojila prehodni pokal, prvič ga je osvojila na 4. srečanjih, vse odtlej je pripadal športnikom Podravke.
Podrobnosti s tega srečanja boste našli v Perut-ninarju.
25 km. Start in cilj je bil pred poslovno zgradbo naše DO.
Tudi v organizaciji maratona je sodelovalo kar devet naših kolesarjev, deset pa jih je tekmovalo. Organizacija je bila dobra, zato je prireditev lepo uspela.
Najhitrejši je bil Stanko Pernat iz Ptuja, ki je 75 km prevozil v 1 uri 58 minut.
Prireditev so omogočili: TGA Kidričevo, Agis, Perutnina, MIP in ZTKO Ptuj.	Urednik
prinesla srečo
Urednik