Bodeča Neža V UubSJani, sreda dne 27. mala 1914 H. SUTTNER Mestni trg 25 se grfpo-roča tvrdka Nizke cene, prav solidna in dobra :: postrežba. :: Ceniki zastonj in po-:: štnine prosti. :: Lastna protokoli-rana tovarna ur v :: Švici. :: Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“. B7B. štev. Posamezna šfeviSka „Gneva“ stane 6 vin., ravno toliko številka „Bodeče Neže“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ B prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1"50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5 50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično številka „Dneva“ stan« s vin., toliko Številka »Bodeče Neže«. Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, FraoHaoska oiica sim. 5. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Korene. last in tisk ..Učiteljske tiskarne" 118. Evropska javnost stoji zopet enkrat pred novim vprašanjem. Zopet je razpredel to vprašanje Balkan, oziroma njegov nestvor, kneževina Albanija. To kar se je že iz celega po-četka dejalo in kar je moral uvideti vsak politični otrok, se ie sedai zgodilo: avstrijska diplomacija stoji blamirana pred svetovno javnostjo in njen negovanček, Albanija — je razpadla v nič. V polni meri že danes trdi lahko vsakdo, da je razpadla. Knez Viljem na pobegu, orožniki v puntu, holandski oficirji vjeti, orožniške čete tepene, vstaši zmagujejo. Kam vodi ta pot? Skoro brezdvomno je, da bodo zasedli Albanijo oddelki evropskih veselil. A kako dolgo bodo imele zasedene Albanijo? Zasedbe veljajo milijone in milijone! Ali pojdejo v nič sklepi londonske reunije in pride Albanija nazaj pod Turčijo, ali pa bo koncem tega konca nastalo krvavo mesarjenje po vsej evropski klavnici. Opetovauo smo že pisali, trdili, da o miru ali pa ublaženju evropske mednarodne politike ni niti govora b), da je ves ta mir ki smo ga deležni, le navidezni, a da se za njim »kriva šele pravi orkan, orkan ki skuša eden kot drugi zadržavati, *« Pa izbruhne sam po sebi ob da-"®ln ‘renotku. In ta trenotek !e zo- resen kof 5k.° b,iz" in tako Kr02n0 resen, kot si |e predstavljati moremo. Avstrija in Italija si nekako delita prvenstvo varstva nad Albanijo. Pa poglejmo kakšno je danes razpoloženje laške javnosti v kraljestvu. Italijanska avstrijska iredenta le dala znamenje. Po tnainikovi proslavi v Trstu so nastati umetni Italijanski protesti najprej tostran, potem pa onstran Jadranskega morja. I« ni se polegel v kraljestvu še en vjliar, že vstaja drugi, kajti vsa vodilna laška javnost v kraljestvu Ščuie prikrito in javno proti Avstri-11 — radj Albanije. Če ta dva momenta bhže pogledamo, se nam mora nehote vriniti prepričanje, da so v Italiji namenoma aranžiran vse spore, vse izgrede vsled tržaških majnikovih dogodkov, samo, da lo-žje najdejo prhod k novemu ščuva-n]u In novim napadom na Avstrijo. V Italiji se pripravlja razpoloženje, slično onemu, na kojem koncu je -napad z oboroženo silo. In konečno: Od severo-vzho-da piha preko črnožoltih kolov zelo oster in mrzel veter Da imajo prav LISTEK M. ZEVAKO: Srce in met Roman iz francoske zgodovine. i ^^lagam ji torej: trajen in zaključen mir; pravico, da smejo imeti reformiranci svečenika in tempelj v vsakem večjem mestu, v Parizu pa tri templje in po vsem .kraljestvu svobodo svojega bogočastja; deset utrjenih krajev, ki jih izbere kraljica navarska v zavetišče in jamščino; dvajset služb na dvoru za pristaše njene vere; pravico, da P0l'čevati reformirano bogo- enakopravnosti^1'^ f1’ ™ katoiin V reformirancev s Kai mklTt, eh, ‘Lrži,vnih službah ... .sc »Madam,« je rekel Marijak »ako bi se jih ljudje držali, bi bilo konec vseh verskih bojev.« »Dobro. Evo zdaj jamstev, ki Jih ponujam radovoljno, ako ne bi zadoščala komu moja beseda !n svetost kraljevega lastnoročnega Podpisa...« Marijak ni odgovoril ničesar, in kraljica je nadaljevala; »Vojvoda Albski iztreblja reformno vero po Nizozemskem. Pri-:; avljena sem postaviti na noge ar- oni, ki govore o ruski nevarnosti, je pokazal ekspoze ministra Sazonova dovojj jasno. Kje drugod — samo ne v Avstriji! — bi vsaj v zadnjem hipu uvideli težke svoje napake in krenili na druga pota, na pota res avstrijske politike tako na zunaj, kakor tudi znotraj. A vse skupaj kaže, da tudi sedaj ne pride do tega, marveč, da je blizu dan, ko bodo imeli pogrebci obilo dela in si bodo delili sosedje dobrodošel plen, kos za kosom, en del za drugim. Avstrijske malo-ruske afere n. pr. so napotile enega ruskih državnikov do tega, da je dejal: »Brez Galicije Rusija noče ostati!« Za to vedo krogi prebrisane avstrijske diplomacije, a baš zato silijo vedno bolj v katastrofo. Danes ne moremo več govoriti o politiki avstrijske diplomacije, ki tava iz poraza v poraz, danes lahko že govorimo o nojevi politiki, ki skriva glavo in misli, da je s tem rešil svoje življenje. Nova razpotja se odpirajo. Toliko jih je, da bo težko najti prave poti. Na mestu razpotja stoji velik vprašaj: »Kaj bo z Albanijo, kaj bo z nami?« (Proslava SOOletnice ustoličenja.) V nedeljo dne 24. t. m. je gostovalo mariborsko »dramatično društvo« z igrama »Tugomer« in »Knez Volkun« v ptujskem Narodnem domu. Tudi v Ptuju je bil obisk sijajen In gledališka dvorana zasedena do zadnjega kotička, gotovo znamenje, da se SOOletnice ne zaveda le ptulska slovenska inteligenca, marveč tudi okoliško ptujsko prebivalstvo. In došlo občinstvo je v istini pazno sledilo izvajanjem govornikov ter ostalemu programu. Kot slavnostni govornik je nastopil ptujski odvetnik g. dr. Tone Gosak. Po pozdravnih besedah je prešel na pomen proslave ustoličenja zadnjega koroškega vojvode, podal na kratko zgodovino Slovencev, opisal obred ustoličenja, nato pa se dotaknil našega sedanjega stališča ter v krepkih besedah bičal sedanji vladni sistem, ki pozna v državi samo dva faktorja, katerima se klanja: Nemce in Mažare ... Sedaj, v tem kulturnem obdobju, smo prišli srečno tako daleč, da se po 5(M letih spominjamo onega, kar smo že imeli v najširši meri, kar pa se nam danes dosledno odreka. Pred 500 leti je imel slovenski jezik vse pravice, ki mu gredo. A danes?! Slovenski kmet, takrat mogočen, je vžival vse svoje narodne mado, ki pojde v imenu kralja francoskega pomagat vašim nizozemskim bratom, kljub moji naklonjenosti do Spanjolske in do Filipa. In da ne bo več dvoma, naj prevzame poveljstvo admiral Kolinjiški sam ter izbere višje oficirje po svoji lastni volji. Kaj pravite o tem, gospod grof?« »Ah, madam, to pomeni uresnir čenie admiralove najdražje želje!...« »Dobro. Evo zdaj zadnjega jamstva, ki naj dokaže jasno, kako strogo mislim svoje ponudbe in kako goreče želim nam vsem trajnega in resničnega miru. Ostala mi je hči, za katero tekmujejo med seboj najsijajnejši vladarji krščanstva. Ta moja hči naj bo talnica neizpremen-ljive in nerazrušne zveze. Hiša, v katero vstopi, bo na vekomaj prijateljica vladarske hiše francoske; in zato ponujam svojo hčer Margerito v zakon kralju Henriku Navarskemu— Kaj pravite o tem, gospod grof?« Marijak se je globoko priklonil kraljici in odgovoril z vzdihom: »Madam, slišal sem vedno, da ste žeuijalna političarka; vidim, da se ljudje ne motijo. A dodati moram, b* bil marsikdo, ki ga poznam, globoko srečen, če bi vzljubil vaše Veličanstvo...« »Torej mislite, da sprejme Ivana AlbreŠka mojo ponudbo in odneha v boju proti nam?...« »Spričo vaše velikodušnosti ^ svoboščine, danes so mu jih vzeli. Poglejmo danes, kako je na Koroškem! Koroški Slovenec je na svojih lastnih tleh čisto brezpraven, slovenski jezik mu je prepovedan. In na Štajerskem? Boriti se moramo z vsemi močmi. Povsod nam tujci gospodujejo. Vlada vedno pozablja, da je tisto moč, ki jo sedaj ima, prejela posredno, če tudi v davni pro-šlosti — iz rok slovenskega kmeta. Kljub vsemu hudemu pritisku gremo Slovenci po poti političnega, kulturnega in gospodarskega razvoja — navzgor. Prav posebno vstaja v zadnji dobi žarko soince silnega narodnega napredka ob sinji Adriji, v našem največjem slovenskem mestu Trstu, da vstrepetavata Nemec in Italijan. Da bi se žar tega napredka razširil po vseh slovenskih pokrajnah, na Koroškem in štajerskem ter naf dom rešil nadaljnih izgub. Dal tudi Bog, da bi letošnje leto navdalo vse Slovence s samozavestjo, pogumom In vročo ljubeznijo do domovine, da bi z delom za samostojnost, moč In veljavo našega naroda — najlepše proslavljali spomin na slavno dobo ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Izvajanjem gospoda govornika je sledilo vsestransko, navdušeno pritrjevanje, gotovo lep dokaz, da se pričenja Slovenec ob celi črti severne narodne meje zavedati svojih toliko časa teptanih narodnih pravic. Somozavest slovenska narašča, in ne bodo je v stanu zadušiti naj-hujši pritski narodnih nasprotnikov! Pošliifte naročnino, ako le še niste! Štajersko. 5001etnica v Ptuju. V nedeljo, dne 24. maja je priredilo mariborsko »Dramat. društvo« v Ptuju slavnost 500Ietnice. Kot slavnostni govornik je nastopil odvetnik g. dr. Gosak, kojega izvajanja prinašamo na drugem mestu. Za slavnostnim govorom !je sledila deklamacija »Knežji kamen« (g. Majer), temu pa »Tugomer «in »Knez Volkun«. Mariborski diletantje so i tokrat rešili svojo nalogo častno. Tudi pevski zbor je žel priznanje in moral ponoviti pevski komad koncem I. dejanja, ki ga je uglasbil naš celjski skladatelj dr. Schwab. Režijo je i tokrat imel gospod režišer Jos. Molek. Orkester — mariborski — je žel za sprptna svoja izvajanja — dirigent g. Fr. Bureš — mnogo pohvale. Tehnični vodja mariborskega »Dramatičnega društva«, g. Poseb, je i tokrat pokazal, da je kos svoji nalogi v vsakem položaju in ob vsaki priliki. — Slavnosti je sledil v restavraciji ptujskega »Narodnega doma« animiran prijateljski sestanek, ob koji priliki sta pozdravila mariborske goste gg. dr. Fermevc in dr. Gosak. Med petjem mariborskega zbora dilet. »Dramat. društva«, so Ie prekmalu minile kratke ure. V bodoče je na Ptujčanih, da se odzovejo prijaznemu bratskemu vabilu in pohite v Maribor. a Nestrpnost pragerskih železniških uslužbencev. Ko se je vračala v pondeljek ob treh zjutraj družba kašnih 31 Slovencev iz Ptuja v Maribor, je pred odhodom na postaji Pragersko, zapela slovensko narodno pesem, kar prihiti neki pripenjač in se zadere nad družbo, da naj bo tiho, češ, v spalnem vozu ,brzovlaka spe popotniki. Mož je tolkel neko štajercijansko ali bogsivedi kakšno nemščino. Ker je družba takoj uvidela, kam pes taco moli, ga je primerno zavrnila in opozorila, da se naj raje briga za svojo službo in potem šele za slovensko petje. Ta nastop nemčurskega uslužbenca je tem značilnejši, ker imamo na razpolago celo vrsto slučajev, ko se je razsajalo na Pragerskem in se nihče ni zmenil — za speče popotnike, saj so bili rujoveči — Nemci, nemški bur-šaki in drugi nemški velikani. Škoda, da ni bila minolo nedeljo na Pragerskem napovedana nemška veselica. Videli bi bili, če bi se bilo tudi nem-čurjem prepovedalo petje ... V restavraciji postaje Pragersko noče znati restavracijsko osobje niti besedice slovensko. Je to za juž. železnico zelo značilno. Na slovenskih popotnikih te proge je, da zahtevajo na Pragerskem vse slovensko! Uprava juž. železnice naj pove svojim sprevodnikom, da se napram popotnikom dostojno obnašajo. Skrajna nesramnost je, da naziva nemški osebni sprevodnik družbo 30 ljudi najboljše družbe — »transport«, čeravno je ta družba samo slovenska! Ali pa morda juž. železnica misli, da smo Slovenci zato tu, da požiramo grobosti in neotesanosti njenih uslužbencev? Znalo bi se pripetiti, da bi tak slovenski »transport« postal ne le uslužbencu, marveč tudi družbi nekomoden! Slovenski uradniki južne želez* niče naj si zapomnijo, da trde njih nemški kolegi, da morajo oni — Nemci — delati in pridobivati ugodnosti svojim — slovenskim kolegom. Slovenski uradniki naj pazijo na slučaj, ko jih bodo iskali nemški kolegi! da, Veličanstvo!... Sili in nasilju se ne bi bila uklonila. Kakor vaše Veličanstvo, navdaja tudi mojo kraljico iskrena želja miru. Samo preganjanja, ki so jih morali trpeti reformiranci, so jih tirala v boj. In kraljica navarska sprejme z globoko radostjo vaše zagotovilo, da poslej ne bo več razlike med katoličani in pristaši reforme.« »Sporočite torej Ivani Albreški moje predloge. Imenujem vas svojega tajnega poslanca v tej zadevi — evo vam pisma v svedočbo.« To rekši je pomolila Katarina grofu pergamen, nezaprt in opremljen s kraljevskim pečatom. Katarina je zapisala nanj lastnoročno: »Madam! Draga sestrična! Prosim Boga, da bi našle pričujoče vrstice Vaše Veličanstvo v dobrem zdravju in sreči, ki mu je želim. V svoji žalosti nad dolgimi spori, ki razdirajo kraljestvo mojega sina, sem poverila grofu de Ma-rijaku, naj Vam stavi v mojem imenu pravične predloge, ki upam, da Vas zadovolje. On Vam raztolmači mojo misel do dna; mislim tudi, da Vam bo izbira takšnega poslanca le dokaz odkritosrčnih čustev z moje strani. V tej nadi, madam in draga sestrična, prosim Vsegamogočnega, naj čuva Vaše Veličanstvo v svojem svetem varstvu ... V potrdilo tega se podpišem s Grof de Marijak je sprejel kleče to pismo, ki ga je prečital, zložil in vtaknil v svoj telovnik. Nato je vstal in Čakal, da ga nagovori Katarina iznova. Kraljica je premišljala. Obračala je v svoji glavi misel, ki jo je hotela povedati in se ozirala skrivoma s temnimi pogledi na mladega moža, svojega sina. Ali je bia ganjena? Ali se je raz-cvetlo v tern srcu nenadoma čuv-stvo materinstva kakor roža v suhi puščavi? Ne: Katarina je izkušala uganiti, ali je Marijak odkritosrčen v svoji ljubezni in vdanosti do Ivane Albreške. Prepirala se je sama s seboj, ali naj ga umori, ali naj ga stori kralja... Izpregovorila je naposled z obotavljajočim se glasom: »Zdaj, grof. sva gotova z državnimi in cerkvenimi posli. Cas je, da se pomeniva o vas. Zastaviti vam hočem predvsem odkrito vprašanje, na katero se nadejam tudi od vas odkritega odgovora... Evo zdaj vprašanja: v kolikšni meri ste navezani na kraljico navarsko? Do katere meje bi šla vaša vdanost do nje?« Katarina je nemara zaslutila ta učinek svojih besed, zakaj povzela je, ne čakaje odgovora: »Umejte me dobro, gospod grof. Ako sprejme — in o tem ne dvomim — kraljica navarska po-Hdbo. s katero vas pošiljam k njej. potem pride v Pariz na slavje velike sprave. Moja volja je namreč, da bodi poroka moje hčere z mladim Henrikom radost vsega ljudstva, ki jo naj pomni stoletja. Rdeče vino naj teče v valovih po pariških ulicah, in kresovi naj gore tako mogočni, da bodo svetili več noči zaporedoma. Saj me razumete, grof, kaj ne? Iva-, na Albreška bo na slavnosti, Henrik Bearnski, Kolinji, vi in vsi, kar vas ie vaše vere. Naj vidijo ljudje, česa sem zmožna, ako si vtepem v glavo, da hočem pomiriti kraljestvo... A to še ni ^se, gospod grof. Govoriti hočem odkritosrčno. Vedite, da snujem za Henrika Bearnskega slavno ^er P°stane član moje rodbine, mu hočem dati pravo kraljestvo, vredno njega. Kaj pa je Na-var Gotovo lep košček zemlje pod božjim nebom; bila bi povsem primerno kraljestvo za plemiča, ki se nima nadejati boljšega. Toda Henriku Bearnskemu sem namenila nekakšno drugo Francijo ... Poljsko na primer!« »Poljsko!« je vzkliknil, grof začuden. »Df. grof. Resne novice so mi došle sz te velike države. Ni dvoma, da bom razpolagala prav kmalu s tem iepim prestolom ... n ranim ga en*mu svojih sinov. In - raari ne bo tudi Henrik Bearnski moj sin, kadar poroči Margareto Francosko? Navara pa bo takral brez kraJja ,.k\ ..... Goriško. V imenu resnice. V »Edinosti« od nedelje poroča njen goriški poročevalec, da je pisal »Dan« proti slovenskim prodajalkam cvetlic češ, da so bile premalo agilne. Nam se zdi, da bi malo več jasnosti gotovo ne škodovalo. V imenu resnice omenjamo na tem mestu, da je goriški poročevalec poročal »Dnevu« z dne 19. t. m. v št. 870. popolnoma v drugem zmislu, kakor pa se zdi »Edinosti«. Drugo je, ako kdo poroča posamezne slučaje, in drugo je, kar piše stalni poročevalec! V tem slučaju je dostavil dotični celo nekak podpis, kar priča, da je prišlo iz drugega vira. Sicer pa mislimo tudi mi: kritikuje se naj tam, kjer je saj malo vzroka in povoda ne pa tam, kjer je kritika čisto nepotrebna! V bodoče pa se ne bomo več ozirali na podobne slučaje. Gorica. Cepljenje koz se je pričelo zopet v p(Vdeljek 25. t. m. Gorica. (Izpred sodišča.) Brezposelni slikar Ivan Rupretič Je bil obsojen na dva meseca poostrene ječe, ker je ukradel v bedi neki prstan. Gorica. Telovadni nastop slovenske mladine je popolnoma zadovoljil navzoče. Goriški Slovenci smo lahko ponosni na naš naraščaj, čast pa tudi našim učiteljiščnikom, ki sodelujejo z vnemo pri naših prireditvah. Kormin. (Poskušen samomor vojaka.) V soboto zjutraj se je ustrelil v srce vojak Ferdinand Ulaga iz Celja, prideljen tukajšnjemu oddelku kolesarjev. Vzrok samomora je strah pred kaznijo. Ulaga si je namreč prostovoljno podaljšal dopust za kar ga je vojaško poveljstvo razglasilo za dezerterja. Ulaga se nahaja v težkem stanju in je mak) upanja, da bi okreval. Laška iredenta. Na shodu laških nacionalistov v Milanu je nekdo proglasil tudi sledeče besede: otroci sedaj živečih Lahov ne smejo videti nikjer na faški zemlji vihrati tujih zastavi Za »laško zemljo« imajo namreč Lahi naše jugoslovansko ozemlje v Primorju. Lepe nade daje Italija avstrijski politiki! Gorica. Poročajo, da Je dotični »čarovnik« v kavarni »Corso« vlekel iz klobuka laške trobojne trake. Pričujoči so bili tudi častniki, veliko Slovencev in Nemcev. Brez komentarja! Gorica. (Nesreča.) V Stračicah je utonil delavec Michelangelo Fer-rario iz Villa franke, ko se je tiotet umivati. Njegova žena leži bolana, ravno tako hči v mestni bolnišnici v iTrstu. Gorica. (Aretacija.) Zaprli so nekega Camanli, ker je ranil na glavi 'Antona Brecelj. Aretirali so tudi Petra Mišigoj radi nevarnih poškodb. Kača je pičila 91etnega Jakoba Šorli iz Koritnice, katerega so prepeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Gorica. (Požar.) V nedeljo popoldne je uničil ogenj shrambo za seno in zdatno poškodoval hlev g. Blasiča v ulici Montecuco. Škode je okoli 2000 K, ki so krite z zavarovalnino. Požar sta povzročila dva otroka, ki sta se igrala z vžigalicami Samomor? V pondeljek popoldne se je raznesla po Gorici vest o poskušenem samomoru neke deklice v Soči. Natančneje poročamo. Tržič. V ladjedelnici odpuščajo »regnikole«, katerim tržaško namestništvo ni podelilo avstrijske državljanske pravice. Med temi jih je tudi več, ki bivajo že od mladih let v Avstriji. Nepotrebna jeza. Zadnjo nedeljo ,e prišlo par laških romarjev na Sveto Goro. Ko so videli, da je pečat poštnega nabiralnika samo slovenski, so se začeli jeziti in vpraševati, če res ni tudi laškega ali vsaj nemškega pečata. Dobili so odgovor, da imajo v gostilni samo slovenski pečat. Nato so mrmljali čez poštno upravo in še posebej čez Slovence. Na vse zadnje bodo hoteli Lahi celo Sveto Ooro poitalijančiti I Kdo bi se ne smejal? Tudi na gor iškem južnem kolodvoru ne funkcionirajo avtomati. Občinstvo se jezi dan za dnevom, se pritožuje, železniško osobje se pa ime je. Tako je nekdo povedal vratarju, da je vrgel že par desetic v Avtomat, a vedno brez uspeha, vratar pa se je smejal Kakor so pravili je vratarjeva skrb, da pazi na avtomate. Torej? Najboljše pa je, če se vsak pritoži naravnost v pisarni gospoda postajenačelnika, ki gotovo ne bo trpel teh nerednosti na svoji postaji. Dnevno. Rusija in Rumunija. Uradno poročilo o prihodu ruskega carja Nikolaja v Rumunijo je napravilo po celi deželi globok vtis. V poročilu ,‘e potrdilo, da je rumunska politika itooila na nova pota, ki drže .od trozveze k trojnemu sporazumu. Uradno se pravi, da car Nikolaj vrača rumunskemu kralju poset. ki ga je napravil pred 10 leti v Petrogradu. Mednarodna konferenca trgovskih zbornic v Parizu. 8. junija t. 1. se bo vršila v Parizu mednarodna konferenca, katere se udeleži 2000 zastopnikov trgovskih zbornic celega sveta. Konferenca se sestaja vsako drugo leto in razpravlja o mednarodnem trgovskem pravu in organizaciji. To leto bo razpravljala o ožji zvezi in delu vseh trgovskih zbornic. Iz Zagorja. V našem okraju je najbolje za obrtnike, kar jih je pod avstrijsko krono, ker nimamo vsi enakih obrtnih zakonov. Na primer neki pek raznaša že pecivo čez eno leto brez pravice po zagorski občini in čeprav se kršijo obrtni zakoni, vendar se noben organ za to nič ne zmeni, tudi zadruga počiva. Torej blagovoli slavno okrajno glavarstvo pregledati obrtnega reda državnega zakona §§ 22, 42, 85, 86, 114 in 132 in se potem malo zanimati zanje, saj jih je izdalo ministrstvo s privoljenjem Njegovega Veličanstva in sicer za vse državljane avstrijske krone, potem naj si že bodo katerekoli narodnosti. K ljudskemu gibanju na Kranj-v Političnem okraju Kočevje (42.306 prebivalcev) je bilo v prvem četrtletju tekočega leta 48 porok. Število novorojencev znaša 358; umrlo je 226 oseb, med temi 54 otrok v starosti od rojstva do petih et. Starost od 50 do 70 let dočakalo le 49, čez 70 let 75 oseb. Na jetiki je umrlo 37, na vnetju pljuč 17, na suhem kašlju 2, na slučajno smrtno-nevamih poškodbah 1 oseba, na samomoru 3 osebe; vsi ostali na različnih boleznih. Umor ali uboj se ni primeril. Otrok umrl na opeklinah. Dne •n- m' .^e P°seshiica Šterncova iz Bizovika od doma in je pustila svoje tri otroke v hiši zaprte. Štiriletna deklica je prišla do užigalic. Pri zažiganju pa se je vnela posteljica. v kateri Je ležala njena dve- HSeStdCa. Ko ^ prišla mati domov, le bila soba polna dima in mala Pavlica tako opečena, da je kmalu nato umrla. Nesreča. 12Ietna sodarjeva hči Ivana Dolenc iz Železnikov je padla te dni preko nekih pečin in se je smrtnonevarno poškodovala. Našli so jo nezavestno in so jo prepeljali v deželno bolnico v. Liubliani. Ljubljana. — Huda, toda zaslužena obtožba. »Edinost«, list, ki mu ne bodete očitali, da ščuje, piše pod naslovom »Slovenski dijaki na flotten-ferajnskem izletu« sledeče: V sredo zvečer ob 8. so se pripeljali slovenski dijaki kranjskih srednjih šol s parnikom iz Pule. S flottenferajn-skim znakom na svojih »zavednih« slovenskih prsih so prepotovali našo jugoslovansko obal od Sušaka do Trsta. Ko smo jih videli zvečer na južnem kolodvoru odhajajoče, nam je bilo težko v duši. Ti naši mladeniči, ki bi morali hoditi kot bodoči prvobojevniki s slovensko kokardo na prsih po naši zemlji, so nosili namesto nje znake nemškega flotten-ferajna. Kako daleč, daleč je padla Kranjska. Ml ki bojujemo tu boj na življenje in smrt, smo morali doživeti to sramoto! Drugič naj si ljubljanski slovenski dijaki nadenejo raje frankfurtarsko kokardo in naj s to na prsih korakajo na baltiško obal, k nam naj taki ne hodijo več. Na svoji poti so obiskavali samo nemške lokale in umevno v njih v bratskem objemu z zidarji vsenem-škega mostu od Belta do Adrije kramljali v dražestni švabščini. Razveselilo nas je pa vendar dejstvo, da je bilo v primeri s številom kranjskega dijaštva število udelež-nikov zelo majhno. Našli so se vendar junaki, ki so raje ostali doma, ki so raje opustili priliko, ogledati si našo krasno jugoslovansko jadransko obal,, nego da bi jo osramotili s svojim nemškim izletom. Vedeli so, da je to morje naše in da bi jim prešinjala lica rdečica sramu, ko bi jo oskrunjali s svojim izdajal-stvom. Cernu jih je pozdravil gospod Stanger, čemu so jih sprejemali naši ljudje? Hladno, indiferentno bi se morali vesti proti njim. Prav ima »Reški Novi List«, da kritizira tako početje. Vsa čast In slava pa onim. ki niso hoteli zatajiti svojega pokolenja, ki niso hoteli pripeti na svoje res zavedne prsi znaku zagrizenega švabstva! — Tako piše »Edinost« in prav je, le eno je pozabila: šolska mladina ne more biti dosti drugačna kot njeni vzgojitelji! — Neokusnosti po ljubljanskih ulicah. V nedeljo je lepo vreme zvabilo .vse sloje na prosto. Moške in ženske, gospodo in služinčad ter tudi vojake; tudi zaradi teh zadnjih moramo spregovoriti besedo: Je že prav, da se ljudje zabavajo, toda na vsak korak naleteti na surova ob-jetja po tivolskih sprehodili, to pa človeku pokvari božji dan in njegovo lepoto. Poveljništva naj bi vojake v tem oziru nekoliko opozorila in tudi straža, ki se sicer vrti okolo vsakega zaljubljenega parčka, naj bi te surove prizore preprečila. — O gospodarski osamosvojitvi Jugoslovanov se je v našem novin-stvu že večkrat pisalo. Kako pa ne-teri pojmujejo to v praksi, nam kaže sledeči žalostni slučaj: Slovenski potnik, zastopajoč dunajsko nemško tvrdko, pride na Ilrvatsko k hrvatski tvrdki. Čuje. da govori uradništvo hrvatski, čuje celo, da se dva Slovenca pogovarjata slovenski, ^vendar pa začne govoriti — nemški. Sele odhajajoč se je razkrinkal za »Slovenca«. (Bolje, da se ne bi, da ne bi bil Slovencev pri Hrvatih tako osramotil!) Sram me ie bilo za njega in nisem mogel najti dosti primernega izraza za tak ne-naroden čin. Ali naj imamo Slovenci, slovenski trgovski stan, res zadačo, da na Hrvatskem švabča-rimo? . . . — Predavanje »Akademije« danes izostane. — Nogometna tekma. Kakor smo poročali, so igrali bruski tehniki proti Iliriji I. v nedeljo z uspehom 4:1. Tehniki so torej zmagali, dasi bi bila »Ilirija« lahko dosegla lepši uspeh. — Ker je bilo v nedeljo mnogo ljudi na izletih, ni bil obisk tako velik, kakor se je pričakovalo. Zato je v pondeljek igrala druga tekma, pri kateri je »Ilirija« zmagala s 3:2. »Ilirija« je krasno igrala in je svojo zmago zaslužila. Vsled dežja ni bil obisk posebno obilen — igra pa je nudila pravi užitek. Nedeljski poraz je zakrivila slaba obramba »Ilirije«, dočirn je izborna obramba gostov onemogočila večji uspeh naše napadalne vrste. V pondeijkovi igri je bila »Ilirija« izborna v svojem napadu in v obrambi. Zato je dosegla uspeh. Gostje so bili v Ljubljani zelo zadovoljni in so izročili »Iliriji« v spomin na to tekmo lepo zastavico. Želimo, da bi »Ilirija« kmalu zopet pokazala svoje dobre sile. — IV. redni občni zbor »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem« se vrši v četrtek, dne 28. majnika 1914, ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma v. UiufeUani. — Težka aretacija nasilneža. 45letni. v Spodnji Šiški stanujoči invalid Janez Kramar, je notoričen pijanec in nasilen človek, vsled česar je bil že večkrat kaznovan. Kramar živi ločen od svoje žene, ki ima šest otrok, za katere mora samo ona skrbeti. Oče se ne briga prav nič za svojo družino: večkrat pa pride pijan domov, kjer svojo ženo zmerja na najbolj surov način; poleg tega jo tudi pretepa in ji grozi, da jo bo ubil, tako da ni uboga ženska nikdar varna svojega življenja in da mora iskati pomoči na policiji. Zaradi pretepa svoje žene in zaradi hudobnega poškodavanja tuje lastnine, je bil Kramar pred kratkim obsojen na več mesecev težke ječe. Te dni je prišel zopet pijan domov in je začel kakor ponavadi razsajati. Neki stražnik je prišel na pomoč ravno v času, ko se je hotel Kramar vreči na svojo ženo in jo pretepati. Ko je hotel stražnik revo oprostiti in braniti, se je vrgel Kramar na stražnika, zgrabil ga je za prsa in ga je hotel med grobim zmerjanjem poriniti skozi vrata. Pri tem se je obnašal tako nasilno, da ga je moral stražnik ukleniti. Ko mu je potem napovedal aretacijo, se je Kramar vrgel na tla, začel je besneti in suvati z rokami ht nogami proti stražniku in se je izrazil, da se ne gane z mesta, četudi pride nadenj deset hudičev. Kramarja sta morala dva stražnika vreči na dvo-kolnico in ga odpeljati na policijo. — Zaradi prepovedanega povratka je policija aretirala pretekli petek v Lattermannovem drevoredu že večkrat kaznovano 461etno dninarico Ivano Potočnik iz Selc. — Aretacija. Na Francovem nabrežju je stražnik aretiral 261etnega hlapca Antona Belca zaradi prestopka cestnega policijskega reda. Belca je policija izročila okrajnemu sodišču. — Tatvina. V zadnjem času je bilo ukradeno iz sob za tujce v neki gostilni v Kolodvorski ulici osemnajst rjuh, en pogrinjalni prt^ z vši-timi zelenimi cvetlicami, četvero sivih in rujavih posteljnih pregrinjal z belimi robovi. — S. F. K. »Ilirija« opozarja ponovno na svoj redni občni zbor, ki se vrši danes, dne 27. t. m., ob pol 9. uri zvečer v restavraciji pri Roži (I. nadstr.). Dnevni rad;, L Po- ročilo predsedstva. 2. Volitev dveh .revizorjev. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. — Četrta zapoved, ljudska drama po sloviti dunajski nravstveni sliki Ludovika Anzengruberja. dosegla je pri včerajšnjih predstavah v kinematografu »Ideal« najpopolnejši uspeh. Lepo so uprizorjene slike slovesa, uboj narednika in beg. Ginljivi so prizori med vnuki in babico. — En dan iz življenja Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Leopolda Salvatorja je velezanimiva aktualnost. Trst. Ojačenje italijanske mornarice. V sobotni seji italijanske zbornice v Rimu je bilo na dnevnem redu vprašanje ojačenja italijanske mornarice. Poslance Arlatta je izrekel med drugim tudi pomembne besede: Na morje, na morje! Kam cika ta indirektni poziv, si lahko raztolmačimo čitatelji sami. Arlotta je govoril tudi o »eventuelnih slučajih« in o »težnjah prednikov«. Da, da, v Italiji se prav pridno pripravljajo na »eventual-nosti«. Vidov ples. Avstrija in Italija iščeta v Albaniji zaslug. Komaj je Essada pašo odpeljala v Napolj avstrijska vlada, že so Italijani ukrcali Wieda na »Misurato«. To trganje bodi torej zavezniški sporazum? »Ne Rojana in ne Belvederja, pač pa Škedenj« tako pravijo Italijani sedaj pred otvoritvijo škedenjske-ga rikreatorija. Ta drhal je na delu, in hoče dati ne le Trstu, temveč tudi slovenski tržaški okolici čisto italijansko lice. Torej »zaenkrat« so Rojan in Belvedere opustili. Mi pa pravimo: niti Rojana, niti Belve- derja in niti Skednja jim ne datno v njihove roke. Slovenski stariši! Pazite na svojo deco! V Skednju bo v nedeljo otvoritev janičarskega ri-kreatorija, ki ima namen potujčiti slovenske otroke. Italijani naj pazijo na svoje delo, policija pa naj ne pošilja v Škedenj policajev temveč naj vhod kratkomalo prepove! Mazači. Pri Sv. Jakobu so v noči od sobote na nedeljo neznani italijanski pobalini namazali pročelje »Delavskega kons. društva« z neko katramno barvo. V isti noči so namazali tudi napisno desko trgovcu A. Kobalu v ulici Industria. Policija preiskuje. Shod v Tržiču se je vršil radi prepovedi javnega zborovanja po § 2. Nehvaležen Kost. Zofi in Sitlascv je zatožila policiji 241etnega Marijana Matkoviča, ki se je ob nekem obisku pod roko polastil raznih njenih vrednostnih predmetov v skupni ceni 44 K. Matkovičevo stanovanje je policija preiskala in je tudi res našla nekaj ukradenih reči. Matkovič pravi, da ne ve, odkod so ti predmeti prišli. Ker nimajo nog, so Matkoviča zaprli. Na Ponterossu je policija aretirala zlikovca Alberta Sbona in nekega Antona S., težaka, ki sta ukradla neki Danijeli Grahovac denarnico, v kateri je bila majhna svota denarja. Ista dolgoprstneža sta odnesla neki gospej 1 K 70 v. Njuni majhen uspeh bo obilo poplačan. Nož in oni svet. Na ovadbo rokodelca Fiirsta je policija aretirala 21-letnega R. Fidello, ki je hotel Fiirsta prekrižati z nožem čez trebuh Padec. Pri sv. Roku je v soboto ponesrečil elektricist Bozzer, stanujoč v ulici Guardia. Padel je namreč po stopnicah in se precej občutno ranil na levem delu trupla. Boz-zerja je obvezal zdravnik. Fenikalna kislina. 81etna B. Colja se je te dni polila po rokah s fenikalno kislino. Dekle ni vedelo kaj nese in je steklenico nevede od-mašilo. Pomagali so ji na zdravniški postaji. Kamen. Na 81etno Karmelo D’ Agostini je padel te dni precej težek kamen, ki je dekleta zadel v glavo s tako močjo, da so jo morali prenesti na zdravniško postajo, kjer so jo obvezali. Zdravnik je ranjenko priporočil dobri domači oskrbi. Nezgoda v blaznici. Postrežnica v vrdelski blaznici, Terezija Rippo je te dni tako ponesrečila, da je morala iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Stisnila so jo neka vrata in ji povzročila okrog dvajset bunk in prask. Zaradi težkega stanja so Jo pridržali v oddelku tukajšnje bolnišnice. Po stopnicah je padel 691etni težak Alojz Feruglio in se pri padcu ranil na desnem ramenu. Na zdravniški postaji so Ferurglia obvezali. Nohti. Na zdravniški postaji je te dni prosila pomoči 30letna žtna Julija Valentinuzzi zaradi nohtov. Sprla se je namreč z neko drugo žensko, ki je Julijo V., med prepirom prav srečno razpraskala. Med tovariši. Zaradi prask je iskal na zdravniški postaji pomoči IfUetni mornar Mihael Ronhenbauer, katerega je med majhnim prepirom opraskal neki tovariš. Z lestve je padel' 20letni strojni asistent Josip Stupanič in si pri padcu s kiova v oddelku za stroje precej nevarno poškodoval levo nogo. Stu-paniča so obvezali na zdravniški postaji. Med nakladanjem se je poškodoval 40letni vozar K. Urbanich v prosti luki. Ko je U. stal pri vozu na katerega so nakladali blagajne] so konji potegnili voz in UrbaniGhu’ je šlo kolo čez desno nogo. Po intervenciji zdravniške postaje so Urba-meha prepeljali v četrti oddelek mestne bolnišnice. Tatvina pTi družini Coen. Ukradem predmeti pri družini Coen (o katciih smo svojecasno poročali) so vredni ne 15.000 in tudi ne 11.000 — kakor se je prvi čas poročalo — temveč 7500 kron. Sicer ni tudi 7500 kron malenkostna svota. Zdaj pa so prišli ptiči-tatovi na dan. Izsledil jih je policijski inšpektor Titz. Tatovi so: Stefan Letonja, brezposelni dolgočasnež iz Ptuja; 22!etni Filip Dick iz Dunaja, sedaj brezposelni delavec, Ludovik Kukanja, stanujoč v ljudskem prenočišču, (Gaspare Gozzi) F. Civk in Ivan Frankovič. Izsledeni ptiči so svoje dejanje sprva tajili, na to pa so se polagoma udali v svojo usodo in izpovedali vse. Za zdaj so jih zaprli. Ljubljanska porota. Nepoboljšljiv tat. Janez Kržišnik iz Žirov je mlad človek, rojen je bil 1. 1886. in vendar ima že toliko tatvin na svoji vesti da se je takoj v začetku predvčerajš nje porotne razprave videlo, da bc strogo kaznovan. Ta Kržišnik je nepoboljšljiv tat iz navade. Ze 1. 1906. je bil pred ljubljansko poroto obsojen na 6letno ječo. katero kazen je prestal v kaznilnici v Mariboru, vsega skupaj ie pa radi tatvine odsedel že čez osem let! Njegove prejšnje tatvine nas ne brigajo; za njih je bil že kaznovan. L. 1912. je prišel iz mariborske kaznilnice in mesto, da bi se popravil in se oprijel poštenega dela, je najprej zapravil 75 kron, ki jih je imel. potem pa je začel potovati po Gorenjskem in beračiti. Nekaj časa je bil pod tujim imenom v službi pri posestniku Jerneju Zaplotniku, ampak v službi se mora delati, to je pa Kržišniku smrdelo in zato je v noči od 20. na 27. decembra vlomil v gospodarjevo sobo, vzel mu okolu 66 kron denarja, potem je pa vlomil še v skrinjo gospodarjevega brata in mu ukradel 380 kron. Sedaj je imel Kržišnik precej denarja in lahko je šel z njim po svetu. Potoval je po raznih krajih, x:.JtnHaiia lanskega leta je pa pri-sei k županu Jancu na Studencu pri Krškem, kateremu je rekel, da se pise Fian Novak in je izvabil od njega delavsko kn i2ico. gIaseČ0 se na to ime. S to delavsko knjižico je odšel na Štajersko, kjer je zapravljal denar, ukraden pri Zaplotniku, dokler ga je bilo kaj, ko je pa denarja zmanjkalo, se je vrnil nepridiprav v domače kraje, kjer je pri posestniku Koširju na Golem vrhu v noči od 3. na 4. februarja ukradel obleke, mesa in raznih drugih reči za okolo 90 kron. Za spomin je pustil pri Koširju težak kamen, veliko poleno in — svojo staro obleko, ker se je »na licu mesta« ob enem tudi preoblekel, t. j. zamenjal svojo staro z boljšo Koširjevo obleko. Pa s Koširjevim klobukom ni imel sreče, ni mu bilo usojeno, da bi ga dolgo nosil. Takoj v noči od 8. na 9. marca je namreč hotel vlomiti pri posestnici Mariji Oblakovi na Zirov-skem vrhu, pa je imel smolo, ker ga je posestnica pravočasno zapazila in prepodila; pri begu je Kržišnik izgubil klobuk, ki ga je ukradel Koširju. Ko je že kradel pri raznih ljudeh, si je mislil Kržišnik, da bi se. spodobilo krasti tudi pri svojih sorodnikih. Na Golem vrhu živi njegova krstna botra Marijana Ušenič-nik. V njeno hišo se je splazil 23. aprila skozi zadnja vrata (to sam pripoveduje), vtihotapil se v prvo nadstropje, tam si je sezul čevlje, da ne bi delal ropota in splezal tiho na podstrešje. Pa ni imel sreče. Botra ga je zasačila in ga prijela za roko, da bi ga zadržala in izročila orožnikom. Prosil jo je, da bi mu dopustila obuti čevlje in prišla sta v prvo nadstropje. Tu pa je Kržišnik vrgel svojo botro na tla in jo tako tolkel z nekim po!e«cm po glavi, da se je onesvestila potem fi je pa pokradel raznih predmetov v skvpni vrednosti 53 kron in Tl vmorftT Potem je ho-: tel miJTio oditi, pa botra je prišla zo-< pet medtem k sebi in se ga oprijela, Kržisaft k pa zakričal na njo: »Hu* rotnikov, temveč se lepo smehlja in jasno odgovarja. Obtoženca spozna kot onega, ki je bil pri njenem očetu in tudi obleko spozna kot ono, v kateri je bil obtoženec takrat oblečen. Tudi vse druge priče, ki jih je bilo še nekaj zaslišanih, dolžijo obtoženca z raznimi tatvinami, ali pa potrjujejo in nadopolnjujejo izpovedbe prejšnjih prič. , Ko je bilo končano zaslišanje prič, se je senat posvetoval in potem’je predsednik stavil porotnikom več vprašanj glede krivde. Zagovornik dr. Tekavčič je predlagal nekatere modifikacije vprašanj, posebno, kei ni dokazano, in tudi ne ver-etno. da bi hotel obtoženec Marijani Ušeničnik silo delati zato, da bi se mogel polastiti njenih premičnin, temveč skoraj gotovo samo za to, da ga ne bi zadržavala in izročila orožnikom; obtoženec je pač tat, ne Pa ropar. Senat je privclil v delno spremembo vprašanj. Drž. pravdnik ie temu ugovarjal in zahteval, da se yprašanja ne spremenijo. Predsednik Pravi, da bo senat o tem sklepal, potem pa odgodi razpravo na 4. uro popoldne. V popoldanski razpravi objavi predsednik, da je senat sklenil se staviti Vprašanja v smislu, kakor je predlagal zagovornik. Državni p r a v d n ik d’r Kaiser se sklicuje na obtožnico in dokazujqe krivdo obtoženca, ki se je dokazala tudi pri razpravi. Dalje opisuje državni pravdnik predživlje-nje obtoženca, ki je delomrzen in ako se je včasih izjemoma vendar dela> ie bilo to samo zato, liko tatvhfel "ikier njč vkrasti; ve- nhtn'7APr,Zna-va tuc*i obtoženec >am. Obtoženec s.cer itlnoge tatvine trdovratno taji, ampak verjeti mu ni, ker vsa znamenja kažejo, da je izvršil tudi one tatvine, ki jih taji. Obtoženec je dovolj pameten in pri- - znava samo tatvine, ki se mu lahko s pričami dokažejo, taji pa tatvine, za katere je sicer očitno, da jih je izvršil on, ni pa nobene priče, ki bi ga videle pri tatvini. Marijano Ušeničnik je hotel obtoženec naravnost ubiti, ko ga je ovirala pri izvrševanju tatvine in ji je resnično prizadejal več težkh in manjših telesnih Poškodb. To je bil rop v popolnem Pomenu te besede, ker je obtoženec naicrej napadel in telesno, poškodo- val Marijano Ušeničnik in potem šele jo je okradel. Njegova krivda je očitna in porotniki naj potrdijo prvo glavno vprašanje. Zagovornik dr. Tekavčič pravi takoj v začetku, da dejanj obtoženca ne bo olepševal, ker je razprava očitno dokazala njegovo krivdo pri tatvinah. Ampak glede Marijane Ušeničnik je pa stvar drugačna, kot jo prikazuje državni pravdnik. To ni bil rop, ker obtoženec ni prišel v hišo z namenom, da si s silo prisvoji premičnine Marijane Ušeničnik, ki jo je udaril še-le potem, ko ga je ona zalotila in se je bal, da ne bi alarmirala sosedov in orožnikov. Obtoženec je pač izvršil veliko število tatvin, kar tudi sam priznava in kar se vidi iz kazenskega registra. Obtoženec je preživel veliko let v zaporu in vse radi tatvin in vlačuga-nja, niti enkrat pa še ni bil obsojen radi kakega nasilnega dejanja, ker on po svoji naravi ni nasilen. Seveda je obtoženec kriv težke telesne poškodbe, toda on napada ni izvršil z roparskim namenom, temveč Še-le potem, ko ga je Marijana Ušeničnik zalotila pri tatvini, ga prijela za roke in se obtoženec opravičeno bal, da bo alarmirala sosede in ga spravila v zapor. Prosi porotnike, da prvo glavno vprašanje (glaseče se na rop) zanikajo. Državni pravdnik polemizira z izvajanji zagovornika in zahteva ponovno, da potrdijo porotniki vprašanje glede ropa. Zagovornik vztraja pri svojih izvajanjih in jih še spopolni ter pravi končno: obtoženec je bil zasačen pri tatvini, branil se je in zato bo tudi nosil posledice, ampak on je samo navaden tat, ne pa nasilen človek. Na to Je predsednik resumiral razpravo in porotniki so odšli na posvetovanje, ki je trajalo pol ure. potem je pa prvomestnik porotnikov razglasil pravorek, po katerem se spozna obtoženec krivim ropa in cele vrste tatvin. Na podlagi tega pravoreka razglasi predsednik senata obsodbo, po kateri se obtoženi Janez Kržišnik obsodi na dosmrtno ječo, poostreno vsako leto na dan 23. aprila (spomin na botro) s samotnim zaporom, s postom in trdim ležiščem. Stroga je ta obsodba, ampak, ako bi Kržišnik zopet prišel na svobodo, bi gotovo zopet kradel, ker mu je prešla tatvina že v kri in meso, najbrže se pa ne bi ustavil samo pri tem, temveč bi gotovo razvijal tudi še kake druge zmožnosti, ki jih do sedaj še ni pokazoval. Mladi ponarejale! denarja. Janez, Ludovik in Franc Komar so bratje, sami mladi fantje, in sicer je prvi 15, drugi 13 in tretji 12 let star. Doma so v Podhruški in pred porotnike so prišli zato, ker so — ponarejali denar. Ta čudna zgodba se je razvijala tako-le: Starši mladih ponarejevalcev denarja so imeli staro uro, ki je bila pokvarjena in nerabna. Oba starejša brata (Janez in Ludovik) sta se spravila na svinčen utež te stare ure, izrezala sta z nožem več ploščic v obliki desetvinarskega denarja, potem sta stavila eno ploščico med dva prava desetvinarska komada in udarila s sekiro in svinčena ploščica je dobila negativne utiske pristnega denarja. Napravila sta na ta način štiri desetvinarske komade. Denar je bil, kakor se vidi, zelo slabo ponarejen, ker vsakdo bi moral takoj zapaziti, da je utis negativen. Tega sta se zavedala tudi oba fanta in zato sta šla s ponarejenim denarjem k sedemdesetletni in slabovidni trgovki Jožefi Balotta, kjer je kupil vsak za 2 vinarja sladkorja in vsak je dobil 8 vinarjev nazaj. Še ta stara in slabovidna trgovka je denar čudno gledala in je tudi izrazila svoj dvom nad njegovo pristnostjo, ampak fanta sta jo vendar prepričala, da je denar pristen. Takoj naslednji dan je dal srednji (po starosti) brat Ludovik najmlajšemu bratu Francu en ponarejen desetvinarski komad, ki je vedel. kako je denar nastal in tudi on je šel k trgovki Balotta kupit za 2 vinarja sladkorja. Trgovki se je zopet zdel denar čuden in izrekla je svoj dvom nad njegovo pristnostjo; pa fant jo je opozoril na številko »10« na denarju in — ona je verjela. Vse to je dokazano, ker so fantje sami priznali. Državno pravdni-štvo obtožuje najstarejšega brata, ki je bil za časa čina že 14 let star, hudodelstva, oba mlajša brata, ki za časa čina nista bila še 14 let stara, pa prestopka ponarejanja kovanega denarja. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Neuperger, ki je tudi zahteval' kazen po zakonu, zagovornik dr. Zupančič je pa rekel, da so bili otroci že dovoli kaznovani od matere. Porotniki so zanikali vsa stavljena jim vprašanja in na podlagi tega pravdoreka je razglasil predsednik senata oprostilno razsodbo. Ko so fantje odhajali v spremstvu staršev iz dvorane, je rekel državni pravdnik, ki ni priglasil proti oprostilni razsodbi priziva, očetu dobrohotno: »Pa pazite na otroke!« Resnično: teh otrok ni trebalo klicati pred porotnike, take otroke naj kaznujejo za take vrste »zločinov« starši. Anton Ivančič lumiiiinni TRST. Andemo de Toni, via Nuova A TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in —-----------------izborno mrzlo in gorko kuhinjo.----------------— Sprejme se IZ DELEGACIJE. Budimpešta. 26. maja. Avstrijska delegacija ie danes obravnavala vojni ordinarijum. K debati se je priglasil sekcijskl šef grof For-gach, ki ie ponovil, kar }e včeraj grof Berchtold povedal in ie poudarjal, da so vesti o dogodkih v Albaniji pretirane in da Je tega vzrok časopisje. Zatrjeval ie, da je bilo obnašanje kneza Wieda popolnoma pravilno. — Ogrska delegacija je rešetala proračun zunanjega ministrstva. — Delegacije bodo svoje delo končale v petek: le če bi se v Albaniji nenadoma kaj spremenilo, bo še po praznikih kakšna seja. KAJ BO S PARLAMENTOM? Budimpešta, 26. maja. V seji načelnikov ie grof Stiirgkh odgovarjal na nekatera vprašanja glede notranje politike. Kar se sklicanja parlamenta tiče, je Krof Stiirgkh izjavil, da se ne bo obotavljal sklicati parlamenta, toda le pod pogojem, če bo zagotovljena delavnost parlamenta. ALBANIJA V ITALIJANSKI ZBORNICI. Rim, 2G. maja. V današnji seji zbornice je zunanji minister di San Giuliano poudarjal, da je položaj v Albaniji resen: Italija bo vedno na straži za svoje interese in nikdar ne bo pripustila, da bi se spremenilo ravnotežje ob Jadranskem morju. Javn^ct bo vedno obveščena o vseh ukrepih. IZREDEN KREDIT ZA OBOROŽE- NJE ARMADE. Bel grad, 26. maja. Vlada Je predložila skupščini zakonsko predlogo o izrednem kreditu 122 milijonov za oboroženje armade. Predlogi je bila priznana nujnost. TURŠKO - ČRNOGORSKA MIROVNA POGAJANJA. Dunaj, 26 maja. Danes se Je vršila konferenca med tukajšnjim turškim in črnogorskim poslanikom. Konferenca se tiče sklepanja miru med Črno goro in Turčijo. Mirovna pogajanja bodo trajala 14 dni. Mir bo podpisan v Carigradu. ki ima veselje do potovanja v želez-ninski in špecerijski stroki in je slovenskega in nemškega jezika zmožen. Ponudbe pod »Dobra plača« je poslati na upravništvo Učiteljske tiskarne. A 11 ste že bili v 5©v.loa,rxiicl. ntona Javernika, Trst, =s ulica Farnetto 33 ? ? a— (Sprejemajo «e tudi popravil*. Stanovanje s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, vrtom za zelenjavo in vsemi pritiklinami je oddati za avgustov termin v hiši g. Popoviča na Dolenjski cesti (poleg Plankarja). — Najemnina K 360-—. Natančneje se poizve ondi pri hišniku oziroma v pisarni I z električnim obratom moderno na Bleiweisovi cesti štev. 32. I urejena delavnica. FE. T*. ZATEČ Izprašani optilc. Znlagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd. Ljubljana, Sl ari trg O. V tej stroki najzanesljivejša tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podučljlvi prvi slovenski optični cenilci, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očala in ščipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede Itd. Za prvovrstno optiko se .jamči. ližem kompanjona kateri bi mogel razpolagati s 10.000 K za prevzetje 2 kantin pri zgradbi železnice Kraljevo-Raška v Srbiji. Zaposlenih bode čez 1000 delavcev, za katere bode treba oskrbovati hrano in pijačo. Ponudbe takoj osebno. ker je zadeva nujna pod Slo* venec v Hotel »Evropa* Kraljevo. FRAN KRAIGHER mojster G-csposka uLlicd šteTr. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po rrieri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje cblek in popravila. — Cere zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju 229 Mali oglasi. KORESPONDENCA. Gospodič želi korespondirati z gospodično nad 20 let staro z lepo zunanjostjo. Naslov »Anončna ekspedicija 248—I. 464—3 2£Ix©3a,štT7-o Ivan Kersnič v Ljubljani, Sv. Petra cesta 82, I. nadstr. nad kavarno „ Avstrija" se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najno-vejsi modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo. & t j 1 Cvetlični salon [ Viktor Bajt j S Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 jj (zraven poste) ! priporoča nagrobne vence, | j šopke in vsakovrstne cvet- j jj lice po najnizjih cenah. Točna in solidna postrežba! : j ■ Brzojavi na VIKTOR BAJT, ; Ljubljana. »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnost likerja je Zdravnik želodca, j __u ■ 4 | d-crbrlm najToolože je S* iiPuch“ vozno kolo ^ model 1014, ki 83 vsled lahkega teka in trpežnosti povsod najbolj priljubljena. ©lavno zastopstvo In zaloga T|fy\r VOK" specialna trgovina šivalnih » V/JVj strojev In koles HijviToljan.a. — Sodna -uUlca, št. 7. — Htf-u.taja.neu Modistinja Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrže. Št. 8716. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši z 28. majem 1914 vsak četrtek popoludne ob 8. url brezplačno stavile koze v vel. dvorani Mestnega doma. Vabijo se vsi starši, kojih otroci še niso cepljeni, da prineso te k cepljenju in pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroči se tudi spričevalo o cepljenju ter bodi posebno še poudarjeno, da se v smislu ministerijalne naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo spričevalo o uspešno cepljenih kozah. ( Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. maja 1914. Safturitin FattnH*%fa Ki«®ma*®9rafskl večeri burkeiev, vCflilAIiilll h Qv @1119118^10 naiveŠJa veselost 2 siri predvajanja čudoviti dožiuiiaii 2Bame«Et, Jako zabaven, mističen, film %«a'Ui/,| ob nedeijah in praznikih ob 2 !S»etek 2«?»,, sokoli? 30,, nscJelJa 31«, KsšnkošfinS p©nedeS]jek 1, junija« Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v «3!“!*^ a. & E. Skabernč Mestni trg- štev. lO. 'Velilsa, lz~bixa, I Solidna postrežffoa! Cene prostorom: 1 K 30 vin., 1 K| 80 vin., 40 v,n. Kavarna ,Central4. Važno za gospodinje: Brez konkurence! M. Spreitzer, skladišče, Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon št. 245. V Ljubljail L Telefon št. 245. St. P. n. Vljudno naznanjam cene moje različne kave, in sicer: Turova kava: 1. Santos.............................K 2 — 2. Rio................................„ 2-30 3- ................................., 2-40 4. Santos lave.............................250 5. 7 " " '• V * 8. Minas . . 9. Salvador . 10. 11. Quadcmala 12. 2-80 3 — 310 2-70 3 — 3-20 3-10 3-20 St 13. Quademala.................K 3 30 14. Perl-Santos, is. „ 16. Java, zlato-rumcna . . 17. Zlato-rumena, navad. . \l: feogypc :: :: 20. Portoriko................. 21. Portoriko Piraidini . . 22. Cuba, zelo fina . . . 23. Ceylon, zelo fina . . . 24. , Castorica, najfin. 3--, 310 , 3-20 3 — 310 3-40 3-20 3-60 3-50 3-60 3-80 Pri nakupu, različnega inanufakturnega blaaa ■wr ATST/vni^nn = se b,ag°volite obrniti na tvrdko ~---- KONCERT A. & E. Skaberne Mestni frg 10 St. 1. . 2. K 2-70 . 2-90 St. 3. . 4. Pražena kava: . . K 3 - II St. 5. . . K 3-30 3-20 II . 6. . . _ 3-40 « St. 7. . , 8. . K 3-60 3-80 Naročila od 1 do 4 >/* kg dostavljam franko v hišo. — Pri pošiljatvah po pošti se zviša cena pri vsakem kilogramu za 20 v In dostavljam istotako franko. Zamotenje se ne računa. — Na željo pošljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od V« kg za K 1”— franko na dom. Priporočam se in bllježlm z vsem spoštovanjem M. Spreitzer. | Za binkoštne praznike. Velika prodaja oblek za gospode, dečke, dame in deklice. Primerna birmanska darila po globoko znižanih cenah priporoča B Angleško skladišče oblek E O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. ■ m Telefon 182. Telefon 132. ■ ■ od danes naprej vsak večer v Ljubljani znane in priljubljene duna ske elitne damske kapele IS. II. Dietrfeli. MT" Vso noč cdprto. "3D18 SV Vstop prost, 1 P"DnPDPDPnnBDBDDUPOPOpppDcnn Potrebujem 5 ifil inv. Delo bo trajalo do zime t. I. ===== Ponudbe na — FRANC 0QII, lesna trgovina v Stari Loki pri Škofji Loki. DDaaaODDDDDaDDDaDDDODDODDanD obstoji od 1.1883. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bedem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke pto-dajal lunin kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah. Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko ^Tup". Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. Lud.Černe juvelir in trgovec Ljubljana, Wolfova ulica 3. i SANATORm-EMONA, 1 LuIUBLtJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 f .cLF.ZDrwjK:PRJiARiJ-DR-FR. DERGANC 1 V jskiadiščn blaga Malvina Weisz Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazinea. * o a ’> o bc L. © O S aS O © GO © 4-> epnor as u N © #** a e« co © £ 1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva . . . 1 komad namiznFprt s 6 servijeti................ 1 komad namizni prt iz damasta (bel) . . . 3 komadi brisače, izvrstne....................... 6 komadov platnenih prtov za steklenino .... 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom . . . 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . . 12 komadov ženskih in moških žepnih robcev....................... 1 komad moška srajca (bela ali barvasta)........................ 1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . . . 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja .... 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena . . 1 komad ženska srajca iz šifona . . •........................ 1 komad ženske hlače iz šifona z volanom..................... 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona................... 2 komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih..................... 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ... „ * 1 komad svilena šerpa ali ruta...................................l 96 2 komada platnene blazine s franžami za divan......................I J'96 1 komad svilen robec (ruta) prima............................... L70 1 komad moška nočna srajca, prav velika ’..... » 1 96 1 komad predpasnik iz listra, prav velik . 1 i....................„ 2 90 1 komad šal.................................................... 2-50 1 komad bluza za izhod . ................................* ” 196 12 komadov brisalk za prah................................... * ] " 1*96 2 komada dekliška predpasnika iz kretona..........................” 1 96 1 komad posteljna preproga........................................1 96 K 1-99 . 196 » 1-96 , 196 . 196 , 1-96 . 196 . 1-96 , 196 . 1-96 . 196 . 1 96 . 199 . 196 . 1 96 . 196 . L96 1-96 05 <-+• &B © © © a © ►d H O s* CK3 © r-h O < Ntf. a i Pošilja s© tudi po poštnem povzetju, »k« blaggo n« nsKa|a, m« denar vrne. Zobozdravniški in zobotehnični atelije je bil v hotelu pri „Malicu“ nasproti glavne pošte 6. t. m. otvorjen, ter se priporoča p. n. občinstvu za vsa zobozdravniška in zobotehnična dela. Zobotehnični laboratorij vodi g LEOPOLD WEIHS ki je bil 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Seidl kot prvi asistent in tehnik. Atelije odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opremljen z najnovejšimi iznajdbami na Doliu zobotelmike Vsakojako zdravljenje zob se vrši brez bolečin. — Cene zmerne, za revnejše ludi primeren popust. Ordinacijske ure od 8. zjutraj do 6. zvečer. LJUBLJANA, Hotel pri „Maliču“, nasproti glavne pošte. i?"-'-' 'A.4 Največja zaloga za vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah priporoča = mannlakturna trgovina = J. Grobelnik, Ljubljana -8—1* Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne. — !1 Mi Manin Mi i Ii h. mfli-inte mte M , v' *! Tekma častnikov: Prvi K. Camernik & K©., Tekma moštva: Prvi te.di.ina trgovina * ihm, motorji, automobilf in po- - 44 i |_ Bl :: sameznimi deli. na„ nima koigsu — •« Ljubljana, samo Dunajska cesta 9-12. D