KDAJ CENENA GRADNJA? Govori predsednik občinske skupščine, Karel Kušar O gradnji cenenih stano-vanj razmišljamo in govori-mo že lep čas, kaj bolj opri-jemljivega pa doslej še ni-smo zvedeli, ne zapisali. Ker takšna gradnja spričo potreb in perečih stanovanjskih problemov postaja 2aneraj bolj aktualna, smo za pogo-vor zaprosili predsednika občinske skupščine, Karla Kušarja, ki nam je odgovo-ril na vrsto vprašanj. 0 Kako Je a cenenn grad-njo stanovanj, za katero se med drugim ogrevate tudi vi? »Ta misel se je rodila la-ni, ko so prišli na tapeto barakarji, ki jih imamo žal tudi v naši občira. Saj veste, barake ob Robovi ulici, tam pri Zalah, nekdanja šola va-jeniške šole gradbenih strok in razpadajoče filmsko nase-Ije ter naselje brez Imena pri Tomačevem ob Savi. Te barake so ne samo madež za našo občino in družbo temveč so v večini skrajno neprimerne in nezdrave za življenje. Predvsem v Toma-čevem vsak čas lahko priča kujemo izbruh kakšne epi-demije. Delavci, ki so si UkI postavili za silo domovanja, črpajo talno vodo za pitje. Preprosto so v zemljo zabi-li rodne vodne Crpalke. Lani avgusta sem sk^ical predstavnike podjeti), v ka tprih so zaposleni naši ba-rakarji z željo, da bl jih zainteresiral za gradnjo ce nenih stajiovanj za njihove delavce. Medtem, ko so se nekateri strinjali, da je t.rji>a za delavce poskrbeti, so se drugi izmikali. In prav ti va-bijo ljudi z juga, ker potre-bujejo delavce, da pa bi hkrati poskrbeli, kako in k.)e bodo človeško stanovali, ni-ti ne pomislijo. Smatram, da je to kapitalističen odnos do človeka—delavca, ki sodi pod poglavje izkoriščanje.« 0 Kako daleS so prlprave za eradnjo cenenih stano-vanj? »Z gradbenim podjetjem Tehniko in združenjem Gi-poss smo se pogovarjali o pripravi načrtov za takšno gradnjo. Tako j« prišlo do prvega načrta, ki pa ni bil primer"i za urssničitev. Po njem naj bi kvadratni meter stanovanja veljal 100.000 sta-rih din. No, in zdaj pred dnevi smo dobili v roke dru-gl načrt, in sicer od gradbe-nega podjetja Tehnike. Ta predvideva gradnjo stano-vanjskega bloka, takoimeno vanega »gank bloka« z eno in dvosobnimi stanovanji. Iz podaljšane predsobe ali bal-kona bi bil vhod v štlrt dvo-sobna stanovanja, ki naj bi merila po 49,5 kvadratnih metrov. Sistem vodovodne napeljave bi bil poenostav-ljen tako, da cev hkrati na-paja kuhinjo in kopalnico. povedano poenostavljeno. Skratka, greza najbolj eko-nomično rešitev. Kljub te-mu pa je cena za kvadratni tneter od 185 do 189.000 Sdin še zmeraj hudo visoka. V tej ceni namreč ni upoštevano zemljišče in komunalni pri-spevek, ki pn skupaj spet pomenita toliko in toliko ti- sočakov za kvadratni meter stanovanjske površine.« 0 Kje naj bi zgradili tak-5en blok ali stolpnico? »Podjetje Sosesko smo za-dolžili, da poišče prlmemo lokacijo za gradnjo takšnih cenenih blokov. V poštev pridejo Gmajna na Crnučah, prostor pod glavno cesto, tam kjer je potekala stara trasa železniške proge, pa morda še kje drugod. TehnJ-ka bi sama gradila dva blo' ka, in sicer pet etažna. V vsakem naj bl bilo po šest-doaet atanovan], druga pod-jetja pa bomo skušaJi zain-teresirati za gradnjo še Ltl-rih ali petih podobnih blokov za skupaj okrog 300 cenenih stanovanj. Tako hl delno U-Jrvidirali barake in barakar-je. Hkrati bi seveda morall poskrbeti za ostrejšo poll-tiko, kar zadeva postavlj* nje novih barak In naselja-vanj delavcev t njih. Mi-slim, da je čas, «la ]e skraj-ni čas, da v soeializmu čr-tamo barake.« % Kaj pa dnife možno-stl? »Mariborsko ^odjetje Mar-les nam ponuja svoje mon-tažne hišice za 5,5 do 12 mi-lijonov. TakSna je cena brea zemlje ln komunalnega pri-spevka. To so lične hišice, sestavljene iz elementov, ob-delane s plastičnim ome-tom. Tudi za gradnjo takš-nih hišic, ki niso nobene barake, bomo skušali najtl primerno lokacijo.« % Pritisk za Individualno gradnjo stanovanjskih cno-družinskih hiS je zmeraj večji, tokarlj pa ni in ni. Zakaj ne pemagamo ljudem, da bi si sami gradili. Zaka.j ne pospešujcmo gradnje? Črni zidovl spet rastejo tu in tam. »Za PodborSt in šentja-kob pripravljajo na ljubljan-skem urbaHiJtičnem zavodu urbanističnii iiačrt. Ko • bo pripravljen, komo videll, kaj in kj« bo mogoče gra-diti. Moje osebno mišljenja je, da * bi morali podpirati individualno gradnjo. Pri tem moramo vsekakor upo-števati la&tno delo človeka, ki si postavlja hišo. Upam in mtslim, da se bo tudi r tej smeri kaj kmalu obrnilo na bolje. Mi pritiskamo na LUZ (Ljubljanski urbanistid-nl zavod), toda kaj, ko so pa to stvari, ki nlso odvisrie samo od občine.« v N. LAPAJNE