Davorin Trstenjak. Na binkoštni ponedeljek 9. t. m. se vrši v Krčevinah pri Ormožu odkritje spominske plošče na rojstnem domu pok. Davorina Trstenjaka. odličnega našega ožjega rojaka. velikega hrvatskega pedagoga in književnika, doslednega borca za narodno in državno edinstvo. Ob tej priliki smatramo za našo dolžnost. da se oddolžimo spominu velikega pokojnika.1 Davorin Trstenjak je bil rojen 8. novembra 1848 v Krčevinah pri Ormožu kot sin kmetskih staršev, katerih usodo je hotel nasledovati tudi sam kot poljedelec. vinogradnik. Tcda njegov oče, umen in bister človek, odloči drugače. Pošlje Davorina na gimnazijo v Varaždin. Tam so študirali tudi njegovi bratje, katerih dvojica je dovršila potem dun. vseučilišče, eden pa je maturiral v Varaždinu. Davorin je odšel iz šestega gimnazijskega razreda iz Varaždina v Zagreb na učiteljišče. Prvo leto je deloval na zasebni dekliški šoli v Zagrebu, zatem 18 let na osnovni in višji dekliški šoli v Karlovcu, deset let v Kostajnici, devet let v Gospiču, kjer je bil 1. 1908. umirovljen. V pokoju je živel v Zagrebu, kjer ga je zatekla smrt 10. februarja 1921. Njegovo narodno in književno delovanje sega v dijaška leta. 2e kot dijak se je rad udeleževal narodnih slavnosti in takratnih slovenskih taborov, kjer je uspešno nastopal kot dober govornik. Dvajsetletni mladenič je bil marljiv dopisnik raznim listom. Mnogo je izdajal za časopise in knjige in si je tako polagoma zbral krasno, veliko knjižnico. S potovanji — prepotoval je vso srednjo Evropo — si je širil svoje duševno obzorje in si nabiral bogatih zakladov znanja. Pridno je obiskoval razstave, muzeje, razne kongrese, osnovne šole. učiteljišča in razne druge učne zavode. Kakor je pridno deloval v šoli, tako je neumorno posvetil ves svoj prosti čas izvenšolskemu prosvetnemu delu. V raznih dobrodelnih, prosvetnih in gospodarskih društvih je deloval, tu kot predsednik, tam kot tajnik, povsod na mestu kot dober, vztrajen delavec. V Karlovcu je zasnoval velik, vzoren šolski vrt in postavil čebelnjak. V mestu in v okolici daleč naokrog je bilo poznati njegovo umno gospodarsko roko. Istotako v Kostajnici. kjer je s šolsko mladino v dobi 30 let preuredil in zasadil pusto brdo Djed in ga izpremenil v najlepše izprehajališče, ki ga je hvaležna občina po njem nazvala. Mnogo se je bavil s prirodopisno znanostjo. Ko je bil še pod domačim krovom, je gojil zajce, golobe, grlice, kose, srake, vrane, krokarje. Kot učitelj v Karlovcu si je veeinoma sam z lastnimi sredstvi napravil toliko in tako urejeno prirodopisno zbirko, da se s tako ni mogel ponašati noben srednješolski zavod. Znal je več jezikov: češko, rusko, nemško in italijansko. Poleg teh splošnih znanosti in zaslug za orobujo hrvatskega plemena, je ena glavnih njegovih uspešnih sposobnosti kot učiteljski organizator. Od 1. 1871. dalje ni bilo večje učiteljske skupščine, kjer ne bi bil navzoč Davorin Trstenjak. Vedno je bil v stanovskem organizacijskem stiku na eni strani na jugu z brati Srbi, na severu s Čehi, zato ga pogosto vidimo na kongresih v Pragi. Šabcu in Beogradu, tukaj v družbi z našimi slo- venskimi voditelji in zastopniki bivše Zaveze. Dolga leta je načeloval Savezu hrvatskih učiteljskih društava. Še je dočakal uresničenje' sanj svojega plodonosnega življenja — narodno in državno ujedinjenje! Pozdravil je še I. kongres Udraženja Jugoslov. Učiteljstva v juliju 1920 v Beogradu — žal samo pismeno, kajti bil je že težko bolan, zato ni mogel na daljno pot. Bil je eden orvih jugoslovenskih učiteljskih voditeljev. Napisal je nastopna književna dela: 1. Zdravoslovje 1873. Varaždin. — 2. Dobra' gospodinja. 5. izdaja prevedena na bolgarsko. — 3. Potni spomini 1880. Senj. — 4. Savka*in Stanko 1880. Zagreb. — 5. Rane in med 1887. Matica Hrvatska. — 6. Ptice. 4 zvezki. 1888. — 7. V delu je spas. 1885. V slovenskem prevodu. — 8. Dobri gospodar. 1891. Zagreb. — 9. Mladi učitelj. 1891. Zagreb. Prevedeno na bolgarsko. — 10 Vijolice, črtice za odraslo mladino. 1895. — 11. Igre. 1896. Zagreb. — 12. Življenje in delo Ivana Filipoviča. 1897. — 13. Slike iz Švice. 1889. Nagradila »Matica.Hrv.« — 14. Slovani. 1900. Zagreb. — 15. Druženje učitelja s šolsko mladino. 1905. — 16. Prirodni vzgojitelji. Prevedeno na češko. — 17. Zrel učitelj. 1907. Prevedeno na češko. — 18. Svobodna šola. 1908. Zagreb. — 19. Vzgoja človeka borca. 1909. Zagreb. — 20. O moderni šoli in modernih nazorih v prirodi in človeku. 1910. Zagreb. V Ameriki ponatisnjeno v več tisoč izvodih. — 22. Boj resnice proti klerikalni laži. 1910. Zagreb. V desetih dneh izšlo osem naklad. — 23. Etika. 1910. Zagreb. — 24. Vzgoja dece. 1910. Zagreb. — 25. Izpod brda Djeda. 1911. Zagreb. — 26. Jezuiti. 1911. — 27. Biblija v luči resnice in morale. 1912. Zagreb. — 28. Izpod brda Djeda. 1911. Zagreb. — 29. Kulturna zgodovina. 1914. Zagreb. — 30. Rončice. 1913. Zagreb. — 31. Klerikalizem. 1914. Reka. Deset tisoč izvodov je naročila Amerika. — 32. Kulturni vzgojitelji. 1917. Zagreb. — 33. Pohvala in kazen. 1917. — 34. Vzgoja človeka. 1917. Zagreb. — 35. Prirodopis v narodni šoli. 1918. Zagreb. — 36. Darvinizem v vzgoji. 1918. Zagreb. — 37. Na Djedu. 1919. Zagreb. — 38. Srčike. 1919. — 39. Fabkoviči Skender in Marija. 1919. — 40. Jagode. 1920. — 41. Pedagogika Njegoševa. 1920. — 42. Pedagogika Mažuraničeva. 1921. — 43. Besede na Djedu. 1921. Poleg teh večjih del je napisal nešte-to razprav in člankov v raznih pedagoških in leposlovnih listih. Plodonosno je bilo dolgotrajno, skoro 73-letno življenje našega ožjega rojaka Davorina Trstenjaka, ki je ostavil za seboj globoko sled v vseh panogah narodne prosvete. Zato kličemo ob priliki odkritja spominske plošče na njegovem rojstnem domu: Slava njegovemu spominu! R. D. wr-