m scvcrnl in ielnl V naslednjem hočemo podati kratek pregled, kako se trudi človek od leta 1897 do danea, da bi raziskal ter odprl svetu neznana ter nepregledno obširna morja ter pokrajine krog severnega ter južnega tečaja. Sledeči seznam pa vsebuje le lctalne poskuse in sicer: Leta 1897 se je podal Andre z dvema tovarišema v balonu »Oernen«, ki je imel prostornine 4.500 kubičnib. metrov iz Spitzbergov proti severnemu tečaju. Balonska ekspedicija je izginila bogznaj kje in nikdo ni več slišal o njej. V letih 1907/9 se je poslužil Wellmann zračne ladje, ki se je dala voditi in vsebovala dvigalne moči 9.000 kg. Poskusi so se vršili s Spitzbergov, a so se ponesrečili in so jih prekinill. Te ekspedicije se je udeleževal tudi znani nemški grof Zeppelin In več drugfti strokovnjakov. Prepričall so se tedaj, da iračna ladja na motorni pogon ni za vožnje po najbolj severnih krajih. Leta 1914 se je dvighil na vodnem letalu ruski lajtnant I. Nagurski od Novaje Semlje in letel v avgustu proti severnemu tečaju. Dosegel je 76* 20' severne širine. Leta 1923 se je odpravila proti severu letalska ekspedicija, ki je hotela pomagati pri Nobilovem ponesrečenju reglnulemu Amundsenu. Pri ekspedicl- ji s tremi Junkerjevimi letali sta bila Švicar Mittecholzer in Nemec Neumann. Preletela sta v krogih ledenike Spitzbergov, napravila pot 1000 km in dosegla 80 stopinj severne širine. Leta 1924 se je odpravila na letalska raziskovanja severnih krajev Amundsenova ekspedicija. Z ladje »Maud« je letel pilot Dabl med Wranglovim otočjem ter Sibirskimi otoki. Leta 1924 se je mudila na Spitzbergih angleška ekspedicija, katere so se udeležili znanstveniki z vseučilišča v Oxfordu. Raziskovalci so se pečali z merjenjem. Leta 1924 je letel še danea znameniti ruski letalec Čuhnovski iz Novaje Semlje preko Karskega morja. Leta 1925 se mudi na severu Mac Millansova ekspedicija s piloti: Byrd, Schur in Reben. Leteli so na treh amerikanskih aeroplanih iz Etoch na zapadni Grolandiji preko ledenikov in dosegli 79 in pol stopinje severne širine. Leta 1925 se pojavi Amundsen Elhvorth ekspedicija s šestimi udeleženci in dvema Dornier aeroplanoma. Dvignili so se v zrak v Kingsbay preko Spitzbergov in dosegll 87" 23/ severne širine. Morali so pristati, ker se je pokvarilo eno letalo in vsi so se vrnili v enem aeroplanu po 26 dneh. Pri tej priliki je zmeril Elhvorth morsko globočino 3750 metrov. Leta 1925 sta poletela Rusa Čuhnovski in Kalvica iz Leningrada na Novajo Semljo ter nazaj. Leta 1926 letita Amerikanca Wllkins in Eieslon iz Peierbanksa na polutoku Alaska preko rta Barrow in dosežeta 74 stopinj severne širine. Leta 1926 je preletel znani amerikanski letalec Byrd na fokerju iz Spitzbergov severnl tečaj in se je tudi srečno vrnil. Leta 1926 imamo znamenito Amundsen-Elhvorth ekspedicijo na zračni ladji »Norge«. Tokrat je bil prvifi zraven Italjanski general Nobile. Zračna ladja je vsebovala 18.500 kubikov. Ekspediclja se je dvlgnila v zrak v Kingsbayu preko Spitzbergov — severnega tečaja in se spustila srečno na zemljo na severo-ameriškem polutoku Alaska. Tokrat je preplula prvič zračna ladja severni tečaj. Leta 1926 je preletel ob priliki lova na divje pse Rus Babuškin Belo ter Barantovo morje. Leta 1926 leti ruski pilot Kalvica i% Sibirije preko Wranglovega otoka in nazaj. Leta 1S28 leti Rus Galysch in Krasnojarska ob Jeniseju do Dudinke (68 stopinj severne širine). Leta 1927 je na pozorju amerikanska Detroit ekspedicija 3 pilotoma Wilkins in Eielson od alaškega rta Barrow ter izmerijo morsko globino 5.440 metrov. Leta 1927 vidimo tudi rusko severno ekspedicijo pod vodstvom Krasinskega z dvema aeroplanoma. Ekspedicija j« napravila več poletov od rta Severnf (sibirska obal) do Wranglovega otočja in nazaj. Leta 1928 letita Wilkins ter Eielson od rta Barrow na Alaski preko severnega tečaja na Spitzberge v 20 urah. Leta 1928 je napravil znani Nobile na zračni ladji »Italia« iz Kingsbava tri vožnje. Zadnja je bila preko severnega tečaja in na povratku je prišlo do znanega ponesrečenja, pri katerem je bilo ob življenje osem mož. Ekspedicije so se udeležili med drugimi znanstvenikl ter učenjaki: Bechounek, Malmgren in Petremoli. Leta 1928 imamo rešilne letaske ekspedicije, ki so se trudile, da bi rešil« s plavajočega ledu Nobilove ponesrečence. Pri iskanju Nobilove skupine je smrtno ponesrečil Amundsen in oba francoska pilota na francoskem vo('nem letalu »Latham«. Ponesrečencem so hiteli na pomoč Rusi z dvema ledolomilcema »Krasinom« in »Malyginom«. Iz »Krasina« je delal polete ruaki pilot Čuhnovskiin odkril ter rešil % leda Italjana Zappija in njegovega onemoglega tovariša. Šved Lundborg je rešil na letalu generala Nobila. Ob tej priliki se je lotil brezuspešnih letalskih rešilnih poskusov Italjan Maddalena iz Tromso preko Spitzbergov. Leta 1928 sta bila v ruski letalski ekspediciji pod Krasinskim pilota: Wolynski in Koscbelew. Polet se je vršil iz Vladivostoka ob reki Amur — Petropavelsk na Kamčatki na Uelen in do rta Deschnew ob Severnem ledenem morju. Leta 1923'29 je letel amerikanskl p*lot Eielson 10. novembra 1928 iz Alask« CtO rta Sewerny ob obali Lsdenega raorfa, da bi prinesel pomoč laclji »Nanuk«, kl je tičala zamrznjena v ledu. Aeroplan je ponesrečil in sta se ubila znani pilot Eielson s tovarišem. Da bi našla ponesrečenca, sta se trudila dva ruska aoroplana pod vodstvom pilota Crossona. Pomagali sta tudi ladji »NaruX« ter »Stawropol« s 150 psi. Kljub kmu, da je bil mraz 52 stopinj Celzija pod ničlo, štiri mctre snega, so vendar Se našli ostanke letala in oba mrliča. Leta 1929 rnska ekspedicija Krasin¦ki s pilotom Kalvica — poleti preko Irta Uclen — Sewerny na Wranglovo loiočje, k'jer so obiskali tamošnjo naselfciao Eskimov. Od Wranglovcga otoka Bo leteli preko rta Sewerny—Nišne Eolymsk—Ljacbow otok Kasačje v Bulum ob reki Leni. Ta ekspedieija je cbiskala vse najbolj severne sibirske naselbine. Lefa IS29 leti Rus Čuhnovski is Lenmgrada preko ArliaTigelska v Ingorkki Schar ob Karskem morju. Njegovo lletalo je vodilo karavano trgovskih la'clij čez Ied Karskega morja do izliva ;kih veletokov Ob in Jenisej. Ruska |.-iota Kalvica ter Čuhnovski sta preietela v poletju 1929 tri četrtine mor•kc obali neizmerne severne Azije. Lsta 1S28/29 se je vršila ekspedieija Arnerikanca Byrda na južni tečaj. O ekspediciji smo poročali natančno v liažem listu. Istočasno z Byrdom se je totil raziskovanja južnega tečaja pilot Wilkins iz oporišča Deception otočje. Byrdovi in Wilkinsovl poleti po pokrajinah južnega tečaja so se nadaljevali v poletju 1929/30 in prinesli kulturnemu svetu nepregledno važni materija! tsa spoznanje ter proučevanje dela svcta ob južnem teSaju. Doslej se je lotilo raziskovanja seTernih in pokrajin krog južnega tečaJa: štiri ekspedicije z zračnimi ladjami, oziroma ena z balonom 3 šestimi vožajami, preko 30 aeroplanskih z nad 100 poleti. Vsi raziskovalci teh ledenih pokrajin povdarjajo, da so tod nevarnosti, ki presegajo tolikokrat človeške mo5i. Le poglejmo na zgoraj povedano In bomo dobili: Andrej je izginil z balonom in tremi možmi. Nobile je poneerečil, ko je srečno prevozil 12 tisoč kro. Njegova ponesrečena ekspcdicija je zahtcvala osem smrtnih žrtev in dva pcnesrečcnca. Ko so iskali Nobilove raziskovalce, je ponesrečilo še več uglednih oseb, da je pogoltnila cela polomita 19 življenj. In zakaj ti napori? Preko severnega tcčaja hočsjo odkriti na vsak način najkrajšo zračno črto iz Evrope v Amcriko in pod ledeno odejo južnoga tcčaja pa čakajo odkritja ter dviga od človeške roke — neizmerni zsineljski zakladi. . . .