Poftnlna platana v gotovini Cina vit> v Stev. 295 V Ljubljani, sobota 30. decembra 1939 Leto IV Pomemben govor predsednika francoske vlade: Vojni cilj Francije je nova federativna Evropa Pariz, 29. decembra, o. Predsednik francoske /lade Daladier je iinel v senatu včeraj govor, in dejal med drugim: Krediti za narodno obrambo so priznanje za rojake in njihove poveljnike na bojišču. Vojaki nislijo jasno in preprosto. Francoski vojaki želijo enkrat za vselej narediti konec nasilju, ki Se dve leti pritiska Evropo. 8 tem bo tudi konec politike ropanja. Francozi zaupajo vase. >Rumena knjiga« vsebuje nove dokaze, da je miroljubni Franciji vojna bila vsiljena in da ima Nemčija namen zasužnjiti Francijo in z njo vred ves svet. Ce bi bili Francozi ostali brezbrižni, bi že po nekaj mesecih strašen val napadalcev podrl njihove meje. Mi se borimo za»e, toda borimo se tudi za ostale narode, zlasti pa za vzvišene moralne vrednote, s katerimi bi, če bi propadle, izginila tudi evropska omika. Takih naporov še ni bilo v naši tgodovini. Potrebno je, da zberemo svoje sile v »gromni meri. Med krediti, ki jih od vas zahtevam, so izdatki za letalstvo na prvem mestu. Izdelava tankov zavzema tudi važno mesto. To velja tudi za topništvo. Nameravamo izdelati tudi tri oklopnice po 35.000 ton, kajti kdor je gospodar morja, je tudi gospodar zemlje. To najboljše potrjuje ta vojna. Biti gospodar morja pomeni, imeti v svojih rokah svet. Načrt, ki ga vam predlagam, je samo nadaljevanje načrta, ki smo ga začeli izvajati pred tremi meseci: da se na nasi meji še bolj ojači jekleni in betonski zid, ki tvori nekake prsi, za katerimi diha svoboden in zavarovan narod. Takoj, ko je bila vojna napovedana, so začele angleško čete prihajati v Francijo. Sedaj prihajajo kanadske divizije. Za njimi prihajajo avstralski letalci. Ničesar več ne more ustaviti tega gibanja, kajti to gibanje odgovarja življenjskemu poletu in zavesti angleškega naroda. Že v prvih dneh boja jo angleško letalstvo dokazalo, da je glede materiala in glede moštva boljše od nasprotnega. Vi vsi tudi veste za dela francoskega letalstva. Francoska vojna mornarica je do sedaj uničila 0 nemških podmornic ter zaplenila 360.000 ton blaga. Sedaj delamo, da se pospeši gradnja novih vojnih ladij najmodernejšo vrste. Naši vojski želimo dati najmodernejši material ter zahtevamo zaradi tega tako velike kredite. Nihče naj zaradi tega ne reče, da je človeški material \ sedanji vojni manj vreden. Nasprotno, ljudje imajo tudi v sedanji vojni vso veljavo. Zaradi tega je potrebno zbrati tudi čim več človeškega materiala, ne samo iz vrst našega življa, temveč tudi iz vrst čezoceanskih posestev. To velja tudi za ves angleški imperij. S tein je potrjena tudi popolna sloga med Francijo in Anglijo. Ta sloga Francije in Anglije je našla izraza tudi pred nekaj dnevi v Ženevi, ko je bil obsojen napad na junaško Finsko. T a Anglija in Francija ne bosta odložili orožja dokler ne dobita stvarnih poroštev za mir združenost se potrjuje tndi t podpori,ki jo skupno dajemo Finski, ii-vajajof sklepe Zveze narodov. Skupna akcija Anglije in Francije je določena po sporazumu, čigar posledice so velike važnosti. Toda niti Francozi niti Angleži ne delajo ic nacionalne sebičnosti. Preveva jih vzvišen vzor. Franco z i in Angleži so se združili v enem eilju, v eilju zmagati. Francosko-angleški sporazum ie sedaj razširjen r toliko, da se bremena čim bolj pravično razdelijo med obe državi. Odločno izjavljam, da bre* tvarnih in jasnih poroštev Francija ne bo odložila orožja. Kolikor manj govo- rim o teoretičnih zamislih, toliko bolj sem pristal stvarnih poroštev, po katerih bo onemogočeno, da bi se ponavljali taki dogodki, zaradi katerih sedaj trpimo. No va Evropa mora imeti širšo organizacijo kakor dosedanja. Treba je ojačiti izmenjavo dobrin. Treba je misliti na federativne zveze med mnogimi evropskimi državami. Pripravljeni smo s svoje strani sodelovati i vsemi onimi, ki imajo iste eilje kakor mi. Nobeni poskusi razdvojiti Anglijo in Francijo se ne bodo posrečili, nobene laži tuje propagande ne bodo imele niti najmanjšega vpliva na trancosko-angle-ško vzajemnost. London, 30. decembra, o. Veliki potres y Turčiji je zajel ozemlje, ki meri nad 180.000 lotres . zajel ozemlje, ki meri nad 180.0„„ kvadratnih kilometrov in je docela uničil nad Vedno večje strahote potresa v Turčiji Število žrtev je naraslo na 50.000 - Potres je opustošil 130.000 kvadratnih km ozemlfa. Napovedi o novih potresih potresne sunke, ki so poškodovali še ono, kar je ostalo. Opazovalnica v Istanbulu opozarja ljudstvo, da nevarnost še ni minila in da je treba pričakovati novih potresnih sunkov. Sinočnje poročilo pa pravi, da je nad 50.000 mrtvih in ranjenih. Zasilne zveze med potresnim ozemljem in ostalimi mesti so vpostavljene. Z vseh strani prihajajo klici na pomoč. Zaradi velikega mraza, snežnih zametov m poškodovane železniške proge je minilo vsako upanje na reševanje tistih, ki so le živi pod ruševinami. Pomoč prihaja iz vseh krajev, zlasti z Balkana. Odkritje ogromnega vohunstva v Združenih državah Nemški agenti so zbrali fotografke in podatke po vse| ameriški industriji in pripravljali sabotažo 50 podeželskih mest in čez 90 vasi. Na deset tisoče ljudi prebiva v šotorih, in zasilnih bolnišnicah, ki so postavljene na snegu. Zaradi velikih snežnih viharjev so reševalna dela otež-kočena. Vlaki, ki so bili namenjeni na pomoč ponesrečenim, so zastali v snegu. Minister za zdravstvo in notranji minister sta v vlaku, ki je ostal v snegu. Silen mraz, —25 pod ničlo, povzroča še večje gorje. Mnogo ljudi je zaradi mraza zmrznilo. Včeraj so zaznamovali nove Newyork, 30. dec. o. Ameriške oblasti so prišle na sled ogromnemu vohunstvu, katero so organizirali nemški agenti. Odkrili so to zadevo v zvezi s preiskavo o nedavnem umoru tajnika nemškega konzulata v Newyorku. Tajnika je ubil neki nemški boksar dvomljivega življenja. Preiskava je odkrila, da je z ubitim tajnikom veliko občeval neki Colins,.nemški državljan, ki je neprenehoma potoval po Združenih državah in razpolagal z velikimi denarji. Preiskava je ugotovila, da je Colins elan nemške vohunske službe in odDOslanec politične policije Gestapo. Colins je zadnje čase prepotoval s svoilmi pomočniki vse Združene države in fotografiral vse Sovjetske izgube v vojni s Finsko: 25.000 mrtvih, 5000 zajetih, 270 tankov in 125 letal Vesti o novih uporih v rdeči vojski London, 30. dec. o. Finske čete prodirajo na dveh straneh po sovjetskem ozemlju. Eni na severu proti Handalakči, drugi pa severno od jezera Ladoga. Na prvem delu so iinske čete prispele, kakor poročajo šveeki poročevalci, do železniške proge Leningrad-Murmansk. Del te proge so uničili, da je za promet nesposobna. Kar ni storilo vojaštvo, so storili finski bombniki, ki so tudi na drugih krajih bombardirali progo in sovjetske prevoze. Zaradi pretrgane železniške proge in zaradi nezadostnega dovažanja živil vlada med severno sovjetsko armada veliko razburjenje, ker manjka “rane. Promet na tej progi pa je življenjskega pomena za sovjetske čete, ki operirajo na severnem in sre<“ijem delu bojišča V dnevniku nekega ujetega sovjetskega častnika so Finci našli zapisane huce pritožbe sovjetskih vojakov zaradi hrane in zaradi preslabih oblačil. Sovjetska vlada je odposlala med voja&tvo posebne komisarje, da bi z govori povzdignili njihovo moralo, kar pa jim ni uspelo. .Švedi poročajo, da so Sovjeti izgubili od pričetka vojne 25.000 moz, nad_ 5000 pa so jih Finci zajeli. Ogromno so izgubili vojnega materiiala 270 tankov in 125 letal. Sovjetska letala so včeraj pomoloma bombardirala in obstreljeval dve sovjetski koloni. Včeraj je sovjetsko letalstvo bombardiralo več finskih mcs.*’ *.ZVzemši Helsinki. Po sodbi tujih dopisnikov sovjetska letala zato ne bombardirajo Helsinkija, ker se boje, da jjj pjnci bombardirali Leningrad, ki ni zavarovan proti letalstvu. Zaradi neuspehov sovjetskih čet v Finski je bilo več generalov ustreljenih ter je Stalin sam prevzel vrhovno vodstvo operacij. Sovjeti bodo zbrali na severnem delu bojišča več stotisoč mož, s katerimi bodo izvedli kmalu veliko novo ofenzivo. Rusi se v neredu umikajo iz pokrajine Hoen-farvi na skrajnem severu in sicer v glavnem zaradi pomanjkanja hrane in hudega mraza. Poročajo, da so tam ruska letala po pomoti napadla sovjetsko kolono, na katero so metala bombe in streljala s strojnicami. Z odseka pri Salli poročajo o veliki delavnosti topništva. Trdijo, da so se sovjetske čete uprle, kar potrjuje tudi streljanje in velik ropot, ki ga je slišati iz ozadja ruskih črt. Druga švedska ambulanca bo prispela v kratkem na Finsko ter prevzela službo na severnem bojišču. Ambulanca šteje 150 ljudi, od tega 20 zdravnikov. Skupno bo okoli 100 švedskih zdrav- nikov odpotovalo na Finsko z namenom vršiti tam zdravniško službo. London, "VO decembra, o. Sovjeti so pomnožili svoje čete na jugu od Mannerheimove črte. Računajo, da je teh čet od 100 do 150.000, in da so prav tako dobro izurjene kakor finske čete. Severno od jezera Ladoga so Finci napadli sovjetske čete ter jim prizadejali hude izgube. Nad 600 mrtvih so pustili Sovjeti na bojišču in izgubili več brzostrelnih topov. Pri Salli pa so finski smučarski oddelki razbili 7 sovjetskih letal, ki se niso mogla dvigniti. Poročajo, da so napačna poročila, da so sovjetska letala po pomoti obstreljevala dve sovjetski koloni, pač pa je res, da so letala obstreljevala ti koloni zato, ker sta se uprli, da bi sc vojskovali proti Fincem. važnejše industrijske naprave, ki bi prišle v poštev za ameriško vojsko in za preskrbovanje Francije in Anglije z vojnimi potrebščinami. Po teh podatkih so Nemci nameravali organizirati načrtno sabotažo in uničevanje teh podjetij po Ameriki kakor so to delali že v svetovni vojni. V Washingtonu se bo sestalo te dni posebno sodišče, ki bo imelo nalog, da preuči vse to špijo-nažno delo. Vsi amerikanski listi obsojajo to početje in odločno zahtevajo, da naj oblasti izvedejo preiskavo pri vseh Nemcih in internirajo vse tiste, ki ne morejo dokazati, da se bavijo s poštenim delom. Torpedranie 30.000 tonske angleške vo ne ladie London, 30. decembra, o. Angleško mornariško poveljstvo je snoči objavilo uradno poročilo, da je neka nemška podmornica včeraj popoldne torpedirala angleško vojno ladjo vrste »Queen Elisabet«. Pri tem so bili 4 mornarji ubiti, eden pn hudo ranjen. Ladja ni dobila pomembnejših poškodb in je sama, brez tuje pomoči priplula v pristanišče na popravilo. Angleška vojna mornarica razpolaga s 5 vojnimi ladjami razreda »Queen Elisabethc. T° so »Queen Elisabethc, >Warspite«, »Valiant«, »Barham« in »Malaya«, ki so bile vse narejene še za svetovne vojne in ki imajo po 30.000 do 31.000 ton. Vsaka teh ladij je veljala okoli 700 milijonov dinarjev, za njihovo popravilo med leti (925 do 1933 pa je bilo izdanih skupno milijardo dinarjev. Mrzli val pritiska na Slovenilo Danes najnižja temperatura — 23° C. - Velike zamude vlakov Ljubljana, 30. decembra. Od severovzhodnih krajev Rusije in iz Sibirije prihajajoči mrzli val še vedno pritiska na Slovenijo s silno močjo. Prva mrzla doba z večjim mrazom je bila pred božičnimi prazniki. Sedaj pa traja mraz že tretji dan. V Ljubljani je meteoro-u-1« u x zaznamoval najnižjo temperaturo —lto.b Hujši mraz je na odprtem ozemlju, tako v “i « » aer°(ir°ma nam javljajo, da je tam znašala jutranja najnižja temperatura —21.2. Mraz je tak, da kar škriplje pod čevlji, ščiplje okoli ln . mnogi prihajajo v mesto z osneženimi suknjami in kapami, kajti na kosmatih predmetih se Kaj rado nabira ivje. V mestu še ni zaradi mraza oviran promet. So pač težave, ki jih vselej prinaša mraz s seboj. Današnji trg pred novim letom je bil kljub mr?vV. Prav dobro biskan in založen z vsemi potrebščinami. Hud je mraz, toda še vedno znosljiv. Nismo se dosegli onega rekorda, ko leta 1929 konec januarja m v februarju Takrat je mraz dosegel v mestu —34, po nekaterih krajih na Dolenjskem, zlasti na Kočevskem in v kotarskem okraju, pa je mraz dosegel takrat celo —40 stopinj Celsija. Iz nekaterih krajev, ležečih ob glavnih prometnih žilah, ob železnici, so prišla davi prva poročila o mrazu. Najhujši mraz, najnižja temperatura —23, je bil javljen iz St. Janža na Dolenjskem. Tam je res običajno najhujši mraz.. Tudi iz drugih krajev, kakor iz Brežic, Kočevja, Kotoribe, Maribora in Dravograda prihajajo poročila, da vlada tam hud mraz od 20— 23 stopinj Celsija pod ničlo. Tudi po Gorenjskem in Notranjskem, kjer piha huda burja, je nastopil snen mraz. Splošno stanje jutranje temperature v Sfo-niji se je davi gibalo med —17 do —23 stopinj. Mraz zadnjih dni je zelo vplival na razvoj železniškega prometa na vseh progah v Sloveniji, kakor tudi v državi. Jutranji OE in jutranji bel-grajski brzovlak sta zaznamovala okoli 100 minut zamude, nekateri vlaki pa so dosegli celo do 200 minut zamude. Tudi lokalni potniški vlaki zaznamujejo večje zamude. Z zamudami prihajajo tudi mednarodni vlaki iz Trsta, Dunaja in Mona-kovega. Ti vlaki prevažajo prav pičlo število potnikov. So skoraj prazni. Veliki Italijansld prekomornik »Conte Rosso« je včeraj z velikim tovorom ljudi, poite in blaga priplul z Daljnjega vzhoda v Trst — prvič, kar je Italija obnovila oroinet z \xiio »kozi Sueiki ,pr okop Srečno in blagoslovljeno Novo leto vsem prijateljem »Slov. doma« želita uredništvo in uprava Vesti 30. decembra 8.500 tonska nemška ladja »Bahia Blanca* je bila zajeta po angleški vojni ladji. Na ladji je ve-uko kave in železne rude. Nemška ladja »Tacoma«, ki je spremljala nemško križarko »Admiral Graf von Spee* je dobila nalog od urugvajske vlade, da mora zapustit: Montevideo v 25 urah. Urugvajska vlada w: smatra »Tacome« več za trgovsko ladjo, par pa za Pomožno vojno ladjo. V drugih lukah je še pet 6000 tonskih nemških ladij in en;i večja: »Regensburg«, katere morajo tudi za-PFjjl1,1' *u.ke, ker ne morejo plačevati pristaniških pristojbin. ^ Stavka belgijskih ludorjev se je včeraj kon-a »i J?’ 1,od.a,b.rez kakega krajnega sporazuma. Angleško letalstvo je v prvih treh mesecih voj-ne preletelo okrog 6,000.000 km, torej dnevno več kakor dvakrat toliko, kolikor meri obse£ zemlje. Švicarski zvezni svet je včeraj sprejel zakon o ustanovitvi pripravljalnih vojaških organizacij za mladino od 16. do 20. leta. V Ljubljani je bila te dni slovesnost tukajšnjih Nemcev. Pri tej priliki je 8 Kočeva-ric dobilo nemško odlikovanje za matere števi nih družin z lastnoročnim pismom kanclerja Hitlerja. Tako poroča zagrebški »Jutamji list«. Nemško propagandno ministrstvo je izdalo knjigo o vojni na Poljskem. V knjigi dokazuje, da so Poljaki nad Nemci izvajali strašna grozodejstva. Nemški poslanik v Rimu je nenadno odpotoval v Berlin, da poroča kanclerju o zadnjih dogodkih v Italiji, pri katerih je prišlo 'na dan dejstvo, da Italija ni nič vedela za zvezo med Nemčijo in Rusijo, kar jo je odvezalo dolžnosti, sprejetih ob podpisu vojaške pogodbe z Nemčijo. Madžarska vlada je določila, da bo z novim letom dvakrat tedensko, v ponedeljek in v petek, prepovedano prodajanje in uživanje mesa, ki ga ima Madžarska sicer v izobilju. — Žrtve nevtralnosti — madžarsko meso mora služiti vojskam tujih držav. Madžarsko vojno sodišče je včeraj obsodilo na dolgo ječo 7 članov narodnosocialistične stranke, ker so vohunili za neko tujo državo. Italijanska vlada uradno zavrača vesti o bližnjem obisku predsednika Mussolinija v Vatikanu kakor je to poročala večina evropskih listov’ Angleški poslanik v Moskvi Seeds je včeraj imei poslovilni razgovor s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra. Poslanik bo prihodnji teden za dalj časa odpotoval iz Moskve. Angleški kralj, predsednik Francije, predsednik Združenih držav in drugi državni poglavarji so poslali predsedniku turške republike Is-metu Inemju brzojavne sožalnice ob strašnem potresu, ki je onesrečil Turčijo Bolgarska vlada je dala za 2 milij. lejev razne pomoči Turčiji ob sedanji potresni nesreči. Belgijska vlada je poostrila določila za uvoz tujih listov m knjig ob vojnem času. Predsednik italijansko vlade Mussolini je imel včeraj dve uri dolg posvet z vrhovnim povelj-nikom italijanske vojske maršalom Graziani-jem. 75.000 angleških industrijskih podjetij je zaradi vojne podesetorilo število svojega delavstva. Angleška lovska letala so preteklo sredo sestre- nllvijsi !ern'm monem nemški bombnik najvetje vrste. Nemški letalci so se rešili s padali in včeraj priveslali na Norveško. Skozi Panamski prekop je letos plulo 5900 ladij, največ po letu 1929. Cisti dobiček prekopne k JTi-^ J? .'V85?1 nad 14 milij. dolarjev. Fince °n 80 ZC*a* z^ra^ Švedi za Ameriški Rdeči križ je poslal kot prvo pomoč za žrtve potresa v Turčiji 10.000 dolarjev, ozar je unuil važno tovarno za modele bojnih ladij v ameriškem mestu Massachussets. Do-mnevajo, da so požar podtaknili tuji vohuni. /otreb 6voijo delniško glavnico od 300 na 500 milijonov lir Mednarodna organizacija brezbožnikov je bila pred kratkim priključena ruski komunistični stranki. Brezbožniške podružnice v tujini — tudi pri oa6 — bodo morale odslej delovati tako kakor zahtevajo korieti sovjetskega imperij a lizma. Mraz hudo ovrra železniški in lad^ski promet Belgrad. 30. decembra, m. Zaradi silnega mra-za, ki je zavladal po vseh krajih v Jugoslaviji, so mora zelezniski promet boriti z velikimi težavami, tako zaradi hudega mraza prihajajo skoro vsi vlaki v Helprad z večurnimi zamudami, prav tako . ..v0. z zamudanii odhajajo iz prestolnice. Že- lezniški vozovi primrzujejo še predno zapeljejo p.rt! ti,r; Včerajšnji jutranji zagrebški pot-mSki vlak, ki navadno prihaja v Belgrad ob 6 OH je pripeljal na belgrajsko postajo šele popoldni' od treh. Iz krajev ob Donavi poročajo, da je Donava zaradi hudega mraza tudi zamrznila in je na niei zastal ves promet z ladjami in čolni. Plovbo so morali čisto ustaviti, številni šlepi pa so se morali podati v prezimovališča. Ljubljana od včeraj do danes Iz dneva v dan raste mraz. Včeraj Je bilo Šestnajst stopinj pod ničlo, danes smo že priromali na sedemnajst! Drugod imajo še več. Za december so te nizke temperature, ki smo jih bili deležni v zadnjih dneh, prav nenavadne. Nemara ni zgrešeno pričakovanje, da bomo v pravih zimskih mesecih dobili še hujši mraz. Staro leto gre h kraju Jutri^ bo vzelo 6lovo staro leto, leto 1939! Marsikakšno radost nam je prineslo, marsikakšno upanje se nam je izpolnilo, marsikakšna nada pa je tudi splavala po vodi! Nekaj je bilo veselja, nekaj žalosti, nekaj radostnih novosti, nekaj žalostnih, nekaj sreče, nekaj smole. Nekaj upov se je izpolnilo v skladu z našim pričakovanjem. Ce delamo bilanco o tem, kar 6mo v preteklem letu doživeli, prihajamo do sklepa, da se je leto do nas vedlo še kar dobro. Kolikokrat smo lebdeli v nevarnosti, da se bomo še im zamešali v klanje, v katerem je zdaj udeleženega že pol sveta. Pa smo se vendar srečno izognili vsem nevarnostim. Eno leto smo že pripeljali do kraja brez posebnih nerodnosti in brez nenavadnih skrbi. Zdaj šele dobro vemo, kolikšno hvaležnost dolgujemo modrim krmarjem naše države, krmarjem, ki so pravi čas znali obrniti jadra v dobro smer. Za Novo leto si želimo, da bi dočakali ob Silvestrovem 1940. vsaj take razmere, v kakršnih smo preživeli letošnje leto. Če bo prihodnje vsaj tako, kakršno je bilo letošnje, bomo prav zadovoljni. Obeti sicer niso dobri, obzorja so zamračena, težki oblaki groze deželam. Vendar se je nadejati, da se iz groženj ne bo napravilo dejanje, saj veliko grmenja pomenja skoraj redno malo dežja. Po dosedanjih izkušnjah vemo, da eo tisti bav-havi, ki so bili videti najresnejši, v resnici le prazna strašila. Odsevi burnejših dogodkov v širnem svetu bodo pri nas popravili tiste jasne, trde krivičnosti, ki še lebde nad življenjem malih ljudi — vse se bo počasi lepo uredilo brez burnosti in razdiranja, kakor se je v dvajsetih letih že marsikaj popravilo in poravnalo! Smešen je tisti, ki misli, da bo prišlo do kakšnih »prekucij« in s silo naslikanih »novih podob sveta«I Te »preku-cijec še nikdar niso odrešile revežev — hipno veselje jih je opojilo za bežne trenutke, le toliko, da so se znašli spet, za spoznanje in razočaranje bogatejši, v prostem, vsakdanjem dnevu. Dejansko izboljšanje prinašata le uvidevni razum in čuteče srcej Le taka izboljšanja ostanejo trajna, ker jih sprejemajo vse strani z zadovoljnim srcem! Za Novo leto si želimo še dobrega zdravja, sreče pri opravkih in zadovoljstva v zasebnem življenju. Če se bo sreča v prihodnjem letu rav- po naših željah, bomo ob Silvestrovem leta 1940. z ■veseljem ugotovili, da smo preživeli ne-vznemirjani čas, ki se nam je bil zdel skraja kočljiv, neroden in buren čez potrebo. Ali ste že naročili »Obisk"? Prva številka nove družinske revije »Obiek« je povsod vzbudila priznanje, povsod je bila z veseljem sprejeta. P* tudi po pravici, 6aj je »Obisk« odličeno urejevan mesečnik z bogato in pestro vsebino ter s krasnimi slikami domačih in tujih dogodkov ter zanimivosti. Slik v bakroti6ku je 06em strani — kaj takega vam prav gotovo ne more nudili nobena druga revija! Imenitna oprema in bogata vsebina 6ta naš družinski mesečnik že ob prvi številki, ki je izšla pred kratkim, priljubili vsemu slovenskemu občinstvu. Naročite se nanj ■tudi vi in pošljite po prvo številko, dokler je j« še kaj v zalogi! „Socialnost" pri ,fS’ovenskem narodu'9 Jugoslovanska tiskarna je uredila družinske doklade svojim uslužbencem, ki jih je določila po višini plače in po številu otrok tako, da dobe več potrebnejši, ki imajo manjše plače. Ob to se je »Narodov« sitar spotaknil, češ, kaj je mogoče kupiti otroku za 75 din mesečno. Ko smo to čilali, smo ostrmeli zlasti mi, ki nam reže kruh Sitarjevo Okoli 141 milijonov šlo v Sloveniji v zrak podjetje, t. j. Narodna tiskarna. Ta nam ne daje niti družinskih doklad niti drugih pogojev, ki jih imajo grafični delavci povsod drugje. Le Narodna tiskarna in napredna Sava sta tisti vzorni podjetji, ki zelo radi govorita o socialnosti, storita pa ničesar. V Jugoslovanski tiskarni imajo uslužbenci za nočno delo nočne doklade, pri nas jih ni. Za nedeljsko delo pri časopisju dobe v Jugoslovanski tiskarni za 150% večje prejemke nego v Narodni tiskarni. Grafičarji imajo v Jugoslovanski tiskarni kolektivno pogodbo in vsi primerne plače, v Narodni tiskarni kolektivne pogodbe ni in se delovni pogoji določajo po razpoloženju slabše kot drugje. Jugoslovanska tiskarna je dala grafi-čarjem poleg družinskih doklad še povišanje plač E o 36 din tedensko, v Narodni tiskarni nismo do-ili nobenih družinskih doklad in namesto zvišanja za 36 din tedensko, smo dobili le po 10 din. Vse to dokazuje, da je čislani »Narod« zelo napreden in socialen, kadar govori o drugih podjetjih. Ni pa važno, kako kdo govori o drugih, marveč je važno, kakšen je sam v praksi. Naj bi naprednjaki rajši dajali svojim uslužbencem ono, kar imajo uslužbenci v katoliških grafičnih zavodih, pa bomo prav vsi zelo zadovoljni. Prav nič drugega si ne želimo, nego da bi bili deležni onega, kar imajo drugje. Sitarju, ki se norčuje tam, kjer je najmanj upravičen, povemo, da bi bili resnično prav zelo veselo presenečeni, če nam bi Narodna tiskarna za praznike pripravila tako darilo, kakor ga je Jugoslovanska tiskarna svojim uslužbencem. — Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! — Res vlada še vedno velika omejenost, če je mogoče javnost varati tako zelo? da pišejo o socialnosti in o naprednosti oni, ki so vprav sami najmanj socialni in najbolj nazadnjaški. Grafik, iz Narodne tiskarne. V bolnišnico so morali Svinjo je hotel zaklati Jurček Jakob, mesar iz Borovnice, pa ga je nemarna zverina zagrabila za prst in mu ga tako zmečkala, da je moral v bolnišnico. Na hodniku v šoli je padla Tončka Šušteršič, dijakinja iz Ljubljane. Poškodovala si je levo nogo. Pri smučanju si je zlomil levo roko Kranjc Milan, diijak iz Ljubljane. Pri drsanju je padla hčerka elektromonterja iz Ljubljane, Viktorija Šuber. Zlomila 6i je desno roko. Sanke so šle čez nogo dr. Ladislavu Frantarju« notarskemu pripravniku. Roko je poškodoval stroj tekstilnemu pomožnemu mojstru iz Škofje Loke, Knificu Andreju. Pri avtomobilski nesreči v Veliki Loki je dobil poškodbe na glavi Dušan Rueh iz Ljubljane. Prav tako je dobil pri avtomobilski nesreči poškodbe na glavi Feliks Rant, preglednik finančne kontrole iz Ljubljane. ' Ljubljana, 30. dec. Svoj čas je imela belgrajska »Politika« nekak monopol za objavljanje 6tatistike monopolske uprave glede vporabe duhana in potrošnje tobačnih izdelkov. Monopolska uprava je pozneje, ko je znatno nazadovala potrošnja, objavljanje te statistike opustila in strogo zabičala vsem lokalnim upravam, zlasti tobačnim tovarnam, da ne smejo dajati podrobnih podatkov o potrošnji tobaka. Tobačna statistika je bila za javnost knjiga, zapečatena s sedmimi pečati. Letos decembra so bile javne licitacije glede oddaje glavnih tobačnih zalog, v zakup. Za glavne tobačne zaloge je vedno veliko zanimanje. Druga leta so se te licitacije vršile pri glavni monopol-ski upravi v Belgradu in so morali interesenti iz Slovenije prihajati v Belgrad, da so se tam mogli osebno udeleževati licitacij. Sedaj je monopolska uprava odredila, da so bile te licitacije v glavnih mestih banovin. Tako se je vršila tudi v Ljubljani licitacija za slovenske glavne tobačne zaloge, ki jih je celotno 38. Glavne tobačne zaloge, ki FEIE^TRG RflTOfl parna pekarna jVIaribop Betnavska cesta 43 Konfekcija — Moda JdKOB im MARIBOR, Glavni trg 2 Savinjski dolini so vrnili večerno železnliko zvezo Celje, 29. decembra. Ukinitev večerne železniške zveze Celje—Velenje je prizadela vso Savinjsko dolino, ki je pač zelo gospodarsko povezana s Celjem, saj prihajajo Savinjčani dnevno v Celje ter odhajajo iz Celja z večernim vlakom. Mnogo Je bilo intervencij in tudi naši časopisi 60 poudarjali nujno potrebo, da se Savinjski dolini vrne večerna železniška zveza. Sicor je že izgledalo, da to ne bo uspelo, in v tej sili je priskočilo Savinjčanom na pomoč podjetje Avtobus mesta Celja ter uvedlo večerno avtobusno zvezo Celje—Mozirje. Včeraj pa jo bilo Izdano uradno sporočilo, da je z današnjim dnem vrnjena Savinjski dolini večerna železniška zveza in da že danes 30. decembra izostane na progi Celje—Velenje potniški vlak št. 9120 a z odhodom iz Celja ob 19.5 in s prihodom v Velenje ob 20.12. Zaradi tega pa bo vozil na isti progi z današnjim dnem potniški vlak z odhodom iz Celja ob 20.48 in e prihodom v Velenje ob 21.55. Večerna avtobusna zveza, Da ie z današnjim dnem ukinjena. Srečno nevo leto! mestni stavbenik Celic Vsem cenjenim poslovnim prijateljem želim srečno in veselo novo leto Kod do sedaj, bom tudi v bodoče plačeval po najvišjih dnevnih cenah 1 Se priporočam! Rafael Batistič trgovina s surovimi kožami in lojem Stražile pri Kranju, teS. 50 Želimo srečno novo leto Celjska mestna hranilnica imajo točno določen prodajni rajon, preskrbujejo nato vse, v njih okolišu se nahajajoče trafike z vsemi tobačnimi izdelki. Trafike pa morajo tobak promptno takoj plačati glavnemu tobačnemu založniku proti primernemu procentnemu popustu. V Ljubljani se nahaja glavna tobačna zaloga tam na Vidovdanski cesti. Je gotove dneve v tednu tam velikanski promet. Ta zaloga preskr-s1.to,b“ko"’ vse ljubljanske trafike in vse tra-l,. J . ■*ans , okolice, spadajoče pod okoliš ljubljanskega okrajnega sodišča. V zalogo je dostikrat velikanski naval in trafikanti potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. Dostikrat znaša dnevni promet nad 100 tisoč dinarjev. Lani je Ljubljana z okolico spustila v zrak nad 38,000.000 dinarjev. Računajo, da bo letošnja potrošnja tobaka presegla še celo 39 milijonov dinarjev. Koliko spusti Slovenija v zrak? Monopolska uprava je prav z ozirom na licitacijo oddaje glavnih zalog v zakup napravila za lansko leto obširno in podrobno statistiko o porabi raznih tobačnih izdelkov in o denarnem prometu. Slovenija, katero oskrbuje s tobakom tobačna tovarna v Ljubljani, toda le deloma, kajti so nekateri kraji na Štajerskem, ki dobivajo tobak iz Zagreba, je lani zakadila nad 140 milijonov dinarjev. Letos, kakor so splošni računi, pa bo doseženih okoli 141 milijonov. Splošno se potrošnja tobaka v Sloveniji giblje med 138 do 140 milijoni. Katere vrste tobačnih izdelkov gredo najbolje v promet? Prav zanimivi so v tem pogledu splošni podatki. Ljudje kade najraje cenene »Ibar«, »Morava« in »Zeta«. Finejše cigarete so pridržane višjim slojem. Tudi cigar so odlični kadilci mnogo pokadili. Pri mno«ih so najbolj obrajtane »kuba« cigare. Naj omenimo ob tej priliki čedno zgodbo, ki jo je še pred vojno doživel neki odličen Ljubljančan. Ime za enkrat zamolčimo, ker še živi kot lord. Ta je vedno visoko cenil imenitne »Regalitas« cigare, ki so imele po sredi poseben ovoj. Njih vonj je bil kolosalen! In gospod Je nekoč dopoldne primahal v pisarno nekega, že pokojnega ljubljanskega odvetnika. V pisarni je po. ložil gorečo cigaro na neko mizo. Stopil je v odvetnikov hram. Med tem časom pa je neki navihani stenograf skočil v trafiko, kupil »šuštar«-kubo, jo primerno odrezal, prižgal, navil na kubo ovojček od cigare »Regalitas«, to pa ugasniL Gospod je po konferenci elegantno vzel cigaro, stopil na ulico in krepko povlekel. Zagodrnjal je in smrdečo kubo nejevoljen vrgel ob tla. Drugi dan se je bridko potožil odvetniku nad »nesramnostjo« gospodov v pisarni. Odvetnik se mu ie smejal, pa mu nato kupil cel zavoj imenitnih »Regalitas«. Padel v zaledeneli vodnjak in se ubil Celje, 80. decembra. . V Kosmci pn Celju se je pripetila pri Tajnikovih nenavadna nesreča. Pri Karlu Tajnšku so popivali vso noč do devetih zjutraj godbeniki v družbi Tajnikovih domačih. Tajnšek Karel se je okrog osme zjutraj podal iz hiše z namenom, da gre krmit živino. Ker pa ga le ni bilo dolgo časa nazaj ▼ hišo, so Sli pogledat za njim. Našli so ga v vodnjaku mrtvega. Ležal je v zaledenelem vodnjaku približno eno uro. Tajnšek Karel je bil precej vinjen in Je padel z lestve ob skednju ▼ vodnjak. Pri padcu si je prebil lobanjo. 'Z glavo Je prebil tudi led v vodnjaku. Na le a C C s; Veter Pada- vine . «5 Sf a ■ «0 c « S (»mer, m/m a 75 k > Ljubljana 767-' -9-0 •i« 7C 5 NE, __ — Mariboi 7665 -8-4 -trn 70 5 U — — Zagreb 768-t ■9-0 -3-0 70 0 0 — — Belgrad 768-2 -8-0 ■m 70 10 0 — — Sarajevo 766-3 •ion 90 5 o — — Vit 760-0 • 1-0 -4-0 70 5 E, — — Spl ji 759-6 1-0 -3-0 40 4 NE, — — K um boi 7550 5-0 2-0 60 10 NE, 20-0 dež Rab 761-9 2-0 -5-0 50 3 NE. — — UDbmtm 756-5 50 -1-0 60 10 NE. — — v i^iiicusHa napove«; ve vitno in zelo mrzlo vreme, zraka na letališču —21-2° C. iii.i uuinu- Najnižja toplota Koledar Danes, sobota. 30. decembra: David, kralj. Nedelja, 31. decembra: Silvester, p. Obvestila Nožno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murraayer, sv. Petra c. 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal °d sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova uL 18, tel. 36-24. — V ponedeljek od 8 zjutraj do torka do 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št 7, tel. 36-41. Frančiškanska prosveta M. O. bo priredila na Silvestrovo 31. decembra ob 8 zvečer, in na novega leta ob S pop. v frančiškanski dvorani burko v 3 dejanjih • »Velika repatica«. Na Silvestrovo so še na programu ribniške historije in nastop čarovnika Meltinnia. Med odmori igra društveni orkester. Predprodaja vstopnic po navadnih cenah je v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. . ,PrT* l*žji«,ie naslov izrazito katoliški igri, ki jo bo ijfral Rokodelski oder na novega leta dan 1, januaria ob 5 popoldne. Dejanje igre sc vrši v sedanjem času v jezuitskem kolegiju pri Sv. Gre-gonju v nekem velemestu severnoameriških Združenih držav. Igro je spisal Emraet Saverv, pošlo-venil pi dr. J. Pogačnik. Vstopnice za igro «e do-bivajo v predprodaji dne 1. ja«iuarja od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica it. 12. Pričetek igre bo 1. januarja ob 5 popoldne. Karla Bulovčeva bo razstavljala. Dne 6. januarja bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava del Karle Bulovčeve-Mrak. Umetnica, ki je razstavila večjo zbirko svojih del v Ljubljani pred desetimi leti je medtem z velikimi uspehi razstavljala v Pragi, Parizu, Londonu. Rimu m Zagrebu.^ Ta razstava nas bo predvsem seznanila z razvojem njenega risarstva, dasi bo zastopana tudi njena kiparska umetnost. Zastopana bo predvsem z deli iz poslednjega razdobja njenega ustvarjanja. To bo za 'ljubitelje naše likovne umetnosti vsekakor izredno zanimiv dogodek. Na dan otvoritve bo ob 11 dopoldne govoril o umetniških stremljenjih in razvoju Bulovčeve njen mož dramatik Iv. Mrak. Knjiga »Komunizem, največje zlo naše dobe« (dr. Iv. Ahčin), .jc pravkar izšla in se dobi po ceni 10 din za izvod pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-1. Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo 31. decembra od 8 dalje v društvenem domu, Karunova ulica, »Silvestrov večer« s pestrim sporedom. Ljubliansko gledališče Drama. Začetek ob 20. 20. decembra, sobota: Igra s 6mrtjo, Premiera, Premierski abonma. 31. decembra, nedelja ob 15: »Žene na Niskau-vouriju«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 21: »Tri komedije«. Izven. 1. januarja ob 15: »Princeska in pastirček«, Mladinska predstava po znižanih cenah. 2. januarja: zaprto. Opera. Začetek ob 20. 30. decembra, sobota: Frasquita. Gostuje Zlata Gjungjenac-Gavellova. Izven. 31. decembra, nedelja ob 15: Pri belem konjičku Izven. Znižane cene. Ob 211 Frasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac-Gavellova. 1. januarja, ponedeljek ob 15: »Gorenjski slavček« Izven. Znižane cene. ob 20: »Nižava«. Izven. Znižane cene. 2. januarja: zaprto. Od tu in tam Tako imenovana demokratska levica, v kateri so ugledni člani srbske demokratske stranke, ki pa so bili letos iz stranke izključeni, so sklenili ustanoviti svojo politično stranko. Stranko vodijo: dr. Ivan Ribar, Cedomir Plečevič in dr. Smiljanič. Ta struja odobrava v celoti sporazum med Hrvati in Srbi v nasprotju z uradnim odklonilnim stališčem demokratske stranke Ljuba Dovidoviča. — Prav zaradi tega so bili tudi izključeni iz demokratske stranke, ker se niso držali strankine discipline. Iz svoje srede so izvolili poseben odbor, ki bo izdelal program stranke in njeno ideologijo glede vseh narodnih in državnih problemov. Nova stranka bo proti demokratski stranki v opoziciji. Proti preosuovi Privilegirane izvozne družbe, kakor jo je bil napovedal kmetijski minister dr. Cubrilovič in trgovinski minister dr. Andres, se je oglasila kmetijska zbornica v Novem Sadu. — Zbornica pravi, da bo določitev najvišje cene kmetijskim pridelkom prizadela samo kmetovalce, ko pa na drugi strani ne bo poskrbljeno, da bi se zajezile cene tudi za tiste proizvode, katere morajo kmetovalci kujjovati. Zbornica je mnenja, da se da nadzorstvo nad cenami kmetijskih izdelkov izvajati po Prizadu, ki ima zadosti blaga na za- Ilogi in povrh tega razpolaga z velikimi skladi za posege na žitnem tržišču. Ce pa bi Prizad nadziral samo kmetijske pridelke, bodo kmetje v Vojvodini, ki so glavni pridelovalci žita v naši državi, silno prizadeti še zaradi dejstva, da je vsa trgovina s poljskimi pridelki že sedaj mono-pouzirana. Prav tako se je zbornica izrekla proti državni trošarini na vino in žganje, češ da je vino in žganje pridelek prebivalstva v pasivnih krajih, kjer zemlja ni primerna za nič drugega kakor za vinograde. Ce bo trošarina povišana, bo konzum vina manjši in s tem bodo vinogradniki spet prizadeti. Po drugi strani pa se bo zaradi visoke trošarine razširilo tihotapstvo, proti čemur pa se oblasti spet bore. Te dni bo izšla nova uredba o kontroli cen življenjskih potrebščin. Osnutek uredbe je že gotov in čaka le še na podpis. Uredba ima namen jjobijati brezvestno špekulacijo, vendar ne bo preprečevala v celoti dviga cen, kajti cene niso odvisne samo od samovoljne špekulacije, temveč tudi od določenih gospodarskih okoliščin. Zaradi tega bo kontrola cen taka, da bo v prvi vrsti čuvala nad cenami domačih pridelkov, ne bo pa kontrolirala cen kmetijskih pridelkov, katere kmetje sami prodajajo potrošnikom ali trgovcem. Da se trgovci ne bi spustili na pot brezvestne špekulacije, pa bo posebna komisija pregledovala trgovske knjige in popisala zaloge blaga in tako nedvomno ugotavljala, kolikšen je zaslužek trgovca. Za kršitelje uredbe bodo določene silno stroge kazni in sicer od 100.000 din do pol milijona za prekrške, kjer se bo ugotovilo, da je trgovec zares špekuliral na račun revnih odjemalcev. Obenem bo grešniku zaplenjeno vse blago, izkupiček pa bo vložen v sklad za pobijanje draginje. V lovu za tihotapci je padel v globoko jamo, polno vode, trošarinski paznik iz Belgrada Bo-risav Ilič. Ponoči je imel službo v Zemunu ob Donavi. Tihotapci so si zadnje čase izbrali nov način vtihotaplianja v mesto in sicer se ponoči prepeljejo na Čolnu preko Donave. Ilič je mora! imeti zato službo ob Donavi. Pazno je motril reko in nazadnje res zagledal čoln in na njem več ljudi Ko se je čoln približal obali, je Ilič skočil proti bregu, pri tem pa padel v globoko jamo, ki je bila nevidna zaradi tega, ker jo je prekril sneg Znašel se je v pet metrov globoki jami in ostai do pasu v ledeno mrzli vodi. Klical je na pomoč, pa ga nihče ni slišal. Deset ur je prebil v smrti nem strahu, preden so ga našli njegovi tovariši in ga odpremili v bolnišnico. Da bi prehranil svojih ostalih pet otrok jc siromak Stanislav Ristič iz Obrenovca prodal svojega sina ciganom za 1400 din. Ristič je svojega najstarejšega sina, ki je bil na očeh bolan, vodil od zdravnika do zdravnika, vendar pa je bila tuja pomoč odmerjena tako, kolikor jo je Ristič mogel plačati. Nazadnje mu je sin oslepel popolnoma. Pa je prišel cigan in ponudil 1400 din zanj. Ristič je privolil v kupčijo in se potolažil s tem da je dobil vsaj nekaj denarja, s katerim bo preko zime prehranil pet svojih malih otrok. Karel Golob stavbeno in pohištveno mizarstvo CELJE — GABERJE Ustanovljeno I. 1859 Franc Zangger, Celje trgovina s špecerijo, žganjarno in velepražarno kave Csnj. odjemalcem, prijateljem in znancem srečno novo leto Anton Fazarinc, Celje Srečno novo letol Franjo Dolžan vodovodna instalacija in kleparstvo Celje, Za kresijo Veliko poneverbo so odkrili v združenju hi vaških električnih central Zagreb-Karlovac — ] blagajne je izginilo 370.000 din. Ko so priman kljaj (»krili, je izginil inženir Srkulj, sin dr. Stji pana Srkulja, zagrebškega župana v času dikt; ture. Oblast je začela takoj iskati inženirja, p ga doslej se ni našla. Primanjkljaj si razlagajo tem, da je inženir Srkulj izgubil ves svoj dena m pa.e!!e&a Je vlagal v razna podjetja, pa se je vsi lej tisto podjetje podrlo. Največ denarja je vlož v tako imenovano Tehnično unijo, ki je imela n; men odkupiti neizkoriščane rudnike pri nas in po posebnih zvezah zagotoviti izvoz te rude Nemčijo. Skupaj z nekim nemškim inženirjem srkulj kupil v Bosni rudnik, toda začetni strošl so požrli vse njegove prihranke. Da bi plač nove stroške, je na skrivaj vzel iz blagajne zdn ženih elektrarn denar in ga potem mislil spet r tihem polagoma vračati. Prej, preden se mu to posrečilo, pa je prišel primanjkljaj na dan s tem je bila usoda inž. Srkulja zapečatena. Visoke odškodnine bo morala plačati katoliš m pravoslavni cerkveni občini v Srbobranu tar kajšnja občina. Obe cerkveni občini sta tožili o čino, češ da si je prisvojila 1. 1919 prolipostavt cerkveno zemljo in jo do danes tudi uživala. K občina ni hotela nič slišati o tem, je šla stv: pred sodišče, ki pa je odločilo najprej v pr pravoslavne občine. Cim je občinska uprava v dela, da bo izgubila tožbo, se je brž pogodila katoliško cerkveno občino in sicer tako da 1 vrnila od 55 ha zemlje le 21 ha ter plačala o škodnino 900.000 din v devetih letih brezobres no. Prvostopna oblast pa tega sporazuma ni od brila, nakar je moralo spregovoriti sodišče. K bomba pa je učinkovala razsodba, po kateri moi občina vrniti ne samo vso cerkveno zemljo, ter več mora katoliški verski občini plačati tudi di milijona odškodnine. Sodišče navaja v svoji obra ložitvi, da ie zastopnik tožitelja prišel na prvi n rok in da bi pristal na kompromisno rešitev, k kor je bila svoječasno že sklenjena, pa tega st riti ni mogel, ker na prvi narok zastopnika ol ..'I16 ni bilo. Zaradi tega je bila občina avtom; tično obsojena. Občanov se je polastilo silno ra burjenje, ker menijo, da je s tem občina oškod vana za celih milijon din gotovine in za 34 1 zemlje po nemarnosti občinske uprave, ki se pobrigala, da bi poslala k prvemu naroku na si dišče svojega zastopnika. Prav tako pričakujej da bo občina obsojena na visoko odškodnino tu< zaradi tožbe pravoslavne cerkvene občine. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite oalcaaei Iv MED ARNI« Ljubljana, Židovska ulica Kaj vse je oitčina napravila, da bi zaščitila meščane ob zračnih napadih Ljubljana, 30. decembra 1939. Uredba o zaščiti pred zračnimi napadi je naložila mestnim občinam silno težke, skoraj neizvedljive naloge, ker naše mestne občine niso imele nikoder pripravljenih sredstev za ta namen. Upravičeno so namreč računale, da bo taka uredba poskrbela tudi za kritje stroškov, kakor tudi po drugih državah taka dela ne obremenjujejo samo mestnih občin. Sredstva naših mestnih občin so pa že itak tako skrčena in njih redni dohodki tako tesno omejeni, da s svojimi proračuni komaj zmagujejo najnujnejše potrebe. Iz poročil skoraj vseh mestnih uprav se od meseca do meseca bolj ostro odraža strah, da pri takih obremenitvah mora zastati ves napredek naših mest. Vendar je pa ljubljanska mestna uprava ustregla vsem uredbam, ki jih je zahteval čas, v tako velikem obsegu, da nadrejene oblasti s pohvalo priznavajo, kako je Ljubljana že mnogo uredb prenesla s papirja v stvarnost in je v tem pogledu za zgled drugim mestnim občinam v državi. Ljubljana je spet dokazala svojo veliko požrtvovalnost za državo in s tem na najprepričljivejši način pokazala globoko državljansko zavest svojih občanov. Odreči se je morala uresničenju mnogih načrtov, čeprav je bila njih izvedba nujno potrebna. Predvsem je mestna občina ljubljanska pritegnila velik del svojega uradništva k delu v novem zaščitnem oddelku in k tehnični zaščiti. Občani se pa prav posebno zanimajo za zaščito pred zračnimi napadi. Naša zavnost prav dobro ve, da sedaj naglo delamo to, kar so drugje napravili že prej v manj razburjenih časih. Ureditev javnih zaklonišč Uredba o zaščiti pred zračnimi napadi nalaga mestni občini skrb za ureditev javnih zaklonišč in pa poleg tega še ureditev zaklonov v zgradbah, ki so last mestne občine in v njih stanujejo zasebniki. Zato mora mestna občina priskrbeti zaklone zasebnega značaja za stanovalce mestnih hiš, nadalje zaklone v mestnih poslopjih za mestno prebivalstvo sploh, torej mora napraviti v svojih hišah zasebna in javna zaklonišča. Druge zaklone mora napraviti na odprtih prostorih pod zemljo. Naposled pa mora občina skrbeti tudi za napravo zaklonov rajnih obratov in se pobrigati za zgraditev zaklonov v zasebnih zgradbah, ki bodo javni in namenjeni za zavetje prebivalstva sploh. Najpreprostejši zakloni se napravijo z zavarovanjem pritličnih prostorov in kleti, da so varni pred ruševinami, izstrelki, razstrelivi in tudi pred bombami manjše teže, prav tako pa tudi pred učinki težkih bomb, če padejo v bližino. Stropove lakih prostorov je treba podpreti vsaj z lesenimi podporami tako, da so varni tudi proti ruševinam. Zaklonišča morajo biti urejena tako, da imajo predprostor, zasilno stranišče, v glavnem prostoru pa klopi in morda tudi nekaj ležišč, poleg tega pa seveda orodje, kakor kramp, lopato, žago, klešče, kladivo, nadalje sod za vodo, vrč za des-infekcijo in za razkuževanje plinov, obešalnike za obleko, dve posodi za umazano ali okuženo obleko, lekarno, pomožno električno luč in vse potrebne napise. Tako bodo opremljeni zakloni za stanovalce mestnih hiš. Pri javnih zaklonih je pa treba skrbeti še za druge prostore, predvsem pa za prostor za zdravnika in pa prostor za bolnike. Po sedanjem programu bo treba napraviti zavetja samo za stanovalce v naslednjih mestnih hišah in kolonijah: V treh stanovanjskih hišah za Bežigradom, v novi delavski stanovanjski koloniji za Bežigradom, v koloniji za topničarsko vojašnico, v poslopju stare mitnice na Tyrševi cesti, v stanovanjski koloniji ob carinarnici, v zavetišču za onemogle v Japljevi ulici, v stanovanjski hiši na Jegličevi cesti, v stanovanjski hiši v Prečni ulici, v tivolskem gradu, v hotelu Tivoli, v stanovanjski hiši v Gradišču, v rdeči hiši na Poljanski cesti, na Gradu, v stanovanjskih hišah v Gradaški ulici, na Prulah, v Sokolski ulici, Slomškovi ulici in v hiši št. 14 na Hradeckega cesti. K tej skupini je treba prišteti še delavske kolonije in zgradbe mestne občine, kjer zaklonov ni mogoče urediti, ker zgradbe niso podkletene. Zato bo treba za stanovalce urediti zavetja v neposredni bližini njih stanovanj. To so pritlične hiše mestnih kolonij ob Vodovodni cesti, za Bežigradom, v Kole-ziji ter v kolonijah na Galjevici, na Brdu, ob Cesti dveh cesarjev, na Livadi in tudi v Nušakovi vojašnici. Ta zaklonišča bodo torej samo za stanovalce naštetih hiš in kolonij. Seveda dobe zaklonišča tudi šole za mladino in učiteljstvo. Po šolah torej ne bodo javna zaklonišča in tako zavetišče je potrebno tudi v občinskem domu na Viču. Javna zaklonišča, torej zavetišča za vse prebivalstvo, pa dobe: poslopje mitnice na Celovški cesti, Delavski dom in Waldherrjeva hiša v Beethovnovi ulici, a tako zaklonišče je že v glavnem pripravljeno v KresijL Posamezni preprostejši zakloni Zaklon v Kresiji je prvi poskus, kako je treba zavarovati kleti pred ruševinami in lažjimi izstrelki. Les se lahko še vedno porabi za gradbene namene, kadar popolnoma preneha nevarnost. To zavetišče je namenjeno za stanovalce Kresije, seveda tudi za uradništvo in pa za ljudi v bližini, ki jih nevarnost dohiti na cesti ali na trgu. Rov na Kralja Petra trgu pa je prvi poskus takih rovov za pasante in bližnje stanovalce za zavetje pred lažjimi izstrelki. Taka preprosta zavetišča v rovih ima zaščitni oddelek v programu tudi za druge ljubljanske trge, seveda tudi na periferiji. Zakloni obratov go namenjeni za zavarovanje vodovodnih naprav v Klečah, plinarne, elektrarne, klavnice, vrtnarije, pristave, cestnega nadzorstva in drugih mestnih podjetij. Javnosti namenjene zaklone pa bo treba zgraditi tudi po vseh večjih poslopjih našega mesta, dasti po hotelih in javnih zavodih, po palačah bank itd. Tako zaklonišče, ki ga mestna občina gradi kot prvi poskus na Kralja Petra trgu, je najcenejše in posebno priporočljivo vsem, ki imajo dvorišča, seveda pa ni popolnoma varno pred bombami, zlasti pred težkimi. Takih namerava mestna občina zgraditi okrog 800 do 1000 m, kjer ^o prostora za okrog 2000 ljudi. Zaklon na Kralja Petra trgu bo dolg 100 metrov in bo veljal okrog '0.000 din. Seveda bo druga zaklonišča mestna bčina gradila šele tedaj, če bodo sredstva na razpolago. Dela v Grajskem hribu V hiši na Mestnem trgu št. 2 (trgovina MOL) 1 dvorišče in skozi to dvorišče je mojster Plečnik 'eljal najbližjo zvezo z Mestnega trga na Grad i monumentalnem stopnišču. Mestna občina je -daj povečala staro denarno klet ali tresor, ki je .jil vsekan v živo skalo grajskega hriba, da bo lahko spravila tja svoje blagajne in seveda tudi svoj dragoceni arhiv in za uradovanje nepogrešljive spise o vseh tekočih zadevah. Hkrati je pa s tem delom mestna uprava ustvarila začetek monumentalnega dostopa na Grad. Stari ozki vhod je že razširjen in rov podaljšan v smeri proti zidanemu grajskemu vodnjaku, ki po njem napravimo dvigalo na grajsko planoto. Vhod je natanko na prostoru, kjer je po načrtu prof. Plečnika pričetek monumentalnega stopnišča na Grad. Rov ima nad seboj okrog 40 m debelo plast žive skale — brusnega kamna — in je torej absolutno varen pred kakršnimi koli napadi iz zraka. Ves rov z zasilnim hodnikom vred, ki gre poševno navzgor, bo strokovnjaško obzidan in prebokan, arhiv pa poleg tega še izoliran pred vlago. V primeru nevarnosti bo rov namenjen za zaklonišče in ima prav zato tudi že prej omenjeni zasilni izhod z ventilacijo, straniščem, razsvetljavo itd., torej z vsemi instalacijami, ki so potrebne tudi za dohod do dvigala. Dohodni rov bo opremljen z močnimi oklop- nimi vrati. Ta je že sedaj 23 m dolg in po 3 m širok ter visok. Arhiv je dostopen po 5 m dolgem in 1 m širokem hodniku, dolg je pa prostor za arhiv 12 m. Imel bo dvojen obok in vse bo izolirano. Tudi arhiv bodo zapirala posebno močna tresorna vrata. Zasilni izhod je samo 1 m širok in 2 m visok ter obokan. Dolg je 37 m in bo prav tako zaprt z močnimi železnimi vrati. Rov bo v kratkem gotov in pričeli so že z zidarskimi deli, torej z obokanjem in z obzidavanjem itd. Rov za Mestnim domom 2e večkrat smo brali, kako gasilcem v Mestnem domu primanjkuje prostora za raznovrstno sodobno orodje, predvsem pa velikega prostora za shrambo vedno večjega števila raznovrstnih avtomobilov. To garažo mestna občina tudi že dela in tako povečava sedanje tesne prostore Mestnega doma kar naravnost v grajski hrib. Kadar bo pa sila, bo v teh podzemeljskih prostorih najbolj varno in tudi prav udobno zavetje pred sleherno nevarnostjo. Načrt je tako obsežen, da bo v tem zaklonišču dosti prostora za vse ljubljanske gospodinje, kuharice in branjevke z živilskega trga in za vse prebivalstvo bližnje okolice od Poljan pa do Mestnega trga. Mestni dom namreč pod Gradom nameravajo zvezati s prej opisanim varnim dohodom k tako zaželjenemu dvigahi na Grad. Projektirani rov za shrambo orodja in avtomobilov bo zgrajen v obliki velike grške črke lambda ali v oblik: naše črpe »Ve. Rov bo širok 3 m in 3.50 m visok. Prvi krak rova bo šel iz Mestnega doma, drugi pa ob desnem krilu tega mestnega poslopja. Poleg teh dveh rovov bo še manjši vhod, širok 180 cm in 2.50 m visok. Dostop v javno zaklonišče bo mogoč tudi iz shrambe gasilnega orodja, tako da bo v javni zaklon dvoje vhodov. Javni zaklon in zaklonišče ekip tehnične, zdravstvene in gasilske službe bo v 200 m dolgem rovu, ki ima poleg dohodov še dva izhoda, namreč prvega na Stolbo, drugega pa na Študentovsko ulico. Prva etapa gradnje bo z odkopom zemlje pred Mestnim domom in z odvozom materiala na razna cestišča, poleg tega pa tudi z napravo opornika iz pridobljenega kamna starega opornika ter z napravo 80 m dolgega rova za gasilske avtomobile v obokanjem, izolacijo, instalacijo vodovoda, električne luči in kanalizacijo veljala okrog 650 tisoč dinarjev. Druga etapa z 260 m dolgim rovom, kjer bi bilo prostora še za 1000 ljudi, bo pa zahtevala kakih 780.000 din. Gradbeni stroški za napravo zaklonišča za magistratom bodo znašali z vso ureditvijo in z vsemi varnostnimi napravami 330.000 din. Zaklon v Kresiji, urejen s podporo stropov in varen pred ruševinami, za 150 ljudi s posebno ambulanto bo pa veljal 75.000 din. če napravimo zaklone v jarkih na treh krajih, moramo pripraviti 150.000 din, skratka, za najnujnejše potrebe moramo imeti 2 milijona din. Marsikak koristen načrt je moral biti odložen zaradi varnosti mestnega prebivalstva, vendar bo pa prebivalstvo rado potrpelo, ker ve, da je tudi v te naprave naloženi denar koristen na večjih straneh. Za najbližjo bodočnost smo sicer že skoraj prepričani, da teh naprav ne bomo še rabili, toda Bkrbeti moramo tudi, da nesreča ne preseneti niti nas, niti naše potomce. Na mah seveda ne bo mogoče izvesti vsega velikega, pravkar samo v obrisih začrtanega programa, ki bi z njega uresničenjem lahko zavarovali kakih 20.000 oseb. Za prvo silo je že poskrbljeno, sicer pa moramo upati, da nam bo mogoče v miru uresničiti vsaj večji del načrta. Brez podpore države so pa večje investicije na tem polju skoraj popolnoma nemogoče. Beji križark na morja v svetovni in sedanji vojni Ob začetku sedanje vojne vzbujajo vedno večje zanimanje nulogc in podvigi nemških oklopnic tipa »Deutschlandc. Zlasti zadnja bitka na morju, ki je bila 13. decembra med nemško oklopnico »Admiral Graf von Spee« in angleškimi križarkami, je vzbudila v vsem svetu še prav posebno zanimanje. Vsekakor bo zelo zanimivo, da navedemo nekaj karakterističnih potez teh takoimenovanih »žepnih« bojnih ladij. Po svetovni vojni, leta 1918, Nemčija po versajski mirovni pogodbi ni smela graditi bojnih ladij, ki bi imele več kakor desettisoč ton. Nemčija je skušala z uporabo najmodernejše ladijske tehnike zgraditi oklopnico, ki bi v okviru pogodbe po možnosti izpolnila vse pogoje, ki jih mora imeti moderna vojna ladja: močno topništvo, veliko hitrost in čvrst zaščitni oklep. Zraven tega pa je ladje teh vrst oboroževala tudi s torpedi. Nemčija je zgradila tri sestrske ladje, ki se imenujejo po imenu prve ladje tip »Deutschland«. »Žepne« vojne ladje Prvo tako ladjo je Nemčija zgradila leta 1933 v Kielu. To je bila ladja »Deutschlandc. Na podlagi izkušeni, ki so jih nemški inženirji dobili pri gradnji te ladje, so leta 1934 zgradili oklopnico »Admiral Scherr« in končno leta 1936 še oklopnico »Admiral von Spee«. Vse te tri oklopnice so imele nosilnost po desettisoč ton in hitrost 26 vozlov, kar znaša približno 56 km na uro. Vse tri ladje so oborožene s šestimi topovi kalibra 280 mm, osmimi topovi kalibra 150 mm, šestimi protiavijon-skimi topovi po 105 mm. Poleg tega so imele še osem manjših topov in 10 strojnic za boj na bližino. Dalje imajo te ladje še osem cevi za torpede in dva izvidniška hidroavijona. Posadke teh ladij znašajo kakih 1000 ljudi. S polno zalogo goriva prevozi taka ladja približno 19 km na uro. Oklep ladje je zgrajen iz posebnega jekla, ki je širok ob bokih 127 mm, ob stolpih pa 175 mm. Za vožnjo ima ladja osem dvotaktnih Dieselovih motorjev z devetimi cilindri. Te ladje dosežejo večjo hitrost kakor večina francoskih in angleških ladij. Zaradi tega imajo slabši oklep in manjšo to-nažo. Te nedostatke pa nadomešča dobra notranja razpredelitev ladje. V hitrosti se merijo s temi nemškimi križarkaipi le največje in najmodernejše francoske in angleške bojne ladje, ki so v tonaži trikrat, ali celo štirikrat tako močne, kakor nemške. Te večje ladje imajo tudi mnogo močnejše topništvo. V primeri s temi velikimi angleškimi in francoskimi križarkami se te nemške bojne ladje lahko po pravici imenujejo »žepne« vojne ladje. Uspehi nemških oklopnic Po nekaterih vesteh sta bili dve neiu Wi oklopnici tipa »Deutschland« ob izbruhu vojne nekje na Atlantskem morju, daleč stran od nemških pristanišč. Tedaj se je govorilo, da to ni bilo slučajno, ampak, da je bil to načrt nemške admiralitete. ki je že računala s tem, da bodo te križarke vodile borbo na Atlantskem morju. Od začetka vojne smo od časa do časa brali vesti o gibanju teh nemških žepnih ladij, vendar nikjer ni bilo pisano, da bi te ladje povzročile zaveznikom kakšno občutnejšo škodo. Po poročilih so te »žepne« oklopnice potopile le nekaj angleških trgovskih ladij. O zadnji bitki pred urugvajskim pristaniščem Montevideo, ob ustju reke La Plata je bilo pisano že dovolj in vsi tudi vemo, kakšna usoda je zadela eno od treh sestrskih nemških bojnih ladij tipa »Deutschland«. »Admiral Graf von Spee« leži na dnu morja. Nemci so ga potopili sami. V glavnem ugotovimo le to, da so bile v tej največii pomorski bitki v sedanji vojni angleške ladje hitrejše in točneje. kakor pa nemška »žepna« oklopnica Boj križark na morju Sedanji način borbe nemških ladij na morju nas v mnogočem spominja na borbe nemških bojnih ladij v zadnji svetovni vojni. je spet poslala na Kokosove otoke, da jo tam čaka z gorivom. Poveljnik Miiller je odplul nato na vzhodno stran Bengalskega zaliva, da bi premotil sovražnika. Tu je napadel pristanišče Penang, kjer je prevaril stražo na ta način, da je dal napraviti na križarko še četrti dimnik, in tako se je zdelo, da je angleška ladja. V pristanišču je napadel rusko ladjo »Zenčug« in neko francosko vojno lad jo, i i drznem napadu je poveljnik Miiller hotel uničiti angleško radiopostajo na Kokosovih otokih. Devetega novembra zjutraj je izkrcal prvega častnika in nekaj ljudi posadke. 1 oda preden so Nemci uničili radiopostajo, je ta oddala brzojavko o prihodu križarke »Emden«. Brzojavko je sprejela neka zavezniška ladja m o tem takoj obvestila angleško križarko »Sidney«, ki je bila hitrejša in močnejša kot »Emden«. Kakor hitro so Nemci zagledali angleško križarko, so pustili oni del posadke na otoku in so hrabro napadli angleško križarko. »Em-den« je bil zelo poškodovan in je sam nasedel na mal otoček, da reši svoje ljudi. »Sidney« je bil šestnajstkrat zadet, vendar malo poškodovan, ker so imeli Nemci slabše topove. Prvi častnik »Emdena« se je vkrcal na neko jadrnico , ki je bila v luki in po dolgem času, ko je preplul ves Indijski ocean, dospel leta 1915 v Turčijo. »Emden« je za časa svojega križarjenja uničil 16 angleških ladij v skupni tonaži čez 70.000 ton. Nemci so ovekovečili drzne podvige križarke »Emden« tudi v filmu. Trinajst nemških križark je za časa svetovne vojne uničilo tekom štirih mesecev skupno 60 zavezniških ladij (od te1« je bilo 47 angleških), skupno 250.000 ton. A tudi nemške vojne ladje, ki so se borile proti zaveznikom, se niso nikoli več vrnile v svojo domovino. Nemške križarke so bile slabše oborožene kakor angleške in francoske. Ko so bile uničene te križarke, so prišli Nemci na misel, da bi proti zaveznikom vodili drug način vojskovanja. Poslali so v borbo navadne trgovske ladje, ki so imele skrito orožje in ponarejene listine nevtralnih ladij. Te ladje so se borile na vseh morjih in se potem vračale v domovino. Potopile so skupno 94 sovražnikovih ladij. Ne vemo, kako se bo sedaj razvijala vojna na morju. To nam bo pokazala prihodnjost. Eni kot drugi imajo na razpolago moderne radiotelegrafske zveze, letalstvo, podmornice in vojne ladje. Ob izbruhu svetovne vojne so se nemške vojne ladje nahajale v raznih krajih. V Tihem oceanu, v Rumenem in Kaspiškem morju in na Atlantskem oceanu. Naloga teh ladij je bila, da potopijo na morju vsako angleško ladjo. Ena teh križark je bila v pristanišču nemških kolonij v vzhodni Afriki, v Daresalamu. Razen te luke v Afriki in Kiyaučuja v Rumenem morju, Nemčija ni imela v inozemstvu nobene baze, odkoder bi lahko pomagala nemškim vojnim ladjam. Pristanišče Kiyauču je ob začetku svetovne vojne vzela Nemčiji Japonska, Dare-salam pa ni bil zadosti utrjen in niti ni imel zadostnih sredstev za popravilo ladij. Zato so Nemci še v mirnem fasu pripravili nekaj pre-skrbovališč v pristaniščih onih držav, za katere so mislili, da bodo v svetovni vojni ostale nevtralne. Nemške križarke se v domovino niso mogle vrniti, ker so Angleži blokirali vse dohode v Severno morje. Zato so Nemci uredili taka preskrbovališča za svoje bojne ladje v Tihem, Indijskem in Atlantskem oceanu. Ta preskrbovališča so vodili nemški častniki. Poveljniki so pošiljali parnike z gorivom in hrano na^ gotove skrite kraje, kjer so se sestali z nemškimi bojnimi ladjami, jih preskrbovali z gorivom in hrano ter jih obveščali o najnovejšem političnem položaju in na ta način vzdržavali zvezo z bojnimi ladjami in nem. ministrstvom za mornarico. Angleške ladje pa so imele svoja preskrbovališča na vseh morjih in v vseh pristaniščih. Zavezniki so imeli v začetku svetovne vojne na morjih 30 različnih križark, medtem ko jih je imela Nemčija samo osem. Križarka »Emden« v svetovni vojni Najbolj poznana izmed nemških križark v svetovni vojni je bila križarka »Emden«, ki je drzno in z neverjetno srečo križarila po Indijskem oceanu. Poveljnik križarke »Emden« je bil kapetan Miiller, ki je dobil povelje za križarjenje v Indijskem oceanu in za vojno proti sovražniku. Najprej je odplul v Bengalski zaliv, kamor je prispel 10. septembra 1914 leta. Na tem potovanju ga je spremljala ladja »Markomanija« s 5500 tonami premoga. Ko so prekladali premog, se je križarka »Emden« skrivala ob neobljudenih otokih. Angleži se niso niti najmanj nadejali, da bi se pojavila v njihovi bližini sovražna ladja. Tedaj se je nenadoma pojavila v bližini Kalkute križarka »Emden«. Angleži so trgovski promet izvrševali nemoteno naprej brez vsake opreznosti, kakor v mirnem času. Križarka »Emden« je tekom šestih dni zaplenila osem ladij z dragocenim tovorom; od teh je bilo šest potopljenih, eno je poslala križarka »Emden« na otok Sumatro, na eno ladjo pa je naložila vse brodolomce iz potopljenih ladij. V noči 23. septembra 1914 je »Emden« bombardiral skladišča nafte v Madrasu, kjer je nastal strahovit požar. Poveljnik »Emdena« je po nadvse lepimi uspehi mislil, da je bolje, da se umakne in je odplul na otok Ceylon, kjer je postajališče ladij in zveza med Evropo in Daljnim vzhodom. Posrečen podvig »Emdena« v Bengalskem Med ameriškimi Slovenci Milwaukee, Wis. Pred kratkim je na tukajšnji sodniji dobilo zopet deset Jugoslovanov iz Mil-vvaukee in West Alisa državljanske papirje. Oglašajo se pa še vedno novi prosilci za državljanstvo. V Lorainu O. je Rev. Milan Slaje, župnik slovenske fare sv. Cirila in Metoda, začel s poukom slovenščine. Pouk se vrši vsako sredo zvečer ob 8 v slovenski farni šoli. Kakor se sliši, se je v to šolo vpisalo že lepo število fantov in deklet, da bi se bolje priučili jeziku svojih staršev. V Sygan Pa. je bil pred dnevi od avtomobila ubit rojak Frank Klemenčič v starosti 53 let. Pokojnik je bil doma z Žirovskega vrha pri Kranju na Gorenjskem. V Jolietu je najrloma umrl rojak Marko Nemanič v visoki starosti 76 let. Pokojnik je bilo doma iz Bele Krajine in je že dolgo let bival v Joliet. Mr. Marko Nemanič je bil tudi med ustanovitelji najstarejše slov. podporne jednote KSKJ. Zapušča štiri sinove in pet hčera. V Evelethu Minn. je umrl Andrej Markel v visoki starosti 95 let. Doma je bil nekje od Kranjske gore na Gorenjskem. V Jolinstown Pa je 15 letni sin Johna Zupana iz Woodland Ave pasel kravo. Tisti dan je močno grmelo in treskalo. Fant je imel zaradi dežja razpet dežnik, v katerega je treščilo in fanta nevarno poškodovalo. V Clevelandu je po kratki bolezni umrl rojak Frank Savelj v starosti 54 let. Doma je bil iz vasi Rudnik pri Kamniku in je bival v Ameriki 28 let. Zapušča sedem otrok in brata v Newyorku. V Clevelandu je po dolgi in mučni bolezni umrla rojakinja Katarina Rihar v starosti 61 let, ki je stanovala na Thames Ave. Zapušča soproga Franka, ki je doma s Horjula pri Vrhniki, dva sina ter več sorodnikov. Pokojnica je bila doma v Polenah pri Konjicah na Štajerskem in je živela tukaj 26 let. V Clevelandu je po kratki bolezni umrla Jerica Zakrajšek-Jnmnik rojena Pirnat, v starosti 55 let. Bila je vdova in zapušča štiri hčere in sina. Doma je bila iz vasi Slap, fara Šmarje. V Clevelandu je umrla Ana Pristavec rojena Maver, stara 63 let. V Ameriki je bivala 33 let. Doma je bila iz vasi Veliki Gaber pri Stični na Dolenjskem. V Clevelandu je umrla Ivana Vintar, stara 65 let. Tam je živela 42 let. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem in zapušča tri sinove in tri hčere, ter brata. V Flintu Mich. je umrl Jože Agnič, star 74 let. Doma je bil nekje od Črnomlja v Beli Krajini in je nekako pred 40 leti prišel v Amerika Poprej je dolgo bival na Calumetu, Mich. Zapušča eno hčer,. v Minnesoti pa hčer in brata. V Cicero, 111 je umrla rojakinja Margareta Adame, stara 63 let. Zapušča soproga, dve hčeri in dva sina. V Chisholmu, Minn. je povozil neki avtomobil rojaka Johna Tomažina, starega 60 let. V Johnstownu Pa. je padel na Martina 1L«®-garja pri delu v premogovniku težak kamen in mu zlomil levo nogo. Pa tudi sicer je močno poškodovan po levi strani života. V Springfieldu 111. je umrla rojakinja Albina Darovec v starosti 54 let. Doma je bila v Toplicah na Nolenjskem. Zapušča moža in dva sinova ter Štiri hčere V Yale, Kans. je umrl nedavno Jože Demšar, star 62 let. Doma je bil iz Dobrave nad ŠVofjo Loko na Gorenjskem. križarko »Emden« v Bengalskem zalivu. Medtem pa je »Emden« ujel na zapadni obali Cev-lona v teku treh dni nekaj parobrodov. Tri potopil, enega pa obdržal, da se je lahko preskrbel z gorivom. Nato se je križarka »Emden« napotila proti Chagosovim otokom. Na 6toku niso niti vedeli, da se je vojna pričela, ker niso bili niti v telefonski, niti v brzojavni zvezi z ostalim svetom. Na otoku so zato zelo prijazno sprejeli posadko križarke »Emden« in poveljnik Miiller je ta prisrčni sprejem izkoristil, da je dal temeljito popraviti svojo ladjo. Miiller je tudi želel, da se medtem sovražniki malo pomirijo in ponovno vzpostavijo pomorski promet. »Emden« se je nato po šestih dneh spet prikazala v bližini Lakedivskih otokov, kjer je tekom petih dni potopila sedem ladij, eno pa Trbovlje V nedeljo, dne 31. decembra ob 9 dopoldne bo v društvenem domu sestanek mladinske JRZ. Vabljeni vsi elani in prijat^’ 1 sp / penite za mladinski pokret. ^ Stara Loka .Prosvetno društvo »Stara Loka« pri Škofji Loki ponovi na Silvestrovo nedeljo, dne 31. decembra 1939, ob pol 4 popoldne v Starološkem domu^ lepo slovensko dramo v treh dejan jih »Plavž«. To delo našega jeseniškega pisatelja je želo povsod, kjer je bilo uprizorjeno, velik uspeh. Že danes opozarjamo cenj. občinstvo, da bo ista Starološka igralska družina gostovala s to dramo v frančiškanski dvorani v Ljubljani i v nedeljo, dne 7. januarja ob osmih zvečer. „DRAVA Zavarovalnica za malega človeka Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije). Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi! Glavna podružnica: SUBOTICA, Manojlovičeva štev. 5 (v lastni palači) MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 14/1 obJ Kamnoseška industrijska družba v Celju Razlagova ulica št. 7 Ustanovljena 1. 1906 Izvršuje vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah. Stalna zaloga nagrobnih spomenikov ter plošč, okvirov, obzidnih plošč iz marmorja, granita, umetnega kamna itd. Prodaja po najugodnejših cenah tudi na mesečne obroke. Hotel „Beli vol“, Jurij Šanc žeii vsem cenjenim gostom in prijateljem srečno novo leto Srečno novo leto želi vlLIBALD WEBER, graveur CELJE, Dečkov trg 5 Srečno novo leto želi INKRET LEO, Dečkov trg 2 instalacijsko podjetje Srečno novo leto želi Anton Lečnik urar, zlatar, optik CELJE, Glavni trg štev. 4 Srečno novo leto želi TEODOR KOR N klepar, krovec in inštalater LJUBLJANA, Poljanska cesta 8 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod — Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe — Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska Srečno in veselo novo leto želi »vojim cenj. abonentom in gostom poslovodja gostilne »MARKEŽ« Franc Urbanc, Jesenice Mir in srečo z neba želi trgovina KREKOV DOn Srečno novo leto želi Jože Markež, Jesenice elektrotehnično podjetje Srečno novo leto želi vlagateljem in članom Jesenice Srečno in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem trgovina Regovc - Markež Jesenice I. Delavsko konzumno društvo Jesenice s podružnicami želi svojim članom srečno in veselo novo leto Nemščino, italijanščino in esperanto poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola, Št. Vid 72 nad Ljubljano preje na Jesenicah. Učnina nizka, uspeh zagotovljen. — Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor FdX terpentin krema, mast in pravi gumitram Vas varujejo pred prehladom v dežju, snegu in blatu. Zato jih priporočamo vsakomur! Srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom želi Petkoš Ivan tesarstvo Jesenice ALOJZIJ in MARIJA JENKO dežnikar in galanterija Kranj Srečno in mirupolno novo leto želi svojemu članstvu in gostom LJUDSKA KUHINJA Krekov dom - Jesenice Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom Roza Zamparutti delikatesna trgovina in zajutrkovalnica CELJE, Dr. Gregorja Žerjava ulica 7 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojini cenjenim od emalcem ter se priporoča za bodeče Valentin Hladin manuiakturna in modna trgovina CELJE Prešernova ulica Josip Jagodič trgovina z železnino in špecerijo Gubčeva — Glavni trg želi vsem svojim cenjenim odjemalcem blagoslovljeno novo Uto A. O. Barril) 44 DVE BEATRICI daTice>«**e^ain °a ljubezen, katero čutim do svoje oboževane vla-j® l.iubeče,zljubila svojo dvorjanico in odšla v Granado. Skala “ V 6V0i° Cdic°' 66 Vrfila na P06tel>° “ bridko »Moj Bog!« je vzkliknila v solzah »Ne bom ga več videlal... ljubezen^ trpljenje..’ “ da 8V<,io pr“ež° tudi Saj Tri dni po kraljičini vrnitvi iz Seville se je ves dvor zbral v trdnjavii Santa Fč. Don Cristoval ,e bil še posebej povabljen; sa-je zborovanje vršilo zaradi njega. nol,ar je v pnfi?.irmS1ti 'ila• Um,v dalji prepad, preko kate- W ■ ne more?JA1i si pokrito z algami, v katere se zapletejo iTmi™ j Upt' oiPre ir l b°m° °®tanke Atlantide, v kateri lrXl^k oVa rf fl0n' Vlj*b h01?0, P°5ast‘- o katerih pripovedujejo dSrrihd^ ^ko"evedu;el C. so do nas dospeli znaki daljnih dežel, zakaj bi mi ne mogli dospeti do njih?« daleč >? ^trivnostna dežela,« je nadaljeval po kratkem nlih? £}•■ *Moranl >e Kollko «>ava me čaka. po tolikih poniža- j1 Al' «em pa vreden te sreče? Kakšne so moje zasluge, da s. drznem upati, da dosežem plačilo, kakršnega še nihče ni prejel? Ali TelLkf,* Vari. nared,‘1 L,udie' «2« duh ni čist? Ali je čista mo,a duša? Ali je mso omadeževale prevzetnost, jeza in nizkotnost? J* j očrtsilo kesanje in odveza Gospodovega namestnika? l^pod, vem da sem veliko grešil, a tudi trpel sem mnogo. Odpusti mri Neprestano imam pred očmi podobo neke drage osebe. Ali je tudi to greh? A znal sem molčati; skrbno sem skrival svojo bol. En sam men smehljal bi me neizmerno osrečil. In vendar tega smehljaja nisem iskal; bežsl sem, bežal sem kakor bojazljivec pred nevarnostjo. Moj usmiljeni Gospod, darujem Ti misel na ono srečo, kateri sem se odpovedal, ker sem vedel, da bi pred Tvojim obličjem bila grešna. J na te™ Potovanju, če je takšna Tvoja volja; a ne zavrzi moje duše ki občuduie Tvoje stvarstvo ter hrepeni po njegovi le no ti m veličini.# Sovjetski ujetnik na Finskem pripoveduje čudne stvari: »Rekli so, da bo s Finci lahek posel...« Anglija je kršila prijateljsko Pogodbo z Rusijo, ker je pustil;: napasti češkoslovaško... Nad vse zanimiv razgovor je imel zadnjič posebni dopisnik »Pariškega Večernika< s finskega bojišča, Henri Daugeu, z nekaterimi so. vjetskimi ujetniki, ki so padli Fincem v roke pri Salli. Med drugim je govoril z nekim delavcem iz Leningrada, ki je v vojski služil kot šofer tovornega avtomobila. Ta delavec je časnikarju zatrdil med dr.ugim, da se ne namerava več vrnifi v Sovjetsko RuSijo, to pa zato ne, ker smatra, da je s tem, ko je padel v finske roke, vsaj prišel na varno. Časnikar pravi, da se je ta srečni ujetnik na Finskem počutil izredno svobodnega, prav kakor da bi se bil rešil iz ječe. Približno tak je bil razgovor med njima: >Zakaj ste se prišli borit na Finsko?« ga je vprašal časnikar. »Pravili so nam, da Finci žive v veliki bedi in suženjstvu ter da jih je treba osvoboditi. Rekli so nam, da bo to zelo lahek posel, da se ljudje tam že upirajo in da nimajo niti orožja niti živil. Ko smo se srečali s prvimi Finci, smo pač morali ■spoznati, da so nam prej lagali.< »Ali ste zadovoljni s svojo usodo v Rusiji»c »Ne pritožujem se. Povsod je pač tako. Najboljši čevlji in tople obleke so samo za člane stranke in za tiste, ki so blizu Stalinu.« »Ali niso v vaši vojski tudi komisarji GPU?« »Saj se to ne imenuje več GPU. Zdaj ima drugo ime, toda v resnici je to ista stvar. Ljudje, kot sem jaz, ki se ne vtikajo v politiko, se ne boje GPU. »Ali ste prostovoljec?« »Ne, vojskujem se, ker sem za rojaka dovolj močan. Bil sem tudi že na Poljskem.« »Kaj pa mislite o ' " ■ ’ ga je dalje vprašal omenjeni časnikar »Kdo pa je to?« Nek drug ujetnik, tudi iz Leningrada, je posegel vmes in dejal: »Zdi se mi, da je to Dimitrov, to se pravi, eden od Kominterne.« Časnikar je nadaljeval z vprašanji-»Pravili so vam kaj tudi o Švedski, ne?« »Da, rekli so nam, da Švedska zbira svoje čete na finski meji, da z njimi napadp Rusijo.« »Ali veste, da je imela Rusija prijateljsko pogodbo s Francijo in Anglijo, preden je sklenila sporazum z Nemčijo?« »Da, toda Anglija je prekršila to pogodbo, ko je pusti'a napasti Češkoslovaško.« Stalinova letala lahko zatemne sonce »Ali veste, da je Amerika protestirala proti ruskemu napadu na Finsko?« »To je že res, toda Stalin je Rooseveltu odgovoril, da ima toliko letal, da z njimi lahko zatemni scmce. Če bi izbruhnila vojna med Rusijo in Ameriko, ne vem, kako bi bilo mogoče premagati Ameriko. Mislim, da bi bila v tem primeru vojna samo na morju. Toda o tej stvari naj premišljujejo drugi, to ne spada v moje jx>dročje.< »Ali mislite, da je v sedanji vojni pravica na ruski strani?« »Mislim, da je sedanjo vojno izzvala Finska, ker ni hotela podpisati pogodbo, ki }o ji je Rusija predlagala.« Pri tem je sovjetski ujetnik začel zamenjavati bivšega finskega zunanjega ministra Erkka in poljskega zunanjega ministra Becka. Časnikar ga je nato vprašal, koliko ima Rusija prebivalcev. Odgovoril mu je: »191 milijonov, če prištejemo sovjet. Poljsko.« Vsak teh ujetnikov je imel po več otrok, najmanj po dva. En sam od šestih kmetov iz nekega kolhoza — podoben je bil zadnjemu ruskemu carju Nikolaju II — je dejal, da je zadovoljen s sedanjo vlado v Sovjetski Rusiji. Nek delavec iz Leningrada pa je celo dejal: »Če se kdaj vrnem v Rusijo, se bom boril proti sedanjemu sistemu, ker ta sistem vodi v vojno.« Vzroki železniških nesreč v Nemčiji Proge so preobremenjene, jih pa tudi pravočasno ne obnavljajo Član Francoske akademije Andre Chaumeix razpravlja v nekem članku o vedno pogostejših železniških nesrečah v Nemčiji in pravi, da za onega, ki mu je dodobra znano nemško železniško omrežje, te nesreče niso nič presenetljivega. Vzrokov nesreč ni treba iskati v sabotažah, kakor 6e na splošno misli — v tem oziru vlada v Nemčiji baje najlepši red — ampak v preobremenjenosti železniškega omrežja. 2e meseca septembra je general Serrigny izdal obširno delo cf položaju Nemčije in opozoril na posledice, ki bi lahko nastale zaradi preobremenjenosti železnic. Vsakemu je tudi lahko jasno, da je tem več nesreč, čim več je prometa, zlasti če niso primemo povečane prometne naprave in če 6e ne obnavlja obrabljeni materijah Vsaka mehanična organizacija namreč prinaša tudi riziko nesreč, ki izvirajo iz nesrečnih okoliščin ali pa iz nemarnosti. Toda kadar se nesreče vrstijo druga za drugo, je treba iskati nekega splošnega vzroka. Kar se tiče železniških nesreč v Nemčiji, je vzrok znen. Že dve leti je vse preobremenjeno, obnavljali odnosno »opravljali pa so malo ali nič. Odkod preobremenjenost prog Preobremenjenost je nastala iz treh vzrokov. Narodno-6ociali6ti6na stramlka je za svojo utrditev in propagando, kakor delajo tudi druge stranke povsod drugod po 6vetu, prirejala prevoze na veliko. Razna in številna zborovanja stranke, velesejem v Lipskem, razstave, zbiranje množic in podobno, vse to je zahtevalo leta 1937. 20.000 posebnih vlakov. Ko se je Nemčija odločila, da bo Mladi gostje Nj. Vel. kralja, najboljši študentje ivseh jugoslovanskih srednjih šol, med njimi pet Slovencev, so prebili božične dni v Belgradu, bili večkrat pri raznih dvornih prireditvah in si med drugimi zanimivostmi ogledali (tuli kraljev lovski muzej na Topčiderju. Naša slika jih kaže pred tem muzejem. Največji diamant Nedavno je umrl mož, po kalerem se je imenoval največji in najdražji diamant. Bil je to Thomas Cullinan, ki je že kot deček začel iskati diamante po zgledu drugih. Delal je vzrajno in z veliko vnemo ter si počasi prihranil toliko, da je lahko uresničil svojo dolgoletno tiho željo: ustanovil je družbo, ki je kopala >'n iskala načrtno in ne samo tja v en dan, kakor je bilo sicer v navadi. Na ozemlju prostranega Prinslooja je njegov preddelavec Fred Wells našel leta 1905 diamant »Cullinan«. ki bi mu obenem lahko zagotovil čast in bogastvo. To je bil največji in najlepši diamant, kar so jih kdaj našli. Po teži, velikosti in lepoti je prekašal do tedaj najbolj znan diamant »Ex-celsior«, ki so ga našli leta 1803 v Jagerfounteinu. Po sijaju je prekosil vse do tedaj znane diamante kot »Orlov«, »Regentf, »Severna zvezda« in druge legendarne kamne. Transvaalska vlada si je zagotovila novo najdeni kamen »Cullinan«, da bi ga poklonila angleškemu kralju Edvardu VII. Amsterdamski brusači diamantov so iz tega dragocenega kamna izrezali devet velikih dragih kamnov in mnogo man;ših. Dva najlepša kamna pripadata danes zakladnici angleškega kralja. »Cullinan I« krasi krono Jurija Vi., »Cullinan II« pa ee blesti na kraljevem žezlu. Premoženje Tomaža Cullinana je bilo leta 1905 vredno kakih ‘JU0 milijonov frankov, danes pa bi bilo gotovo najmanj milijardo. Ta dragoceni kamen je sprožil mnogo govoric in žalostnih dogodkov, kakor je pri takih stvareh že navada. Ugotovili so, da je ena stran kamna gladka. Prišli so na to, da ima kamen »dvojčka«. Družba je o teh govoricah rekla, da so nastale v preveč razgretih glavah, kar pa vse ni nič pomagalo. Našli so se številni pustolovci in z vso vnemo začeli iskati »dvojčka«. Razširil se je glas, da so 'dvojčka« ukradli pripadniki plemena Balvaduko. Nekega Angleža, po imenu Foorier, so te govorice tako zmedle, da je zastrupil poglavarja tega plemena. Morilca so zaprli in ustrelili, še ko je umiral, je rekel: »Jaz verujem, da ima »Cullinan« dvojčka. Sam sem ga videl in prav zaradi tega umiram.« Od tega časa dalje ni bilo nikoli več slišati o tem skrivnostnem dvojčku. Ameriški dob.ček od sedanje vojne Kakšne dobičke imajo Ameriške združene države od sedanje vojne, kažejo najlepše naslednji podatki: Vojnega materiala so v teku letošnjega leta izvozili od tam za pet milijonov 143.000 dolarjev. V Kanado so USA izvozile za 540.000 dolarjev, na Holandsko za 927.000 dolarjev in v Ar-gentinijo za 221.000 dolarjev. Kakor se vidi iz seznama, ki ga je obenem objavila ameriška vlada po raznih izvoznih dovoljenjih, je Avstralija, ki ni novembra dobila iz Amerike nobenega vojnega materiala, naročila za 4,170.000 dolarjev, Kanada za 1,280.000 dolarjev, Anglija za 14.970.000 dolarjev in Francija za 95.570.000 dolarjev. V6e sama proizvajala in živela po strogih pravilih omejenega gospodarstva, je morala povečati promet, če je hotela izrabiti vse os>tanke v smislu največjega varčevanja in vse najvažnejše domače potrebščine, s katerimi je razpolagala. Končno je treba pom6lliti še na zadnje dogodke v Češko-Slo-vaški in na mrzlično gradnjo Siegfriedove linije. Zaradi teh dveh nič manj važnih dejs-tev so morali dati v promet na tisoče vagonv. bodisi za ljudi ali pa za najraznovistnejše blago. Niso računali, da se stvari tudi obrabijo To ogromno povečanje prometa je Nemcem gotovo šteti v dobro in sicer na račun njihove or-ganizatorične siposobnosti in velike delavnosti, toda pri tem pa očividno niso računali na obrabo. Vsi razpoložljivi viri 60 šli za najvažnejše potrebščine in surovine ter za delo v tovarnah, ki so delale za vojne potrebe. Ker 6o morda računali na velike avtomobilske ceste, ki so jih gradili na • eliiko, so zanemarjali železnice. Na leto so popravili farno 1.000 km železnišikega omrežja namesto 4.000, kolikor bi bilo potrebno, da bi omrežje vzdržalo povečan promet. Skrčilo pa se je tudi obnavljanje tračnic in kretnic na mnogo manjšo mero, kakor pa je to bilo določeno v načrtu. V desetih letih t. j. od leta 1929—1939, 6e je število lokomotiv zmanjšalo za 4.000 in vagonov za 80.000, kar je 6eveda vse neugodno vplivalo na ogrom-n porast prometa in posledice tudi niso izostale, kar nam dokazujejo številne nesreče. Iztirjenje vlakov se je leta 1937. povečalo za 25%, v prvih mcsecih 1939. leta pa za 45% Tako govorijo o železniških prometnih razmerah francoski podatki. Zaradi teh številk ni, da bi človek pretiraval, kajti nemška vojska je kliub temu močna. Pač pa številke kažejo, da so železnice morda le ena slabih točk tretjega rajha Amerika bo gradila ladje po 65.000 ton Predsednik parlamentarnega odbora za vojno mornarico je izjavil, da ta odbor razpravlja o ypraSanju zgraditve nekaj bojnih ladij po 65.000 ton. Zdi se, da bodo z graditvijo teh ladij začeli prihodnje leto. Vsaka takšna bojna ladja bi veljala 130 milijonov dolarjev. Strokovnjaki trdijo, da bodo nove orjaške bojne ladje razmeroma cenejše kot 35.000 ali 45.000 tonske bojne ladje. Združene države so se odločile za graditev takš-nik velikih ladij zaradi tega, ker je praksa pokazala, da ladje z večjo nosilnostjo v primeru napada nikakor ne trpe več kot pa majhne ladje, to pa zato, ker je njihov jekleni oklep lahko močnejši in ga ne morejo prebiti niti težje krogle. Cenik, ki skrbi za zabavo na fronti Kdor je bil v svetovni vojni, ve povedati, da je bilo včasih tudi dolgčas v vojaški suknji. Ni vedel, kaj bi počel in ne kam bi se dal, da bi mu ure bolj hitro tekle. Vsak si je poiskal zabave, kakor si je vedel in znal. Danes lahko večkrat v radiu slišimo, kako si vojaki na zahodnem bojišču krajšajo čas, ker jim je menda res dolgčas. Pa tudi sicer je dobra volja med vojaki važna stvar, ker preganja skrbi m misli, kaj se godi doma in kako je z domačimi. Tako so si tudi Francozi med svetovno vojno preskrbeli zabavo in so imeli v neki častniški obednici »zabavni cenik«, kjer so bile točno označene cene, koliko plača tisti, ki bi se pregrešil. V tem primeru ni šlo za navijanje cen ali kaj podobnega, ampak za golo zabavo. Seveda pa ta zabavni cenik lahko prenesemo v današnje čase, v Maginotovo črto, kjer si vojaki s častniki vred ne delajo posebnih skrbi zaradi vojno, ker dobro vedo, da je Maginotova linija dober veruh. Kdor je za mizo pri kosilu govoril o vojaških stvareh, je moral plačati kot globo dva franka. Kdor je zabavljal brez pametnega vzroka proti globi, je moral odšteti tudi dva franka. Če se je predolgo kje mudil in prišel h kosilu prepozno, je moral dati spet dva franka. Zamuda nad pet minut je veljala pet frankov. Kdor je zlil vino namesto po grlu na mizo, je plačal dva franka. Barva vina ni igrala nobene vloge. Kdor je bil že tako ganjen, da je v kozarec pljunil ali pa se še huje pregrešil, se je poslovil od 20 frankov. Če si spuščal oblake dima v zrak in tovarišu nisi ponudil cigarete, te je brezobzirnost veljala deset frankov. Kdor je bil pa podjetnejši in si je upal pljuniti na strop, pa je njegov »izstrelek« prej omagal, kakor pa dosegel cilj, je moral globoko poseči v žep in privleči ven 200 frankov. Seveda je vsak pazil, da se ni pregrešil proti tem postavam, zlasti proti zadnji točki. Samo tisti, ki se je čutil dobro izurjenega, si je upal tvegati takšne nevarne in žepu škodljive vaje. Naloge Byrdove odprave na Južni tečaj Ugotoviti skušajo, kakšen vpliv ima južnotečajno podnebje na ljudi Zadnje dni je vzbudila v svetovni javnosti spet večje zanimanje odprava admirala Byida, ki se j« podala v kraje ob južnem zemeljskem tečaju. Zanimanje sicer ni vzbudila toliko odločitev tega drznega admirala, da se spet poda v te neznane dežele, pač pa mnogo bolj njegova sedanja vsestranska oprema, ki jo je s svojo ladjo odpeljal 6 seboj. Zadnja poročila pravijo, da imajo vremenski strokovnjaki Byrdove odprave s seboj tudi posebne balone, ki »o opremljeni z avtomatskimi radijskimi postajami. Z njimi bodo lahko preučili — vsaj tako mislijo — razmere v ozračju nad celino Okoli Juž- Dva dni in dve noči se je razklana ladja držala na vodi V pomorskih krogih v Londonu mnogo govore o doživljajih posadke neke ladje, ki se ji je, čeprav je bila skoraj razklana, posrečilo dva dni in dve noči obdržati 6e na vodi. Gre za cisterno »San Alberto«, ki jo je 9 decembra ob 6 zjutraj zade! torpedo. Po eksploziji je po6dd'ia odšla v štiri rešilne čolne Takoj po eksploziji je ladjo razklalo na dvoje in se je prednji del tako potopil. Kapitan je bil prepričan, da ni nihče slišal klicev na po-nioč. Tedaj je opazil, da se ladja ne potaplja. Zato je kapitan s svojim rešilnim Solnem in še z enim čolnom odplul do torpedirane ladje in i*o v naglici pregledal ter dognal, da se more ladja, čeprav poškodovana, vendarle vzdržati na morski gladini. Stroji so spet začeli delovati, zagorela je električna luč in malo pozneje je priplul še tretji rešilni čoln z ostalimi rešenci. Četrti rešilni čoln je izginil. Moštvo 6i je na vse načine prizadevalo, da bi pognalo ladjo naprej in £vX\ /.VA.. AVV , Nemška strala na zahodnem bojišču, kjer je tudi ie zapadel sneg. Brezposelnost v Nemčiji in drugod Kljub temu, da ima Nemčija v sedanji vojni toliko drugih 6krbi, vendar z vso skrbnostjo zasleduje tudi vprašanje brezposelnosti in sicer ne samo doma v Nemčiji, pač pa tudi v drugih vojskujočih se in nevtralnih državah. Tako je nemško ministrstvo za javna dela zdaj ob koncu leta objavilo številčne podatke o brezposelnosti v Nemčiji in drugod. Z zadovoljstvom ugotavlja to nemško poročilo, da je v drugih državak neprimerno hujša brezposelnost kot pa v Nemčiji. Po teh nemških ugotovitvah se je naj večji odstotek brezposelnosti v letošnjem oktobru in novembru pokazal v nekaterih nevtralnih državah v neposredni bližini Nemčije. Pravijo, da je bilo v omenjenih dveh meseoih na Danskem 7.5% brezposelnih, v Holandiji 7.3, v Belgiji 5.6, na Švedskem 2.9 in na Norveškem 2.4% brezposelnih. Od treh vojskujočih 6e držav, Anglije, Francije in Nemčije, pa je bilo v Angliji kljub mobilizaciji in večji delavnosti vojne industrije še vedno 6.6% brezposelnih v Franciji jih je bilo v mesecu novembru 1.5%. Dočim jih je Nemčija imela v istem mesecu samo 0.3%. Iz tega se vidi, da nemških delavcev, kolikor jih ni v vojski, res ne tare prehuda brezposelnost. nega tečaja in sicer v raznih višinah. V ta namen pa se ne bodo posluževali samo teh balonov, pač pa tudi letal, ki jih je Byrd tudi vzel s seboj. Eden članov Byrdove posadke je celo dejal, da bo ta južnotečajna odprava postavila tam štiri vremenske postaje, ki bodo delale vse leto. Glavni namen te odprave bo ugotoviti, kakšen vpliv ima tečajno podnebje na ljudi S tem bo seveda rešeno tudi vprašanje, ali ljudje 6ploh morejo dalj časa živeti v najjužnejših krajih zemlje, ali pa V6aj, v kolikšni meri se morejo prilagoditi temu svojevrstnemu podnebju. Program radio Ljubljana Mi« S°Ji0la’ 3,°' dec"‘ 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Poro-('»Poved! _ 7.15 ujgan vonček veselih zvokov ) , xx c ~ 12 Na vožnjo neznano zdaj vsi se podamo j J*®*®®) — 12.3t Poročiia. objave — 13 Na;.ovedi — .. .„a vollžJo neznano zda.i vs.1 ee podamo (ploBče) — M Poročila - 17 Otroška ura: a) dr. H. Magajna: ltacko ln Lija. Bere svior sam. b) Striček Matiček kramlja in pojo — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Slovenščina in na£i izobraženci (Ix>jze Uršič) — IS Napovedi, poročila - 19.20 Nac ura — 19.40 Objave — 20 O zu-nanji politiki (dr. Al Kvhar) — 2o.3o Pisan glasbeni večer. Sodelujejo: Šramel »Skrjanček*. Štefka Koren. čanova (sopran). Vilko Skok (citrc) Vine« plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.14 Za dober konec igra Radijski orkester. Nedelja, ,u. dec.: 8 Jntranjt pozdrav (ploSče) — 8.16 Kmečki trio — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe Iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (prior Val. Učak) — 10 Kvintet (2 violini, viola, violončelo, kitara) — 11 Vesel koncert: Bežigrajski pevski zbor in Kvartet mandolin (vodi Antunovlč) — 1*2 30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 18.02 Opold. okneert Radij, orkestra — 17 Kmet. ura: Gnojenje ln pridelki (inž. J. Suhadole) R 17.30 Orgelski koncert (prof. P. Rančigaj) — 16.10 Zvonenje — 1S.15 Prenos zahvalno slovesnosti iz frnnč. cerkve — 18.30 Zvonenje — la Na. povedi — 19.05 Zbor pra&kih učiteljev (plošče) _ 19,20 Nao. ura: Senjskl književniki (Dlnko Hudoba, Zgb) — 18.40 KoroSke pesmico (ploSčo) — °tareniu ie[H v slovo. Vesele pesmi in k n plot o paje M i remolč, igra Kmečki trio — 21 Silvestrovanje: 1. del; Poglejmo nazaj! 22.30 2. del: Poglejmo okrog sebel — 24 3. del: Poglejmo naprej! Ponedeljek, 1. Jan.: 9Napovedi - 9,05 Plha] kvljl. tet — 9.45 Verski 'A , , r' ^reg. Rožman) — 10 Prenos eerkv. glasbe J™ *™\n\ce — u Nar