Velehradski kongres. Velehradski kongresi imajo namen, pripravljati zbližanje in zedinjenje kršcanskega vzhoda in zapada. Kedaj se bo to zedinjenje zvršilo, tega mi ne vemo. To je stvar božje previdnosti. Naša naloga pa je, da se na to pripravljamo. Mi ne poznamo dovolj razimer, v katerih živijo vzhod ni krščanski narodi, ne poznamo rajihovrh jezikov, njihovih navad in obicajev. Treba je tudi odstraniti predsodke, ki so jib. sovražnfki cerkvenega edinstva širili in jih še širijo rzoper katoliško Cerkev med vzhodnimi kristjani. Potrebno nam je medsebojno ispoznavanje in razumevanje. LNamen, ki smo ga zgoraj omenili, imajo tudi velehradski kongresi. Na teh kongresih, ki -so se začeli 1. 1907 na pobudo pozmejšega velikega olomuskega nadšikofa dr. Aint. Cirila Stojana, se zbirajo uoeni bogoslovci, škofje in mašniki iz celega sveta in razpravljajo tamkaj o vseh važnih viprašanjih cerkvenega zedinjenja. Tudi pravoslavinih fcristjanov, predvsem Rusov, ;je vedno veliko navzočiih. Letos se je obhajal v dnevih od 20. do 24. julija peti velehradsiki kongres. Bil je še radi tega posebno pomemljiv, ker se je vršil v jubilejnem letu, ob HOOletnici rojstva sv. Oirila. Vseh udeležencev }e bilo nad 350. Poseben sijaj je dalo shodu veliko število škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Češki in slovaški škofje so bili zastopani skoro polinoštevilno. Navzoči so bili vsi ukrajinsiki škofje iz Galicije in Podkarpatske Rusije, z lvovskim nadškofom Andrejem Šeptickim na celu. Zastopani so bili tudi poljski skofje. Posebno pozornost ije vzbvjjal kaldejski škof iz Egipta Peter Azis Hoh. Iz Jugoslavije nas je bilo okoli 20, med drugimi nadškofa dr. Bauer in Rodič, škof dr. Njaradi, prelat dr. Grivec. Iz Rima je prišel škof Mihael d'Herbigny, prof. Spačil, tajnik vzhodne ikongregacije mansig. Margotti, ;ki je prinesel seboj iposebno pismo Sv. očeta, in drugi. Bilo je navzočih tudi vec Angležev, Francozov, Rusov, Nemcev, Nizozemcev itd. Pismeno so pozdravili kongres kardinal Boum iz Londona, kardinal Dubois iz Pariza, kardinal Bertram iz Breslave, kardinal iz Toleda na Španskem, mnogo škofov, češki ministrski predsednik Šveh-la In mnogo drugih. Znans.tvene razprave, ki se \TŠijo vse v latkiskem jeziku, so trajale tri dni. Najprej so zborovali slušatelji slovanskih bogoslovnih učilišč, bilo jih je nad 200, tudi iz Ljubljane so bili trije. To je bilo v sredo, dne 20. julija. Od 21. do 24. julija pa so se vršile razne zmanstvene razprave. Med drugimi je govoril prof. dr. Vašica iz Olonraca o pomenu sv. Oirila za cerkveno edinstvo in se je pri tem zelo lepo in pri&rono spominjal Slomšeika in njegove bratovšcine. Sploh Čehi Slomšeka zelo spoštujejo in isikreiio želijo, da bi imela naša prižadevanja za njegovo beatifikacijo božji blagoslov in uspeh. Poleg znanstveniih predavanj so se vršile v velebradski baziliki službe božje v ldtinskem, vzhodnem in kaldejskem obredu. Tudi smo vsak dan molili pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom za cerkveno zedinjenje. Vsakomur, ki pride na Velehrad, ki se imenuje slovamski Rim, ostane vse to v neizbrisnem spominu in želi zopet tja priti. Ob priliki velehradskega kongresa smo se Slovenci tudi natančno dogovorili s Čehi glede sloveaskega romanija na Velehrad. ČeM se našega romanja zelo veselijo in nas bodo slovesno sprejeli, ravno tako tudi Slovaki. Bo pa tudi to.v resnici zgodovinsikega pomena, ko bomo Slovenci obigkali grob sv. Metoda, ki je tudi naš apostol, bodemo tam molili za cerkveno zedinjenje in si bomo ogledali še druge znamenite češke božje poti in sploh stopili v sltik z bratsikim oeškim narodom. Naša naloga doma pa mora biti, da širimo Slomškovo bratovšoino sv. Cirila in Metoda, da delamo vneto in vztrajno za cerkveno zedinjenje in neprenehoma molimo in prosimo Gospoda Boga, da bi že skoraj prišel tisti čas, ko so bodo vsi narodi združili v eno pravo Kristusovo cerkev, tako da bo »ena J^reda in pastir«.