GozdVestn 77 (2019) 1 50
Gozdarstvo v času in prostoru
V ZASAVJU je na obisku družina, ki šteje več 
milijonov. Je dobrodošla in vredna občudovanja. 
Sliši na ime pinoža, Fringilla montifringilla, 
(Linnaeus, 1758). 
 
Status: Zimski gost, v Srednjo Evropo in Sredo-
zemlje prihaja na prezimovanje iz Skandinavije 
in Sibirije.
Velikost: 15 cm, masa 22 – 28 g, razpon peruti 
25 cm.
Posebnost: Pozimi se klati po Evropi v velikih 
jatah, v katerih je lahko več milijonov ptic.
Značilna barva: Ramena in prsi so oranžno rjave 
barve, trebuh je bel, konec zime ima glavo veči-
noma črno, hrbet pa rjavkast. Samica je svetlejših 
in maj kontrastnih barv. Samica je zelo podobna 
samici ščinkavca.
Spolna dvoličnost: Spola se med seboj po barvi 
perja dobro ločita.
Značilna oblika: tipična za ščinkavce
Ko te miljoni obiščejo v revirju
GKD 148.2Fringilla montifringilla+151(497.4Zasavje)(045)=163.6
Slika 1: Drevesa, »olistana« s pinožami (foto: V . Šeško)
Značilno vedenje: tipično za ščinkavce
Razširjenost: Pinoža v Sloveniji ne gnezdi.
Habitat: Iglasti in brezovi gozdovi severne Evrazije.
Čas gnezdenja: junij, julij
Gnezdišče: Drevesna krošnja iglavcev oz. mešani 
gozdovi tajge.
Gnezdo: okroglo, dobro narejeno gnezdo je 
narejeno iz mahu, lišajev, bilk postlano z dlako 
in rastlinsko volno
Jajca: plavo zelena z rdeče rjavimi lisami, velikost 
19/15 mm
Leglo: 1 leglo, 4 do 9 jajc
Prehrana: žuželke, drobna drevesna semena, 
pozimi bukov žir, sončnice in proso, semena 
črnega gabra
Ogroženost: Zaenkrat ni videti ogrožena.
(Wikipedia)
In danes ta več kot milijonska jata pinož dela 
družbo in poje. 

GozdVestn 77 (2019) 1
51
Slika 2: Pinože v letu (foto: V . Šeško) Slika 3: Jata pinož (foto: V . Šeško)
Gozdarstvo v času in prostoru
V Sloveniji je pinoža izjemna gnezdilka, je 
pa reden gost v zimskem času. Ptice pinože, 
ki spadajo med ptice pevke, natančneje med 
ščinkavce, kamor sodijo tudi kalin, dlesk, lišček, 
zelenec idr., so selivke. Tajga Severne Evrope je 
njihov dom toplejšega dela leta, kjer tudi gnezdijo. 
V zimskem času pa v velikih jatah odpotujejo 
proti jugu in si poiščejo hrano in zavetje tudi v 
naših gozdovih. Množično smo jih že opazovali 
v zimi 2004-2005 na območju Bohorja in v zimi 
2008-2009, ko se je na skupnem prenočišču na 
območju Trnovskega gozda zbrala jata okoli 
dveh milijonov ptic. Letošnja jata, ki smo jo 
opazili že sredi decembra, predvsem pa v mesecu 
januarju 2019, se je zadrževala na Kumljanskem, 
Jatni, dolini Sopote in Oglarski deželi,  kjer so s 
svojim preletom občasno skoraj zatemnile nebo. 
Ornitologi ocenjujejo, da jih je v naših krajih 
kar pet milijonov, kar je največ opaženih pinož v 
Sloveniji do sedaj. K nam jih je verjetno privabila 
mila zima v tem obdobju in zelo obilen obrod 
bukovega žira minulo jesen. Žir ima pinoža daleč 
najrajši.  V ožje območje Velike Preske, Polšnika 
ob začetku doline Sopote,  so se vračale jate vsak 
dan po četrti uri. Zjutraj pa odšle od pol osme 
do pol devete ure na lov za hrano. Gibale so se 
v krogu več deset kilometrov. Letijo v manjših 
jatah, po pet, tudi po več sto. Posebne hierarhije 
ne poznajo, kot npr. žerjavi. 
Imeli smo srečo, da smo lahko priča tej najlepši 
glasbi, ki jo ustvarja tri – do pet milijonski orkester.
Jože Prah, revirni gozdar ZGS