Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194.
Štev. 36.	Poštnina oiabn* t totnrM. Ljubljana, dne 5. septembra 1934.
PozdravZ/cn«, kznelska
Pred desetimi leti je stopil v naše javno življenje nov či-nitelj — neznaten in neznan, a vendar zdrav in krepak: naša kmetska mladina, ki je postala v razmeroma kratki dobi mogočna glasnica nove, kmetske ideje in nositeljica nove narodne kulture, kultur vasi.
Organizirana kmetska mladina pomeni v našem narodnem življenju velik preokret in velik napredek s tem, da se je kmetska mladina postavila na lastne noge ! V kratki dobi svoje organizacije je vrgla kmetska mladina vse, kar se je pokazalo za novo dobo zastarelo in odveč, z energičnim zamahom proč in je začela življenje meriti in presojati s svojim lastnim merilom, ki ji ga narekujejo nove življenjske razmere. Stara tradicija, ki je velevala prej cela stoletja, da delaj in misli sin samo tako, kakor sta delala in mislila oče in ded in praded — ta tradicija je padla in med nami raste krepko nov rod, ki ne more več razumeti, zakaj naj kmet kmeta sovraži, ampak naglasa nujno potrebo in korist skupne kmetske s ti , ki naj čevani in od vseh kmetski stan iz njegove zaostalosti in ga pripelje do tiste veljave, ki pripada kmetu po naravi njegovega poklica — hranitelja vsega naroda — in ki naj bo primerna tudi njegovemu številu.
Ne samo politično, tudi gospodarsko mora postati kmetski stan svoboden in odločujoč — to je klic in geslo naše kmetske mladine. Kmet ne sme biti več samo sredstvo za dosego politične in gospodarske moči v
državi za navihane politike-poedince in kmet ne sme biti več samo priprega za uveljavljenje kmetu tujih političnih idej in še bolj tujih gospodarskih sistemov, ampak kmet mora s svojo organizacijo doseči v javnem življenju sam tisto moč in tisti vpliv, ki mu bo omogočil uveljavljenje njegovih misli, potreb in teženj!
Velik je prčokret, ki ga je začela naša kmetska mladina pred desetimi leti in vreden truda in dela. Treba je bilo premagati veliko težav in prebresti silne oviref ki jih je proti širjenju nove kmetske ideje postavljala komodnost stare generacije. Kmetska mladina pa se borbe ni ustrašila — sprejela je boj lcorajžno in odkrito, kakor
mladina i
Njegovo Vel. kralj Aleksander l.f
pokrovitelj svečanosti »Zveze kmetskih fantov in ob priliki 10 letnice njenega obstoja
deklet"
ga zna sprejeti samo naš krepki kmetski fant in odločno kmetsko dekle in danes se vsa mlada kmetska armada lahko s ponosom ozira na že izvršeno delo in s še večjim ponosom in z najsvetlejšim upom na končno zmago zre lahko v bodočnost!
V svoji borbi za kmetske ideale kmetska mladina ne pozna obzirnosti, ne pozna pa tudi nobene sebičnosti in nobenega koristoljubja. Kmetski mladini je njen idealizem nekaj svetega in svetlega. Kmetska mladina ljubi svoj narod, in ljubi nje- . gbve svetle tradicije; ona spoštuje vero in jezik svojih očetov. Zaveda pa se ravno tako, da je njena in njene ožje domovine bodočnost zasigurana samo v močni in enotni jugoslovanski državi, ki jo modro vodi naš vladar Aleksander I., hrabri potomec kmetskega rodu.
Kmetske mladine pri njenem delu ne vodi sovraštvo, ampak ljubezen. Kmetska mla-dina spoznava in se zaveda, koliko so nam v naši ožji domovini in še bolj v državi škodovali večni prepiri in boji za malenkostne zadevice — večinoma osebnega značaja — in zato hoče kmetska mladina vsaj med kmeti slogo in mir. Brez miru ni življenja in napredka, obojega pa ni nihče tako potreben kakor kmet. Da pa ta svoj ideal doseže, je morala kreniti kmetska mladina pri vsem svojem spoštovanju do dobrih tradicij na nova pota.
Kultura vasi — to ni danes več samo prazna beseda, ampak je živo življenje in to po zaslugi kmetske mladine. Kmetska mladina hrepeni po izobrazbi in po kulturi, ne samo po strokovni, ampak še bolj po kulturi duha, in kulturi srca. Kako visoko pojmuje kmetska mladina to svojo vzvišeno nalogo, je pokazalo desetletje, ki je za nami, pravi plodovi pa se bodo pokazali šele v bodočnosti, ko bo kulturno delo naše kmetske mladine doseglo tudi najbolj skrite kotičke naše domovine. Ta cilj je visok in zahteva in bo še zahteval mnogo dela, toda kmetske mladine ne bodo plašile in strašile nobene ovire: Kmetska mladina koraka!
Kmetska mladina, ki se zbiraš te dni v Ljubljani, dvigni svojci glavo! Stopaj krepko naprej po začrtani poti, brez ozira na desno in levo!
Kmetska mladina — pozdravljena!
Kmetskim fantom in dekletom I
(Govor dr. Igorja Rosine na tekmi koscev Ptujskega pododbora Zveze
kmetskih fantov in deklet)
Tovtaeiši 1
Ko smo nekako pred sedmimi leti organizirali prvo naše kmetsko mladinsko društvo v območju Ptujskega pododbora, je pekdo zlobno — zlobno, ioda duhovito napisal, da smo iznašli — nov smodnik.
Naših sedmero in ne dosti več društev je Jedaj v resnici bilo podobnih sedmero sveio-pisemskim suhim kravam. Toda teh sedem suhih let je za nami in naenkrat se je pokazalo, da smo iznašli res — nov smodnik. Nov smodnik, ki bode v prihodnjem desetletju vrgel na svetlo novo generacijo, ki bode iz temelja izpremenila preziranje vsega našega javnega življenja v Sloveniji.
Tovarišil Vi ste danes na iej tekmi brez kakršnekoli podpore in brez kričeče, skoraj brez vsake časopisne reklame zbrali do pet iisoč ljudi. To je storil pododbor, sestavljen izključno iz samih kmetskih fantov in deklet, pododbor, ki eksistira komaj par mesecev in ki se zamore naslanjati komaj na tri, štiri okoliška mladinska društva. Kar pa ni glavno: storil je lo iz sebe samega, iz lastnega notranjega nagona in lastne hrabrosti, ne da bi koga vprašal za svet; skorajda niti nas.
Ali mislite, da bi pred dvemi, iremi, kaj šele pred več leti bilo mogoče, da li gre par kmetskih fantov prirejati na lastno pest in odgovornost tekmo, kjer mora računati s tisoči publike, ne da bi šli prej ponižno vprašat za dovoljenje in dober nauk gospoda nadučitelja ali gospoda župnika ali gospoda župana?
To bi bil nezaslišan upor. — Danes pa je lo samoposebi umljivo.
Pravijo, da so naše tekme v modi. Morda je to res. Toda se tisočkrat bolj res je, da v naši mladi kmetski generaciji polje povsem druga, hitrejša, ponosnejša kri. Resnica je, da smo s temi tekmami koscev zadeli na srčno struno naše kmetske mladine in da je la struna zazvenela in bo zvenela vedno glasneje.
Saj košnja pa je tudi res nekaj posebnega v kmetskem življenju. Kakor da je v njej nekaj skrivnostnega. Njo opevajo naše najlepše narodne pesmi, ob njej naši fantje najhujše vriskajo in najlepše pojejo. Košnja je čas vasovanja in ljubezni; kaj čuda, če so še naša dekleta ob košnji vsa zmešana in rdeča.
Nikako drugo kmetsko delo ne obkroža ioliko podeželske poezije, ne sega tako globoko
V	dušo naše vasi. Kajti košnja ustvarja, mislim, povezanost našega kmeta z zemljo, vživelja v naravo, ona je izraz optimizma tvere), ponosa in samozavesti.
In ludi le iekme koscev v košnji so nam Simboli.
Moč zemlje
One so nam simbol povezanosti slovenskega kmeta z zemljo. One povezanosti, one zakopanosii slovenskega krnela v svojo zemljo, ki je dala, da je slovenski narod prestal nezlo-mljen v srcu vse lisočlelno frpljenje in si ohranil pred zgodovino vendar »časten obraz«.
Kajii ni vas rešilo niti slovensko duhov-nišivo, niti slovensko učileljsfvo, niti slovenski šolanci. Rešila nas je ona fanatična zagrizenost slovenskega krnela do zemlje, ki je dala, da je raje naš kmei irikrai na leden prepasal svoj pas do hrbtenice, predno je odprodal samo del svoje njive dalje. Rešila nas je v sredini srca našega kmeta zasidrana lemeljita zavest, da je
Y	zemlji nekaj sakramenlalnega in da ni vseeno, ali se mu rodi sin na lastnem koščku zemlje in če je še tako majhen ali na irotoarju mesia. Rešila nas je nepopustljiva sfrast slovenskega Itmela do zemlje, ki je raje videl, da mu je večina otrok šla od hiše, kakor da bi dopustil delitev svoje domačije,
Simbol te zvezanosii našega krnela s svojo zemljo so te tekme.
Te tekme koscev pa so nam ludi simbol veselja do dela in življenja. Kajti delo je življenje in v delu se naš kmei izživlja po staropisemskem izreku: ora et labora. Zato pristopa naš kmetski fant k kmetskemu delu ne kakor fabrični delavec-proletar z zagrizenostjo v srcu in sovraštvom v pogledu; kosec zavriska predno zakosi.
Samozavest in borbenost
Tovariši! Te tekme koscev pa naj bodo naši mladi kmetski generaciji predvsem simbol in izraz optimizma, samozavesti in borbenosti.
Kajti, ali ni kosa naše staroslavno kmetsko orožje? S kosami na ramah so se pred petsto in več leti dvigali naši dedje, kmetje-puntarji nad graščine; s kosami na ramah naj vkorakajo naši kmelski fantje v novo dobo.
Kosa nam bodi izraz zmagoslavja naše mlade kmetske vojske, znak borbenosti in samozavesti našega kmetskega fanta.
Kajti brez samozavesti ni ne svobodnega človeka ne svobodnega naroda. Zato je kmetskega pokreta prva in poglavitna naloga, lo samozavest našega kmetskega fanla dvignili. Kajti samo potem bo postal enkrat lak, kakršnega si ga želi nas najvišji gospodar sam: svobodoljuben, po svojem duhu samostojen za srečno in uspešno življenje, sposoben kmei-državoivorec.
Če pa hočemo, da bo naš kmetski fant samozavesten in ponosen, ali mu nismo dolžni povedati, na kaj je lahko ponosen. Ali mu nismo dolžni povedati, ali mu naj zamolčimo, da to, na kar je lahko ponosen on, je skoraj edino, na kar je lahko ponosno vse Slovenstvo?
Kajti, ali niso njega kulturne življenske forme sploh edine oblike, ki se v njih izživlja ves narod? Njegovi odnošaji do življenja, do vere in cerkve, do rodbine in družbe, do naroda in oblasti sploh, so sploh edini, ki so izdelani in jasni! torej edini kulturni, ker predstavljajo edini izkristalizirano obliko življenja.
Pravijo, da sovražimo mesto. To ni res. Toda ali imajo naša mesia svojo notranjo podobo, svoje samostojno duševno življenje? Ali ga ima Maribor? Ali ga ima Ljubljana? Ali pomeni nam Ljubljana lo, kar pomeni Francozu Pariz?
To je zaradi lega, ker je naše meščanstvo šele v ustvarjanju. Mi nimamo še naših For-sy!ov. Pač pa imamo našo Cankarjevo kmetsko mater, poveličano v gloriji neizčrpne ljubezni m irpljenja, imamo našo kmetsko energično gospodinjo iz »Gadjega gnezda«, imamo prelepi tip našega dekleta v Marjelici iz »Cvetja v jeseni«.
"Podeželje — naša duša
Naša mesia obvladamo mi zgolj tehnično,
kakor šofer obvlada svoj avto. Naše podeželje dušo. Celo vsaka pokrajina ima svoje specifično duševno življenje. Ima ga naša Prlekija, ima jo Pohorje, ima ga Dolenjska in Savinjska dolina, skoraj vsak srez svoje.
Zato, ako bi danes naenkrat postala cela Slovenija eno samo veliko mesto, ali ne bi z istim trenutkom bila odvzela vsa notranja oblikujoča moč naši slovenski kulturi? Zalo je kmei narod.
Ali je lorej greh, če povemo našemu kmetskemu fantu in dekletu, da je on tisti, ki čuva naš narodni zaklad; da leži središče naše narodne energije v iem našem podeželju in da je naša vas ne le fizični, temveč tudi moralni hranitelj celega naroda, Kajti ves naš kuliurni
in politični inslinki leži danes še v naši vasi in na njej je, da izgovori za vse nas našo »zadnjo besedo«, da najde ono socialno in kulturno formulo, ki se ima izživeli v njej naša bodočnost. To pomenijo besede našega kmetskega kralja: »da je vas vas in brez nje ni ničesar«.
Tovariši! Te tekme koscev, smo rekli, pa naj bodo tudi izraz borbenosti naše mlade kmetske generacije. Samo z mečem v roki se zavojuje nebeško kraljestvo, je zapisano. Zalo nočemo defeiizma, nočemo malodušja in zabavljanja. Mi ustvarjamo nov tip našega kmetskega človeka.
Doslej je bil naš narod v defenzivi, v tisočletni samoobrambi. Odslej prehajamo v napad. Dotlej smo se potuhnili pred viharji, da se zopet vzravnamo, ko so odhrumeli preko nas; odslej pa gre za ustvaritev državnega naroda.
Najtežja, najusodepolnejša preizkušnja je pred nami. Gre za vprašanje, ali se je ohranila v srcu našega naroda in to je našega kmeta vkljub tisočletnemu robovanju, s katerim je moral biti zvezan občutek manjvrednosti, vendar volja do gospostva, čut do herojstva in želja za žrtvijo. Za vprašanje gre, ali bomo zamogli zbuditi v naših srcih ideal Matije Gubca, Kosovske devojke, kraljeviča Marka.
Proč z bojazljivostjo l
Samo, ako bo naš kmelski fant pregnal iz svojega srca vsak instinkt bojazljivosti, samo ako bo hotel po svojem značaju in krvi borbeno življenje, samo ako bo po svojem rojsivu pripravljen dati srčno svojo kri ludi za poslednji ogon slovenske njive, samo tedaj smo preslali biti narod hlapcev in dekel, za kaferega se nas je ioliko psovalo. Tedaj šele bode enkrat za vselej konec evropskega barantanja za slovensko zemljo in konec ludi naše bojazni zanjo.
Ta smisel ima današnja mlada kmetska generacija in v tej smeri se hoče izživeli.
Tovariši! Mi Vam ne moremo dati ničesar, kar ni že v Vas samih. Radi tega Vas nikdar nismo ničesar učili; izrekli smo le lo, kar je neizgovorjeno, v sferi instinktov že davno v Vaših srcih. In ker je to v Vaših srcih, ste tudi danes tako drzno, brez nasveta in priprošnje in ponižnosti stopili s to lekmo pred javnost.
Tovariši!
Mi prihajamo šele v dobo priprave. Mi začenjamo šele našo zgodovino, kajti živimo ob razpotju časov.
Zalo, tovariši, ko boste danes kosili, vedite, da kosite iravco preteklosti, da kosite redi v bodočnost. Ni Vam treba hiteti; kajti čas-kovač dela za vas. Toda na čisto in na široko pokosile preteklost zato, da boste brez njenega bremena ter pogumneje stopali v novo, v našo bodočnost; do preporoda slovenske vasi.
Slrapefosf zia Daljnem Vzhodu
Kljub zatrjevanjem nekaterih evropskih politikov, da do vojne med Japonci in Rusi ne bo prišlo, ali vsaj še ne kmalu, se vendar ne da tajiti, da se na obeh straneh prav odločno pripravljajo na morebitno vojno.
Posebno dobro so poučeni angleški časopisi o položaju v vzhodni Aziji, kar tudi ni čudno: v tistih krajih ne gre samo za rusko-japonsko politiko, ampak tudi za težke angleške milijarde, ki so tam naložene v različnih podjetjih.
Angleški časopisi poročajo, da je rusko pristanišče Vladivostok danes eno samo veliko vojno taborišče. Vojne ladje so stalno v pripravljenosti, na letališče pa dovažajo vedno več letal.
Na meji med Rusijo in Mandžurijo, ki je danes popolnoma v oblasti Japoncev, grade vedno nove utrdbe in kopljejo strelske jarke.
Japonci pa so imenovali posebno vojaško komisijo, ki preiskuje vse tvornice orožja na njihovo sposobnost, koliko orožja in municije morejo izdelati v določenem času.
Razprava o fecucciifraci/i zadružništva
Pred nekaterimi ledni smo objavili resolucijo Zveze slovenskih zadrug glede koncentracije in depolitizacije zadružništva, pozneje pa se je »Gorenjec« ljuto razpisal proti tej resoluciji:
Večina trditev v »Gorenjcu« je tako nestvarnih, da izdajajo kvečjemu pomanjkanje stvarnih razlogov in nepoznavanje predmeta. Par trditev pa je tako netočnih, odnosno neutemeljenih, da je treba na nje odgovoriti, sicer bi nepoučeni lahko mislili, da so resnične, stvari sami pa bi lahko celo škodovale.
Najprej trdi list, da so ti" zadružniki (ki so zdaj za koncentracijo in depolitizacijol s polno paro ustanavljali izrazito strankarske konkurenčne zadruge. Nič pa ne pove niti kdo niti katere take zadruge je ustanavljal. Dokler tega ne pove, je mogoče samo reči, da se izmišljuje, ker z vetrom se pač ni mogoče boriti. Dalje pravi, da so (isti krogi) vse storili, da razbijejo razvoj konkurence in zapeljujejo članice (zadruge) v svoje interesne sfere. Tudi te trditve ne dokaže, zato mu bomo dokazali mi, da govori neresnico. Sicer pa že samo megleno na-migavanje s splošnimi opazkami, torej brez imen in podobnih dejstev lahko vsakega pazljivega bravca prepriča, da morajo biti te trditve pač na zelo kratkih nogah.
Očividno mu je manjkalo celo izmišljenih razlogov, kajti takoj na to pravi, seveda tudi zdaj brez utemeljitve, da ni nič manjša resnica, da bo naša vas takoj zopet odvisna od tujca in oderuha, kakor hitro v centrali in s tem tudi pri zadrugi zgospodari tujec ali domači oderuh. To trditev je mogoče v tej zvezi razumeti samo kot nesmisel ali kot hudobno natolcevanje, kajti ideja koncentracije in depolitizacije gre prav za tem, da se iz zadružništva izločijo vsi tuji vplivi. Saj »samozadružna ideologija«, ki jo zahteva gori omenjena resolucija, vendar izključuje poleg politike predvsem tudi oderuhe in tujce. Ali pa člankar sploh ne pozna zadružne ideologije. Da ne pozna zadružne zgodovine, je
Neuklonljiva dolenjska organizirana kmetska mladina je pripravila za nedeljo, dne 2. t. m. Kmetski tabor v Novem mestu pod pokroviteljstvom bana g. Draga Marušiča. Zelo slabo vreme je preprečilo, da se prireditev ni mogla izvršili v takem obsegu kot je bila zamišljena, vendar pa se je pokazala brezprimerna požrtvovalnost, zanimanje za prvo kmetsko prireditev v Novem mestu in discipliniranost v Društvih kmetskih fantov in deklet v taki meri, kot bi ob tem slabem vremenu nihče ne pričakoval.
Ze sam sprejem g. bana z lepo dobrodošlico deklice v narodni noši, ki mu je poklonila cvetja in s pozdravnimi govori predsednika Pododbora tov. Cvetka Žarka, župana dr. Režka, poslanca g. Klinca in organizatorja razstave g. prof. Malaska je ob ogromni udeležbi in spontanem navdušenju kmetskega naroda močno dvignil razpoloženje. G. ban si je v spremstvu načelnika kmetskega oddelka banske uprave g. ing. Zidanška ogledal vzorno živinsko razstavo, o kateri so se tudi drugi strokovnjaki, kot o številni in lepi dovedeni živini in konjih, pohvalno izražali.
Dopoldne so si udeleeženci poleg razstave ogledali tudi kmetijsko šolo na Grmu, kjer je bil prirejen g. banu in raznim zastopnikom obed.
dokazal s trditvijo, da so se Čehi pri nas učili zadružništva, da so ga po dr. Krekovi zamisli uvedli tudi doma (na Češkem) in da jim niti na misel ne pride unifikacija, o kateri pa omenjena resolucija sploh ne govori. Pregledovali smo češko in našo zadružno književnost in ugotovili, da je resnica prav nasprotna, namreč da smo se Slovenci prav od Čehov učili zadružništva (brata Vošnjaka) in da je češko kmetijsko (rajf-ajzenskol zadružništvo za dobro desetletje starejše kakor naše. Ako člankar kljub temu trdi, da so se Čehi pri nas učili, tedaj je na tem resnično kvečjemu io, da so češki klerikalci (menda na dr. Krekovo pobudo) zanesli politiko tudi v češko zadružništvo. Po svetovni vojski so namreč iudi v Pragi ustanovili klerikalci svojo zadružno zvezo. In stari češki zadrugarji so ta pojav zelo odločno obsodili. Ne zadružništva kot takega, temveč kvečjemu politično strankarskega zadružništva so se torej mogli učiti Čehi od nas, saj so iudi pri nas prav klerikalci zanesli politiko v zadružništvo, ko so prvi ustanavljali strankarske konkurenčne zadruge.
Ako ugotovimo še zadnji razlog, ki govori proti »Gorenjcu«, namreč da je »Gorenjec« navdušen zagovornik bojevnikov, onih bojevnikov, ki so že na svojem prvem shodu energično zaklicali, da mora biti zadružništvo samo narodna, ne pa politična strankarska domena; pozneje pa nekajkrat rekli, da je velik nesmisel in škoda, da sta v vasi dve istovrstni strankarski zadrugi, namestu da bi bila ena sama nevtralna.
Po vsem tem je treba iskati vzroke »Go-renjčevega« razburjanja drugje. Ker ne najdemo stvarnih, tedaj nam pač ostanejo samo politično strankarski. To domnevo potrjujeta tudi dejstvi, da se sučejo okrog »Gorenjca« bivši stran-karji in da v obravnavanem članku z veliko vnemo zagovarja gori omenjeno strankarsko zadružništvo na Češkem. Ne za zadružne, temveč za strankarske interese gre torej gospodom okrog »Gorenjca«.
Ze se je mislilo, da bo popoldanski del program Kmetskega tabora moral odpasti, pa se je kljub dežju zbralo za povorko mnogo kmetskega naroda, kolesarjev, tesačev, koscev, grabljic, malih koscev in malih grabljic, konjenikov in okrašenih vozov. Ko se je vreme malo zjasnilo, je ob pol 3. uri odkorakala iz pred razstavnega prostora impozantna kmetska povorka s konjeniki z državno trobojnico in praporom Zveze kmetskih fantov in deklet, ter funkcijonarji in godbo na čelu po Novem mestu preko mostu, kjer se je povorka obrnila in se vrnila na veselični prostor na Loko. Ves čas, ko je ta živopisna povorka neustrašene kmetske mladine defilirala mimo rotovža, je navdušeno pozdravljala na balkonu se nahajajočega g. bana.
Na manifestacijskem zborovanju, ki ga je otvoril predsednik Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet tovariš Cvetko Zorko s krepkim nagovorom, je pozdravil številne zbrane pokrovitelj ban g. dr. Drago Marušič, ki je v svojem globokem govoru pozival kmetsko mladino, da kot nositeljica zdravja, zdrave morale, na započeti poti vztraja, za kar je žel silno odobravanje.
V imenu Zveze je pozdravil odbornik poslanec tov. Milan Mravlje, ki je v bodrilnih besedah razlagajoč veliko ustvarjajoče delo kmetsko
mladinskega pokreta tudi izzval vihar navdušenja.
Zatem je pozdravil mestni župan dr. Režek, za njim pa zastopnik Kmetijske Prosvete V Novem mestu g. ravnatelj Mervič, ki je poudarjal potrebo sodelovanja izobražencev z organizirano kmetsko mladino. Kot zadnji go-. vornik je g. ing. Ivo Zupanič, ravnatelj Kme» tijske šole na Grmu, poudarjal potrebo strokovne izobrazbe kmetske mladine, ker le na la način bomo usposobljeni ustvarjati boljšo bodočnost.
Po zaključku zborovanja je številna belo-i kranjska skupina v slikovitih narodnih nošah zaplesala svoje kolo, ki je bilo uvod za kmel-sko veselico, ki se je nato vršila.
Pri ♦ekmovanju okrašenih vozov so prejeli prvo nagrado belokranjski tovariši, drugo Društvo kmetskih fantov in deklet iz Gotne vasi (kovači) in tretjo Društvo kmetskih fantov in deklet iz Straže (terice), o razdeljenih nagradah pri premovanju živine in konj pa bomo poročali drugič.
Kako „gesp©dai?i" tuji kapital
0 tujem kapitalu, ki ga ni malo tudi pri nas, smo imeli že večkrat priložnost napisati kakšno besedo, da opozorimo vsaj pošteno javnost na žalostne posledice ogabnih gospodarskih metod, kakršnih se poslužuje tuj kapital v naši državi. Poleg naših so se oglašali tudi še drugi glasovi, a kakor kaže, so vsi ostali »glas vpijočega v puščavi...«
Tuji kapitalisti so se vrgli po vojni zlasti na slovanske države, ki jih smatrajo za nekake svoje kolonije, kakor jih imajo v Afriki ali kdo ve kje. Naravnost neverjetno je n. pr. izkoriščanje domačinov-delavcev in izkoriščanje države od strani tujega kapitala na Poljskem, kjer je ta debela »afera« zavzela tak obseg, da se je na njej prejšnje politično poljsko-francosko prija-teljstvo razkadilo v prazen nič in da je prišlo namesto tega do pogodbe med Poljsko in Nemčijo. Stvar pa je taka:
V bližini poljskega glavnega mesta Varšave leže največje tekstilne tvornice na Poljskem, znane pod imenom >Zyrardove tovarne«. Dokler je (pred vojno ) vodil to podjetje nemški inženjer Dietrich, je šlo vse gladko, ker Dietrich ni bil samo podjetnik, ampak tudi človek, ki je imel za svoje delavce tudi nekaj srca.
Po vojni je pa prišlo podjetje v poljske roke. Ker pa Poljaki po vojni niso imeli denarja, so morali podjetje prodati in fabrike so prišle v roke francoskih vojnih dobičkarjev bratov Boussac (reci Busak).
Sedaj pa se je začela v podjetju silna strahovlada. Socialne dajatve so takoj ukinili, delavske plače znižali na sramotno »višino«, v to* varni so uvedli ogaben sistem ovaduštva in še ogabnejši sistem priganjaštva. Kar so delavci zaslužili, so jim pa nazaj pobrali v fabriških konzumih in kantinah. '
Poljsko časopisje seveda na vse to ni molčalo in poljski listi so objavili vsak dan strahotne jše stvari o krivih bilancah, o zatajevanju pravih dohodkov itd. Temu pritisku javnega mnenja se vlada ni mogla trajno ustavljati. Fran« coski diplomatski zastopnik je sioer skušal re« šiti, kar bi se rešiti dalo, toda poljska vlada je ostala trdna — sledila je uradna preiskava, ki je imela za posledico, da so naložili podjetju denarno kazen v znesku 100 milijonov dinarjev, dva ravnatelja pa so zaprli.
Preiskava, ki se je pa nadaljevala, je prinašala vedno nove umazanije na dan, s katerimi se bo še pečalo državno pravdništvo...
Tako »gospodari« tuj kapital v deželah, ki jih smatra za svoje kolonije!
Kmetska mladina, naročaj in čitaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«/
Velika kmetska manifestacija v ft&vem mestu
Tudi dež kmetov več ne moti. — Veličastna povorka skozi mesto. — Uspela živinska razstava in premovanje konj
Cb članku gospodu Kukovcu
V 33. številki »Preloma« je g. dr. Ve-koslav Kukovec, bivši minister in poslanec ter poverjenik v Narodni vladi v Ljubljani, napisal članek pod naslovom »Beseda o Zamrznjenih 3 milijardah«. Prečiiali so mi članek drugi, prečital sem ga potem še sam dvakrat, pa ga vendarle ne razumem. Da ne bi g. Kukovcu delal krivice, vprašam še nekatere prijatelje. Odgovorov iz obzirnosti ne priobčujem. Mislim celo, da je bila redakcija »Preloma« sama v zadregi in je prejkone izšel 13. avgusta napisani članek šele 30. avgusta baš zato, ker ni bil razumljen. Ker pa je g. Kukovcu dal povod za citirani članek, kakor sam pravi, moj govor v Brežicah in ker potem še večkrat citira moje ime ter vzbuja utis, kakor da polemizira z mojimi izvajanji, bi moglo to koga privesti v zmoto o mojih namenih in mojem prizadevanju. Zato smatram za potrebne sledeče konstatacije:
To kar sem govoril v Brežicah, to sem govoril že poprej v različnih varijacijah v šmartnem v Tuhinjski dolini, v Naklem, v Savinjski dolini, Ribnici in drugod. Časopisi so več ali manj točno zabeležili. Poslušalo me je iudi več tisoč ljudi in če bi bilo kaj do vsebine mojih govorov g. Kukovcu, bi bil lahko to vsebino doznal. Konstatiram pa, da on te vsebine ne pozna in vendar piše članke. V Naklem sem precizno izjavil, da sem izstopil iz vlade v prvi vrsti zato, da se posvetim lahko svobodneje propagandi za pomirjenje političnih strasti med pristaši bivših strank, za složno sodelovanje vseh, predvsem onih, ki stoje še molče ob strani in čakajo. Za razloge te nujne potrebe pa sem navajal pred vsem dva: padanje morale in naše denarno gospodarstvo. To da moremo rešiti samo vsi skupaj, samo s sodelovanjem vseh in da je zato potrebno pozabiti preteklost in sesti za eno mizo na skupno delo. Glede prve točke sem navajal tudi detajle, iz katerih je razvidno, da je^ mogoče to reševati in popravljati samo s široko avtoriteto celega naroda,- z močno slogo in krepko sodelavo vseh. V
pogledu druge točke pa sem dokazoval, da ne moremo iz težke situacije in preko 3 milijard zamrznjenih vlog, če najpoprej ne odstranimo napake, ki so naše, ki smo jih sami zakrivili in ki jih je mogoče popraviti samo z dobro voljo vseh, nikoli pa ne s silo, ali od zgoraj, bilo na diktat ali z zakonom. Govoril sem, da je nujno depolitizirati zadru-garstvo, predvsem kreditne zadruge in vse ostale denarne zavode, zmanjšati število na mero potrebe in tako zopet vrniti zaupanje vanje. Zaupanja v denarne zavode ne more nihče drugi povrniti, nego mi vsi skupaj. Napačno je čakanje na čas, na vlado in ne vem na kaj še. Vlada ne more dati denarja ali če bi ga tudi mogla, kaj bi zaleglo recimo pol milijarde, če ni vrnjeno zaupanje? Nič! Čez tri dni smo tam, kjer danes! In ali bo mogoče še kdaj vzdrževati v enem sodnem okraju po 5—18 posojilnic, ki naj krepko delujejo in prospevajo?? Za vse to pa je potreben sporazum, pristanek na svobodno voljo vseh prizadetih in poklicanih! 80% dela čaka samo nas in če smo to izvršili, bo morala tudi vlada priti s svojimi 20% na pomoč!
Kot predpogoj za tako delo pa je potrebno pomirjenje, za pomirjenje potrpljenje, odpuščanje, brisanje preteklosti, ne zmagovalcev ne premagancev, popravljanje napak brez rekriminacij in najglavnejše: enoten pogled v bodočnost. V taktičnem oziru pa je absolutna potreba lojalnosti in poštenja, medsebojno spoštovanje, nesebična požrtvovalnost in niti sence demagogije in politične špekulacije.
Tako govorim in delam, tako sem bil sklenil že v lanskem oktobru in to zaupal svojim najboljšim prijateljem, pozneje tudi merodajnim krogom v Beogradu. Vsa poštena slovenska javnost odobrava moje napore in moja prizadevanja. Kako me je moralo pač začuditi, ko sem pomislil, da je morda g. Kukovec tudi pri tistih, ki mu taka politika ne ugaja!
Ivan Pucelj.
. ■ i
Kdo ropa nušo zemljo?
»Življenje je boj in ne nedolžna igra.« Ta prislovica ni nastala iz dolgega časa in naš kmetovalec to resnico prav britko občuti. Občuti prav vsled tega, ker komaj obvlada to bojno pozorišče v domačem kraju, kjer se praktično udejstvuje; o širši gospodarski borbi pa skoraj da ni pojma. A prav od teh ofenziv, odnosno delenziv v največji meri zavisi uspešno zasebno gospodarstvo. Žalost pa je zlasti v tem, da kmetovalec — če je v takem boju postal gospodarski invalid — premnogokrat niti ne ve, kateri gospodarski organ mu je prav za pray pokvarjen...
Poglejmo danes en sam tak primer:
Vsak kmetovalec ve, da danes gospodari z izgubo in skoro vsi že vemo, da se poleg stalnega znižanja cen našim pridelkom manjša tudi produkcija istih — pa čeprav se zemlja obdeluje vedno boljše, a tudi gnoji se z domačim gnojem v približno istih količinah kakor preje; edino uporaba umetnega gnojenja je precej padla. Malokateri poljedelec pa ugotovi, da je ta idomači gnoj po kakovosti iz leta v leto slabši! 'Koliko se je prejšnja leta pokrmilo kupljenih močnih krmil, katerih velik del dragocenih snovi je šel neprebavljenih v gnoj in katerega kakovost je s tem dvignil v višje odstotne hranilne enovi.
V toeasnih razmerah pa ni denarja za na-toave močnih krmil in umetnih gnojil — vsled Jiesar pada rodovitnost naše zemlje. Poljedelec, bi tako ljubi svojo zemljo, da se mu smrtno aa-
meri vsak, ki mu hoče odvzeti le ped »k srcu priraščene« grude — je nehote postal ropar lastnega zemljišča!
Ta pregled nam zlasti nazorno pokaže znanstvena ugotovitev. Tu namreč vidimo, da n. .pr. z gotovo množino krme odvzamemo zemlji že samo toliko čistega dušika, kalija in fosforja, da je že samo tržna vrednost teh hranilnih snovi enaka tržni vrednosti krme same 1 To se pravi z drugimi besedami, da kmetovalec prodaja za polno vrednost le kalij, dušik in fosforno kislino — dočim apno, razne soli, dragoceni humus in druge zemeljske sestavine z vsem pripadajočim delom, davki in ostalimi obratnimi stroški oddaja svojemu odjemalcu popolnoma zastonj! Če pa to krmo porabi za vzgojo domačih živali, potem pa ne prejme plačanih niti zgoraj naštetih treh najpoglavitnejših hranilnih snovi. Pa tudi s tem spojeno povečano delo, večji drugi režijski stroški in riziko gre v ničevnost...
In vendar je teh hranilnih snovi v zemlji prav tako omejena množina, kakor raznih drugih rudninskih sestavin (železa, premoga, nafte), poleg tega pa so prve celo bolj nenadomestljive kakor druge!
In kam se steka vse to narodno premoženje?
Če sledimo stvari do konca ugotovimo, da se zbira vse to prirodno bogastvo v mogočno regulirane mednarodne kapitalistične veletoke! V denar spremenjen naš dušik, kalij in fosfo-rovo kislino dajemo za razno železnino, teksti-lije, galanterijo itd. Kadar pa bomo iz naše zem-
lje izsesali ves dušik, kalij in fosforno kislino, takrat bomo pač tudi sami prisiljeni zapustiti svojo dotedanjo domovino in si poiskati novo, hi nam bo še mogla nuditi naš vsakdanji kruh in ostale življenske pogoje!
Sreča v nesreči je, da večino pridelka kmetovalec porabi doma in tako zemlji s temi odpadki vrne večino odvzetih dragocenih snovi, medtem ko se jih le nekaj postopoma za vedno porazgubi.
In vendar je kljub vsemu temu treba — čimpreje tembolje — priskočiti na pomoč in v obrambo najdragocenejšega narodnega premoženja vsem treznim in dobrohotnim gospodarstvenikom. Tu se nudi nepregledno polje vsem resničnim patriotom in nacionalistom! Na tem odprtem polju neovirano rovarijo protidržavni elementi, da, tu tiči najnevarnejši sovražnik, ki preti upropastiti narod in našo mlado državo.. .1
Val. Janhar.
Sodba, tujca e na~ sem sadju
Pretekle dni se je mudil v Mariboru eden najuglednejših trgovcev s sadjem na svetu, gosp. Malthusen iz Holandske. O naši trgovini s , sadjem in o našem sadju sploh je rekel:
iS sadno trgovino letos ne bo sile. Glavni odjemalec v Evropi je Nemčija in ta je obubožana. Izvozu v druge pokrajine pa so zopet na poti carinske in devizne težave ter valutne ne-sigurnosti. Naša tvrdka, ki je doslej izvozila največ jugoslovanskih jabolk na zapad ter oskrbuje predvsem prekomorske države in Nemčijo, letos zaenkrat še ne bo nakupovala. Letos imamo na Holandskem izborno sadno letino ter bomo lahko krili sami domače potrebe in še bo preostalo jabolk za izvoz. Naša jabolka gojimo na najmodernejši način, ki smo ga povzeli po Američanih. Kot v Kaliforniji so tudi pri nas jabolčne farme, kjer se jablane gojijo še skrbneje, kot pri vas vinska trta. Vedno se okopavajo, po 5 do 6 krat letno škropijo z raznimi zaščitnimi sredstvi. Posledica je, da pridelamo sadje z najlepšo zunanjostjo, ki ga tudi vzorno spravljamo, sortiramo po velikosti in teži, tako da ve vsak kupec, kj naroči zaboje jabolk te in te številke, koliko bodo ti zaboji tudi tehtali. Edino to manjka našim jabolkom: vaša zemlja in klima in radi tega se z vašimi štajerskimi glede okusa ne morejo kosati. Če bi imeli vi naše holandske sadovnjake, če bi vzgajali sadje z našo pridnostjo ter ga spravljali z našo skrbnostjo, potem nimate glede jabolk konkurenta na vsem svetu. Če boste pa letos hoteli uspeti s sadnim izvozom, potem morate posvečati vso skrb spravljanju in odbiranju jabolk ter jih čim najlepše pakirati. Na svetovnem trgu letos močno nastopajo Švica, Avstrija, Rumunija, manj Italija, Holandska in Nemčija. Konkurenca Amerike in Kanade pride šele kasneje, ker sadje tam še ni dozorelo.« • •	v-..
Silna clia&lozija bcncma
V Argentini (v južni Ameriki) in sicer v mestu Campana je pred dobrim tednom eksplodiralo skladišče, v katerem je bilo okoli 150 milijonov litrov bencina. Eksplozija je porušila vsa poslopja daleč naokrog. Na pomoč je prišlo 1500 gasilcev, da bi udušili ogenj, toda njihovi napori so bili zaman.
Mesto Campana je popolnoma odrezano od sveta, ker je zgorelo poštno poslopje, tako da je vsaka telefonska ali brzojavna zveza nemogoča.
Vročina, ki jo je povzročil goreči bencin, je bila tolika, da so se topile tračnice na železniškem tiru.
Škodo cenijo na 50 milijonov dolarjev.
Kmeislca
mladina
Velikanske pripre ve za labcr hmeiske mladino
Že več tednov se naša Društva kmetskih fantov in deklet z največjo vnemo pripravljajo na svoj veliki dan. Vasi so se razživele kot čebelnjaki ob spomladanskem solncu. Vse giblje in dela z največjim veseljem, ko tudi s skrbjo za čim boljšo izvedbo vsega, kar bo predmet občudovanja desettisočev gledalcev. Kar ni mogoče storiti podnevi, to se napravi že pozno v noč. Naši fantje ift dekleta ne poznajo nobenih ovir, tudi počitek žrtvujejo, kadar gre za proslavo tega, kar jim je najdražje: za pravico kmetskega človeka, za njegovo upoštevanje in dostojanstvo in čast kmetskega dela. Posamezne vasi naravnost tekmujejo, kdo bo poslal več koscev, grabljic, tesačev, žanjic, mlatičev, kolesarjev in konjenikov; kdo bo dal več in lepše okrašenih voz in z značilnejšimi prizori. Fantje pripravljajo vozove, žagajo, tolčejo, zbijajo, gradijo in urejujejo dobro zamišljene pripomočke za skupine. Dekleta nič manj! Nabirajo zelenje, pletejo vence, delajo zastavice, šivajo in zbirajo za svoje prizore. Tudi naši mali ne zaostajajo. Mojstrsko si bodo izdelali male lesene kose in grablje. Vsi so navdušeni za svojo stvar.
Očetje in matere z zadovoljstvom opazujejo potek teh priprav. Vsi veseli so iznajdljivosti svojih dragih sinov in hčera. Nikjer ni slišati drugih pogovorov, kot o pripravah za mladinski tabor v Ljubljani. Ta dan bo vse v Ljubljani, mlado in staro. Vsi zatrjujejo, da kaj takšnega še nismo doživeli.	,,
Na slavnostnem prostoru vse mrgoli. Do-važajo se deske, trami, koli in drug materijal. Postavljajo se številni paviljoni, mize in klopi, odri, tribune itd. Vse je V skrbeh, kako omogočiti velikanski množici, ki se bo zbrala 9. septembra na slavnostnem prostoru, dovolj pregleda nad vsemi predstavami.
Nič manjši vrvež ni v pisarni Zveze. Delo se je podvajseiorilo. Dela se vsak dan kasno v noč, brez odmora, številni odseki imajo polne roke dela. Treba je mnogo priprav, da bo slavnost iudi v tem oziru brezhibna, kajti naval, kakršen bo, ne bo smel spraviti nobenega iz ravnovesja. • -	r	,
Tudi iz najoddaljenejših krajev so prijavljeni številni udeleženci. Zastopana bo cela Slovenija, ki bo videla m slišala, da kmetska mladina vstaja in si utira pot v boljšo bodočnost.
Spominski znaki. Zveza izda za svoj jubilej lepe bronaste spominske znake, ki bodo na razpolago na predkonferenci, na rednem in slavnostnem občnem zboru, na Kongresnem trgu pri, povorki in na popoldanski nedeljski prireditvi na slavnostnem prostoru pod Cekinovim gradom. Za poprej pismeno naročene znake velja cena Din 3—, potem pa se bodo prodajali po Din 5 —, srebrni pa po Din 10'—,
Slavnostni občni zbor se bo vršil v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti s pričetkom točno ob 9. uri. Radi radijskega prenosa je točnost potrebna, zato se zberemo v dvorani že ob pot 9. uri, najkasneje do % na 9.
Petje kmeiske himne. Pevci in pevke se zberejo po končani povorki na Kongresnem trgu v bližini iribune kjer bo iudi godba, ob
spremljavi katere bomo skupno zapeli našo himno.
Slavnostni prostor se nahaja na Celovški cesti pod Cekinovim gradom — malo dalje od velesejma.
Polovična vožnja velja za Tabor kmeiske mladine na podlagi legitimacije, ki jo na zahtevo dobite na vsaki postaji. Kupite poleg legitimacije tudi cel vozni listek, ki velja za brezplačen povratek, toda mora biti od Zveze potrjen. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na veseličnem prostoru.
Navodila za manifestacij* sko poverite v nedelje, dne 9. f. m.
Zbirališče vseh udeležencev povorke se nahaja na Napoleonovem trgu in sosednjih ulicah. Vsak udeleženec se mora takoj ob prihodu javiti rediteljskemu zboru, ki bo posloval ob Napoleonovem spomeniku. Reditelji bodo vsakogar uvrstili v njegovo skupino in mu od-kazali prostor, kjer mora čakati ne začetek povorke. Odkazanega prostora ne sme zapustiti.
Vsi udeleženci se morajo brezpogojno pokoriti odredbam rediteljev in vedno in povsod vzdrževati red in disciplino!
Čas zbiranja je določen za 9. uro dopoldne. Bodite točni! Tudi najoddaljenejši udeleženci morajo biti na zbirališču pred 10. uro!
Konjeniki! Vam je pripadla častna naloga, da otvorite čelo povorke. Prihitite zato polno-številni in opremljeni po navodilih Zveze. Kdor le more, naj bo v zeleni srajci ali pa v narodni noši. V povorki pazite na vrste, da boste predstavljali pravi kmetski eskadron!
Kolesarji in kolesarice! Okrasite svoja kolesa z zelenjem, cvetjem ali kako drugače, da bo pogled na vaše vrste v resnici prazničen.
V povorki držite dovoljno razdaljo drug od drugega in pazite na vrste.
Kosci! Vi tvorite jedro naše vojske. Zato naj velja: Kdor se ne udeleži povorke kot konjenik, kolesar ali v kakšni drugi skupini, ia se je mora udeležiti kot kosec! Dolžnosi nas vseh je, da je te skupina številna in mogočna. Zato: Kdor kmetski fant, ta kosec v povorki! Predpisana je Ta kosce zelena srajca. Kdor je nima, naj pride v beli ^rajci brez naramnic; suknjiče bomo med povorko nosili na levi roki!
Grabljice! Kar velja za fante kot kosce, to velja, dekleta, za vas kot grabljice. Tudi vaša skupina mora biti najštevilnejša! Zato vse, ki niste drugod uvrščene, grablje v roko! Obleka: naše »dečve«.
Mlatiči! Poleg koscev mora biti vaša skupina najmočnejša. Pokažite svetu, da so tudi mlatiči fantje od fare. Zato cepce na ramo! Glede obleke velja za vas isto, kar je rečeno za kosce!
Žanjice! Prihitite v svojih »dečvah« s srpi v rokah. S pesmijo na ustih dajte veselja žetvi svojega delal
Deca! Starši in vzgojitelji, privoščite svojim mladim, da se udeleže povorke in se s svojimi starejšimi brati in sestrami radujejo praznika kmetskega dela! Pomagajte jim pripraviti majhne lesene kose, majhne grablje ali kakšno slično orodje! Preskrbite jim v vsaki vasi velik voz, naložite jih, dajte jim starejšega, skrbnega spremljevalca ali spremljevalko, ki bo nanje pazil in jih varno zopet pripeljal domov. Naj njihovo otroško veselje in navdušenje otaja najtrša srca in vlije poguma onim, ki izgubljajo vero v bodočnost!
Skupine kmetskega dela na vezeh
Pripravite svoje vozove tako, da bo delo, ki ga predstavljate, čim bolj vidno. Ljudi naj bo na leh vozeh le toliko, kolikor jih je res neobhodno potrebno za prikazano delo, vsi drugi v govorko kol kosci ali grabljice! Bodite zlasti
Zavarovalnica
Rosiia-Fonsier
v Ljubljani, Komenskega ulica it. 8 sprejema takoj krajevne zastopnike
vi točno na zbirališču; v povorki in v zboru na Kongresnem trgu pa pazite na vrste in red. S seboj pripeljite krmo za konje!
Narodne noše. Pripeljite s seboj svoje matere in očete, strice in tete, znance in znanke, ki imajo še narodne noše, da bo življenje naše vas: v povorki pestro in živo! Tudi deca v narodnih nošah daje nad vse ljubko sliki!
Narodne noše naj hodijo v povorki pes razen onih, ki tvorijo skupine na vozeh, kakor n. pr. kmetska ohcet in slično.
Godbe in harmonikarji dvignejo dobro razpoloženje. Zato ne pozabite jih vzeti s seboj!
Navodila za upovabo pele* vične veznine
Vsakdo, ki se hoče poslužiti polovične voz-nine, se mora ravnati po sledečih navodilih:
1.	Na odhodni postaji kupi celo karto do Ljubljane, obenem pa tudi posebno legitimacijo (rumene barve). Na postaji povej, da potuješ na kmetski tabor, za katerega je dovoljena polovična vožnja. Postajna blagajna bo pravilno žigosala karto in legitimacijo.
Legitimacija, katero moraš kupiti poleg karte, stane Din 5'—.
2.	V Ljubljani ne smeš pri izhodu vratarju oddati niti karte niti legitimacije.
3.	Na veseličnem prostoru v Ljubljani bo podpisani odsek žigosal legitimacijo in s tem potrdil, da si se udeležil proslave.
4.	Pri odhodu iz Ljubljane moraš dati tudi žigosati legitimacijo pri postajni blagajni, še popreje pa se moraš podpisati na legitimacijo samo.
Tiko opremljena legitimacija Ti služi za brezplačen povratek domov.
Železniški" kontrolni organi so dolžni točno paziti, da je vše v redu, in zato postopaj natančno po gornjih navodilih; s tem se izogneš nepotrebnim neprilikam!
Hrana.
Odsek je preskrbel znižano hrano vsem onim, ki so se pravočasno prijavili.
Kosilo, obilno in tečno, stane Din 4-— za osebo, ravno toliko pa tudi večerja.
Na kosilo in na večerjo gremo skupno pod vodstvom reditelja, kateremu se n oramo brezpogojno pokoravati, ker on odgovarja za red in disciplino.
Stanovanje„
Tudi prenočišča je preskrbel odsek onim, ki so se pravočasno prijavili. Natančnejša navodila prejmejo prijavljenci na zborovanju.
Shramba prtljage.
Oni udeleženci, ki prispejo že 8. septembra v Ljubljano, lahko shranijo svojo prtljago (kovčke, orodje itd.) v Kolodvorski ulici ši 7 — pri Ekonomu. Zglasijo naj se pri skladiščniku g. Kavčiču, ki ima svoje stanovanje v hiši.
Stamovanjsko-prehranjevalni odsek.
Pcziv 1
Krško. Dne 15. avgusta t. 1. ob priliki kmetskega praznika je eden iamed udeležencev posodil nekemu, ki je poznan, nalivno pero, ki ga pa ni vrnil. Poziva se ga, da ga vrne, da ne bo imel neprijetnih posledic, na naslov: Anton G l iha, K rško.
Sprejem v Zadružni tečaj v Ljubljani
Na Državni trgovski šoli se vrši vsako leto zadiružni tečaj, ki traja od srede oktobra do velike noči.
V	tečaju se vzgajajo voditelji in drugi funkcionarji zadrug. Poučuje se slovenski jezik, računstvo, lepopisje, gospodarski zemljepis, knjigovodstvu, zadružništvu, pouk o vodstvu zadrug, zadružno menično in trgovsko pravo.
Tečaj sprejema mladeniče, ki se dovršilo 16. leto, vsaj ljudsko šolo in ki ostanejo na domu ter hočejo delovati v domačih zadrugah.
Tečaj je velike važnosti tako za vzgojo zadružnih delavcev, kakor za vzgojo naših kmečkih mladeničev vobče, ker jim nudi potrebno izobrazbo, brez katere dandanes ne morejo več uspešno gospodariti.
Kdor hoče obiskovati tečaj, mora prositi za sprejem. Prošnjo za sprejem lahko naslovi na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in ji priloži krstni ali domovinski list in zadnje šolsko izpričevalo. V prošnji mora povedati tudi, če je podpora pogoj za obiskovanje tečaja in koliko podpore mu bo dala njegova domača zadruga.
Kdor želi prejemati tudi podporo in misli, da ima pravico do nje, mora vložiti tudi prošnjo na bansko upravo, oddelek za kmetijstvo, ki daje podpore. Banska uprava podeljuje podpore prosilcem, ki v prošnji utemeljijo, da so podpore vredni in potrebni. Poleg tega mora vsebovati prošnja na bansko upravo tudi naslednje:
1. točen naslov prosilca; 2. očetovo (materino, če oče ni živ) ime; 3. rojstni datum in kraj; 4. izjavo, pri kateri zadrugi hoče delovati;
5.	izjavo, koliko potrebuje podpore na mesec;
6.	izjavo, da bo podporo vrnil, če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku 5 let ne bo hotel sodelovati pri nobeni ■zadrugi.
Prošnjo na Zvezo je treba vložiti najpozneje do 25. septembra.
Stroški šolanja znašajo: Vpisnina Din 20'—, učila Din 200-—. Stanovanje in hrana pa se dobi za 400 do 600 Din na mesec. Tretjino do polovico teh stroškov navadno krije podpora.
Kongres agronomov
V	Ljubljani so zborovali te dni naši agronomi in razpravljali o reorganizaciji naše poljedelske službe. Zborovanju je prisostvoval tudi ban dr. Marušič. O zborovanju bomo poročali podrobnejše prihodnjič.
Obrtniška zborovanja v Cjubljani
Preteklo nedeljo sta bili v Ljubljani dve obrtniški zborovanji: eno v hotelu »Mikličc, drugo pa v unionski dvorani.
Zborovanja v »Unionu«, kjer so se sestali zastopniki »Društva jugoslovanskih obrtnikov«, se je udeležil tudi minister Pucelj, ki je v svojem govoru naglasil, da je kriza poleg kmetov najhuje zadela male obrtnike. Govoreč o možnosti rešitve malih obrtnikov je poudaril, da se morajo obrtniki zanašati v prvi vrsti le na sebe in na svojo slogo in nihče nima pravice kratiti Obrtnikom pravico do svobodnega združevanja, da zastopajo svoje stanovske koristi po svojem preudarku.
Po govorih' obrtniških zastopnikov iz vseh delov države so sprejeli daljšo resolucijo, v kateri naštevajo svoje upravičene želje in zahteve.
V	stvari slične resolucije so sprejeli tudi obrtniki na zboru pri »Mikliču«.
Dopisi
grosupeljska kotlina zopet pod. vodo
Komaj so ljudje pozabili lansko jesensko povodenj, ki je spremenila celo dolino v jezero iz katerega se je dvigal samo Kopanj s cerkvico, da smo imeli drugi Bled, že je prišla nad nas zopet ujma, ki je uničila v vsej dolini letošnje pridelke.
Pretečeni teden se je utrgal nad Grosupljem oblak in voda je v kratkem času nastopila tako visoko, da niso mogli niti ljudje iz postaje domov, ker je bila cesta pred postajo vsa pod vodo. Deževje pa ni ponehalo in je deževalo nato še vso soboto, nedeljo in ponedeljek, tako so sedaj zopet vsi travniki in njive s pridelki pod vodo. S tem so uničeni vsi pridelki na nižje ležečih njivah, dočim je v višjih krajih pobila toča, ki je tudi razsajala pred par dnevi po tej dolini.
Kmet s strahom in obupom zre zimi v obraz, saj ni pridelal lansko leto, dočim je letošnja ozimina segnila in je moral spomladi zaradi neprestanega deževja dvakrat saditi krompir in posejati v drugič njive. Rezultat letošnje jeseni pa je, da so mu kleti polne vode mesto živeža.
Nujno se obračamo do oblasti, da že enkrat uredi tudi v naši dolini hitrejši odtok vode, razširi podzemski tok Krke, za katerega je bilo že toliko denarnih žrtev, a niso prinesle do danes nobenih uspehov. Enako pa prosimo direkcijo drž. železnic, da napravi skozi železniški nasip na progi Gruosuplje—Mlačevo več odtokov, ker zaradi pomanjkanja istih zadržuje nasip vodo in povečuje že itak veliko škodo posestnikom.
Tudi na merodajne politične predstavnike se tem potom obračamo in jih nujno prosimo, da se tudi oni zainteresirajo za to zadevo. Naš kmet je sit samih komisij, ki hodijo leto za letom glede regulacije vode, dočim se s sistematičnim delom ne prične.
*
Tomišelj pod Krimom. V noči med 26. in
27. avgustom je bilo tu tako deževje, da je hudournik Iška prestopil bregove. V dopoldanskih urah je hudournik Iška poplavil vas Stra-homer, kjer so imeli vodo v vseh hišah. V Vrb-ljenjih in Tomišlju so bila v vodi vsa gospodarska poslopja. Voda je ponovno odnesla letos nov občinski most v Strahomerju. Istotako je voda uničila občinski most na bivši banovinski cesti Tomišelj—Lipe kot tudi več drugih mostov. Razrušen je tudi letos narejen jez v dolžini 50 m pri vasi Strahomer. Tudi drugod so spet porušeni in pretrgani bregovi in jezovi. Od Vrbljenj proti Brestu je tekla voda čez polje kot samostojen del hudournika. Voda je naredila ogromno škode na polju in travnikih. Ljudje s strahom gledajo v prihodnjost, saj so morali letos celo po trikrat saditi krompir, koruzo in druge kulture — sedaj pa je iste uničila tik pred pospravljanjem voda. Ozimino pa je v veliki meri uničil čez 100 dni ležeči sneg v pretekli zimi. Pšenice tukajšnji posestniki niso pridelali niti za seme. Prav vsako leto nam hudournik Iška zagode isto pesem. Škoda, katero povzroča hudournik vsako leto, presega že milijone. Apeliramo na merodajno oblast, da odredi že dokončno regulacijo tega hudournika, ker le z regulacijo se bo preprečilo nadaljnje uničevanje.
T°mišljan.
Grosuplje. Električni tok, ki je bil napeljan že lansko leto iz Velenja do Grosuplja, bo v kratkem napeljan do Kočevja. V to svrho so začeli pretekli teden pri nas z zidavo transformatorja, ki pa bo do konca tega meseca dograjen, istočasno pa potegnjena žica iz Kočevja do Grosuplja. S tem bodo dobili vsi kraji od Grosuplja do Kočevja tako težko pričakovano električno silo, ki bo služila ne samo v svrho razsvetljave in industrije, ampak tudi kot pogonska sila pri kmetijstvu. Pobuda te napeljave je izšla od kraljevske banske uprave in ji izrekamo na tem mestu vso našo zahvalo, da je pokazala interes tudi za našo Dolenjsko, ki je bila po vojni zelo zapostavljena, tako v gospodarskem kakor tudi v tujsko-prometnem oziru. — Občini Grosuplje pa stavimo sledeče javno vprašanje: Pred dobrimi desetimi meseci je občina napeljala po vasi Grosuplje javno električno razsvetljavo, ki je pa po notici v dnevniku »Jutru«, v kateri se očita občinski upravi nepravilno prižiganje iste — popolnoma prenehala. Doznali smo, da je sedaj prevzel prižiganje in ugaševanje iste g. Ivan Rus, vendar pa prosimo g. obč. odbornika Ja-vornika Franca iz Grosuplja, da nam pove, kdo bo plačal stroške za porabo toka, ker je iz neznanih vzrokov gorela dne 15. julija luč celo noč. Kot znan dober ekonom, bi moral pač vedeti, da je tudi občinsko gospodarstvo potrebno vse pažnje pri varčevanju — eventualne kaprice bi lahko vsekakor izostale, ker umestna kritika je povsod dobrodošla. Istočasno prosimo, da vodovodni odbor, odnosno oseba, ki vodi nadzorstvo nad zapiranjem in odpiranjem vode, obvesti prizadete stranke, kdaj se voda zapre, pa najsibo to v katerikoli svrhe. — Z odlokom kraljevske banske uprave bode pregledoval v tukajšnji zdravstveni občini meso in živino tuk. ban. zdravnik, kar je treba v vsakem oziru samo odobravati, ker se bodo s tem preprečile morebitne nepravilnosti in nerednosti.
5Ycvice
50 mlijonov dinarjev znaša škoda, ki so jo letos povzročile dosedanje povodnji. Tej nesreči se pridružuje še slaba letošnja letina, tako da bo treba napeti res vse sile, da bomo to nesrečo preboleli.
Devet nevarnih vlomilcev, ki so doma večinoma iz Bosne in ki so pokradli ljudem za 50.000 dinarjev blaga, je te dni zaprla ljubljanska policija. Ti nepridipravi prihajajo k nam z izgovorom, da »iščejo delo«, a kakšno »delo« iščejo, je pokazala policijska preiskava!
Ponarejeni kovanci po 10 dinarjev so se pojavili v ljubljanski okolici. Ljubljanska policija domneva, da se mora v sami okolici nahajati tudi »kovačnica«. Ljudje naj bodo previdni!
Kravo je ukradel neznan tat brezposelnemu kočarju Filipu Razpotniku na Posetju pri Trbovljah. Naslednjega dne pa so že staknili kravo s teletom vred, ki ga je krava imela ponoči.
Gospodinja se večkrat sramuje, ko vidi kako črna je voda, ki je v nji oprala perilo, mesto da bi bila vesela. Saj je temna voda samo dokaz, kako temeljito je očistilo perilo Zlatorog-ovo milo. Obilna, gosta in nežno bela pena, ki jo daje Zlatorog-ovo mil", prehaja namreč pri pranju skozi tkanino in ji vzame vso nesnago. Zato je pravilen ljudski olas, ki veli: »Le Zlato-rog milo da belo perilo!« To milo je res dobro in — domače. Priporočamo ga!
Ves potek slavnosti 9. t. m. oh prilifei 1C letnice
Iveze kmetskih fantov in deklet
bo prenašala ljubljanska radio mstaia tako, da bodo prišli tudi oni, ki se osebno ne bodo mogli
" udeležiti slavnosti, na svoj račun.
Nova tovarna za sukno v Mariboru, last g. Rosnerja, je začela te dni obratovati. Podjetje se bo v doglednem času še znatno povečalo.
Čebele so pobesnele nekemu čebelarju pri Ptuju, ker jim je prezgodaj vzel med. Divje čebele so napadle na sosednem dvorišču psa in več kokoši in so vse tako opikale, da je žival poginila. Tudi več ljudi so napadle, da so morali iskati zdravniško pomoč.
Velikega morskega soma (morskega psa) so vjeli ribiči v soboto pri Grabovem blizu Kraljeviče. Žival je bila dolga 8 metrov in je tehtala več ton. Ribiči so se mučili B ure, preden so ga spravil na kopno.
33.000 dinarjev v eni noči je zapravil neki Matic v Subotici. Poneveril je tvrdki, kjer je bil zaposlen, 50-000 Din; ko so ga pa naslednjega dne prijeli, so našli pri njem le še 17.000 Din — ostanek, 33.000 Din, je v eni noči zabil.
Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak!
Neurje na Krškem polju. Hude nevihte, ki so divjale pred 2 tednoma na več krajih, tudi Krškemu polju niso prizanesle. Mesto Krško sicer ni posebno trpelo, toliko hujše pa je bilo v okolici, kjer sta voda in toča napravili občutno škodo. Najbolj so prizadete vasi Zadovinek, Jelše ni Vihre, kjer je vihar razmetaval težke deske na več metrov daleč, čebelnjake pa je skoraj vse podrl. Vinorodni kraji k sreči niso preveč trpeli.
Nenavadna železniška nesreča. Na klancu pred Radovljico sta skočili iz tira v torek preteklega tedna dve lokomotivi, ki sta vlekli vlak v klanec. Obe lokomotivi sta se nagnili na isto stran, drevje ob pobočju pa je preprečilo, da nista padli v Savo in potegnili celega vlaka za seboj. Tudi človeških žrtev ni bilo; samo oba kurjača sta bila laže ranjena. Progo so popravili že v enem dnevu.
V deročo Dravo je padel te dni 301etni posestnik Anton Križaj iz Kamnice, ko je lovil iz vode les, ki ga Drava nosi s seboj skoro ob vsakem deževju. Križaj se je nad vodo preveč sklonil in padel v Dravo. Ker je imel na sebi težak plašč, ni mogel plavati in je utonil.
Davčne oprostitve zaradi 9 ali več otrok. V ljubljanski okolici je bilo preteklo leto 875 davčnih obvezancev, ki bo bili deležni zakonitih davčnih olajšav. Letos pa je zaradi poostritve omenjenih določb takih davčnih obvezancev v ljubljanski okolici le še 282.
Tihotapstvo z gumijem. Na gumi je naložena precej visoka carina. To okolnost so izrabili neki trgovci na Sušaku, ki so naročali blago iz Italije, blago pa je bilo spravljeno v debele omote iz gumija. Gumi so trgovci prodajali z lepim dobičkom dalje, dokler jim ni prišla na sled carinska oblast.
OtrOk je padel v jamo. Na Kosišah v Kamniški občini je padel v jamo za napajanje živine dveletni sinček posestnika Jagodica. Koso otroka potegnili iz jame, je bil že mrtev.
»Divji ribiči.« V potoku Studenčnica blizu Dragomlja pri Ljubljani so neznani »ribiči« iz Domžal lovili postrvi z dinamitom in uničili Bkoro ves ribji zarod. Kakor pa kaže, bodo »ribiči« te postrvi precej drago plačali.
Koliko jabolk smo izvozili doslej? Po uradnih podatkih smo doslej izvozili iz naše banovine 417.000 kg jabolk in 4000 kg hrušk. Skupni izvoz znaša torej le okoli 40 vagonov, dočim imamo na razpolago okoli 300 vagonov sadja za izvoz.
Nov premogovnik. Na Muljavi pri Št. Vidu pri Stični so začeli kopati premog. Premog je izboren; ker pa tudi do železnice ni daleč, vteg-ne podjetje uspevati.
Most čez Krko pri Dvoru bodo začeli v kratkem graditi, in sicer na istem mestu, kjer je stal stari most, ki ga je lani voda odnesla. Most bo veljal 78.000 Din.
50dinarski ponarejeni kovanci so se pojavili ob avstrijski meji. Baje so izdelani v Avstriji.
Dvodnevni tečaj za konserviranje Sadja in zelenjave se vrši dne 21. in 22. septembra t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je javiti z dopisnico do 20. septembra ravnateljstvu šole.
Velika balkanska banka
Dunajski časopisi poročajo, da se bo po prizadevanju predsednika turške republike Kemal-paše ustanovila velika »Balkanska banka«, ki bo financirala vse trgovske posle med balkanskimi državami in zapadno Evropo. Sedež banke bi bil v Carigradu ali v Solunu, dTUgi sedež pa na Dunaju. Kapital bi zbrale balkanske države in zapadno-evropski kapitalisti.
Italijanski kralj obišče Pariz
Francoski časopisi poročajo, da bo italijanski kralj v kratkem obiskal Pariz. Ta obisk tolmačijo kot potrdilo, da sta se obe državi že znatno zbližali. Prijateljstvo med Italijo in Francijo bi bilo velikega pomena tudi za našo vna-njo politiko.
Ogromna stavka v Ameriki
V soboto se je pričela v Zedinjenih državah ogromna stavka tekstilnih delavcev. Stavki so se pridružili tudi delavci sorodnih podjetij, tako da počiva skoro poldrag milijon delavcev.
Z božjo pomočjo.
Naš pravi domači izdelek!
% sootu
Naval beračev na Duuaj. Te dni so otvorili na Dunaju jesenski velesejem. To priliko so hoteli izkoristiti berači iz vseh avstrijskih dežel, da obiščejo Dunaj, kjer so pričakovali od tujcev bogatih daril. Policija je pa za te načrte zvedela in je priredila velik lov na berače. Prijeli so jih v enem dnevu nekaj sto. Da pa beraško nadlego odpravijo, so sklenili stare in onemogle berače poslati v njihove občine, mlade beraške špekulante pa bodo združili v posebnih delavskih oddelkih, ki bodo izvrševali razna javna dela.
Konec izvoščkov. Izvoščki ali fiakerji so v velikih mestih že prav redki, ker je konje izpodrinil avtomobil. V Berlinu je komaj še 50 izvoščkov.
»Staro mesto« v Trstu podirajo. Zloglasno »staro mesto« v Trstu, kjer je bilo leglo vseh mogočih bolezni in centrala tržaške nemorale, so začeli podirati, da zgrade na tem prostoru popolnoma nov del mesta. Dela izvršujejo počasi, da si bodo mogli reveži poiskati pravočasno nova stanovanja.
$v«jo armado bodo povečale Združene države od 118.000' na 165.000 mož.
Avtomobili v Nemčiji. V prvi polovici leta 1934. so izdelali v Nemčiji 70.480 automobilov. Lani so jih izdelali 42.290. Motornih koles pa so izdelali v isti dobi 42.000.
Tobačni monopol ▼ Bolgariji. V Bolgariji imajo 32 tobačnih tovarn, ki predelujejo tobak na svoj račun in v svobodni konkurenci. Vlada pa je sedaj sklenila, da bo vse tobačne fabrike odkupila in vpeljala tobačni monopol.
Kredifni zaved za fegoviiic in industrije
Cjubljana
Prešernova ulica štev. 5C (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 37-83,37-84,37-85; interurban: 37-81,37-82 PETERŠON INTERNATIONAL BANKING CODE Cbvestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeoosif i. t. d.

Danes nič več! Odpočiti se hočem pošteno, da bom z božjo pomočjo prvi v nedeljo na tekmi tesačev, ki jo priredi Zveza kmetskih fantov in deklet pred Cekinovim gradom v Ljubljani.
EiEvssnnni
mjrvrskirgmke, uradne,nklam imne,časwse, knjige, veti cir, '^jjprvniUsk hUnr in pcuni!
TISKARNA MERKUR
L1UB LIANA ,G REGORČIČEVAU-23
VeL-15- Sipkim ram :7iskarnallkrkin
Krajevne
zastopnike
zavarovalnica proti proviziji in mesečni plači. — Ponudbe na upravo lista pod »Zaslužek".
Sneg v Franciji. V noči od sobote na nedeljo je po severni Franciji padlo precej snega. Snežilo pa je tudi po nekaterih južnih krajih. V južni Franciji so razsajali tudi hudi viharji, ki so ruvali drevje in razkrivali strehe. Tudi telefonske in brzojavne proge so močno poškodovane.
Življenje v Franciji bo cenejše. Francoska vlada je pozvala vse uradne organe, naj pritisnejo na trgovce z živili, da znižajo cene. Pritisk je zalegel in trgovci so se udali, tako da bo življenje na Francoskem zopet znatno cenejše. [Vlada računa, da bo mogla na ta način znižati plače nameščencev, in vsled tega znižati tudi državni proračun.
Proti nočnemu hrupu. Angleški prometni minister je ukazal, da ne sme nihče dajati ponoči od polnoči naprej pa do sedmih zjutraj ni-kakih hrupnih znakov na cesti (n. pr. s trobili pri avtomobilih itd.). Prvi dan tega poskusa se je sijajno obnesel. Pešci so bili nekoliko previdnejši, vozniki pa so vozili počasneje in tako niti v Londonu ni bilo nobene nesreče.
Silne povodnji v Indiji. Reka Ganges, ki jo Indijci imenujejo »sveto«, je vsled hudih nalivov prestopila bregove in voda je zalila cele pokrajine. Voda je odnašala cele vasi in vsa živina je poginila, ponekod pa je potonila polovica prebivalstva. Vlada je poslala na pomoč ■mnogo ladij in močne oddelke pionirjev.
Zaroka angleškega princa. Angleški princ Jurij, četrti sin angeškega kralja, ki biva sedaj v Bohinju kot gost princa Pavla, se je te dni zaročil z grško princezinjo Marino, sestro soproge princa Pavla.
Rovi in okopi so zastareli, pravijo ameriški vojaški strokovnjaki, ki so mnenja, da se bodo v bodoči vojni čete samo premikale. Odločeval ne bo več rov, ampak hitrost pri premikanju čet. Zato bodo opremili ameriško armado s čim več avtomobili za prevoz pehote, topništva in letal.
Kitajski tolovaji so napadli vlak. Na južno-mandžurski progi so kitajski tolovaji napadli osebni vlak, ki so ga spremljali japonski vojaki. Med tolovaji in vojaki se je vnela huda borba in tolovaji ©o pomorili okoli 30 Japoncev. Ta napad je politično napetost med Rusijo in Japonsko močno poostril.
Prebivalstvo poljskega glavnega mesta Varšave znaša po najnovejšem štetju 1,207.313 oseb.
Velike letalske manevre nad Parizom so priredile pretekli teden francoske vojaške oblasti. Nad mestom se je zbralo nad 500 letal. Napadalni oddelek je dokazal, da je proti napadom v zraku popolna obramba »nemogoča«, kar bo dalo seveda povod za nabavo novih vojnih letal.
Httdio
PROGRAM RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE LJUBLJANA
Nedelja, dne 9. septembra. 9-00: Prenos iz dvorane OUZD: Proslava lOletnice obstoja Zveze kmečkih fantov in deklet. — 16'00: Pomen in potrebe knjigovodstva (Jamnik Alojzij). — 19'40: Južna Srbija.
Ponedeljek, dne 10. septembra. 19-30: Nastanek apnencev (Peterlin Alojzij).
Torek, dne 11. septembra. 1800 O volji (Pero Horn).
Sreda, dne 12. septembra. 1840: Čudežne dogodivščine strica Gašperja (Valo Bratina). — 19-30: Pot v Jonsko morje (Davorin Ravljen).
Četrtek, dne 13. septembra. 22 00: Cas, poročila, harmonika solo, g. Breznik.
Petek, dne 14. septembra. 1800: Onstran Gorjancev (Vladimir Regally). — 20-00: Saksofon solo, Miloš Ziherl. Vmes poje gdč. Ivica Cankarjeva operetne pesmi.
Sobota, dne 15. septembra. 18 30: Slike iz narave (Joža Herfort). — Zabavni feljtoni (Niko Pirnat).
Sejmi
9. septembra: v Lukovici, Vrhu, Bušeči vasi. Vel. Laščah, Gradacu.
10.	septembra: v Črnem vrhu, Št. Vidu pri
Stični, Loškem potoku, Vinici pri Črnomlju, na Bregu pri Ptuju, v Puconcih.
11.	septembra: v Kamniku, v Šmartnem pri Li-
tiji, v Senožečah.
12.	septembra: v Cermošnjicah, Vel. Mraševem,
Loki pri Zusmu.
13.	septembra: v Dobovi.
14.	septembra: Žužemberku, Ptuju, Petrovčah',
Rogatcu, Vitanju, Mangi, obč. Golobinjek, Št. Janžu okr. Slov. gr.
15.	septembra: v Vel. Brusnicah, v Loki pri Zid.
mostu, Banji Loki, Zdolah, obč. Pleterje, Št. Janžu pri Dravogradu.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	33-40
Din	13-30
Din	1110
Din	170—
Din	2-24
Din	1-41
Din	2-92
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja
1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 2S'A% na ime »prima«.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8'— dinarjev.	_____
Vvedmcslni papivji
2K°/o Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8% Blair posojilo Privilegirane agr. banke
Din 346—348 Din 71—72 Din 67—68 Din 62—63 Din 40—41 Din 56—57 Din 65—66 Din 213—215
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica št 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošf. hran. šf. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom" Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez »dpovedi, po 57« pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam ondi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — P0S02ILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE UHE: Ob delavnikih od 8—12V. in od 3--41/.. '-e ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—127. ure.	Podružnici: KAMNIK — MARIBOR
Stanje vlog: Oin 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000"—.
r. z. z o. z.
v Ljubljani
Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiii)
fon interurban 25-06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenione otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseii umetnih gnojil (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „llovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke.
00010001020100020001000223010002020100020101000202000201020100000101020102020201020002010200020102000201020002010200020102000201020002010200020102000000020201000000010000040101020001000002020100020102020201010000020201022300020200000002010100020101000200000002010000010100020202
00020101010100020101000200010053488902
01010002000100020101000201010000