primorski dnevnik
le začel izhajati v Trstu • maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-p a 1943 v vasi Zakriž nad erknirn razmnožen na gostil. Od 5. do 17. se-Pembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-13- septembra 1944 '• maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim 'dnji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšia zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-'fZanski DNEVNIK v za-suznjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.00Q lir - Leto XLIV. št. 196 (13.134)
Trst, sreda, 7. septembra 1988
Napetost v vesolju
Odložitev pristanka sovjetskih kozmonavtov
Okvara na računalniku in dvakrat neuspeh ročnega pristanka - Ponoči nov poskus
MOSKVA — Velika napetost v Vsemirju, kjer se dva kozmonavta v sovjetski vesoljski ladjici Sojuz TMS že ves dan zaman trudita, da oi zaradi okvare računalnika na krovu pristala z ročnim upravljanem ladjice. Nov poskus je napovedan za nočne ure. V trenutku, ko poročamo, še ni znano, ali je ta poskus uspel ali ne.
Okvaro na Sojuzu so ugotovili včeraj zjutraj, potem ko se je lad-llca, katere posadko sestavljata Vladimir Ljahov in Afganistanec Abdul Ahad Mohmand, odcepila °d vesoljske postaje Mir, v kateri *o ostali trije kozmonavti. Ladjica n morala pristati včeraj zjutraj °koli 6. ure, vendar so pristanek obložili. Sprva vzrokov odložitve niso pojasnili, kasneje pa so Iz-Vestja objavila vest, da se je ladjica odcepila od vesoljske postaje °čno ob določenem času; štiride-et minut kasneje sta kozmonavta Uotovila, da računalnik na ladji-
ci ne deluje in da se ladjica ne usmerja v pravo smer. Po dveh neuspelih poskusih so pristanek odložili za 24 ur. Kot poročajo Iz-vestja, so se zaviralne rakete pri obeh poskusih vžgale z zamudo, tako da so morali pristanek odložiti. V vesoljski ladjici, kot tudi pri vodstvu poleta, vlada izredna napetost, tudi zato, ker ladjica ne razpolaga z zalogo hrane in kisika za več kot dva dni in so torej kakršnekoli reševalne akcije z Zemlje praktično nemogoče. Vsekakor sovjetski strokovnjaki upajo v uspeh pristanka. Tudi agencija TASS in moskovski radio potrjujeta to upanje.
Pri sovjetskih vesoljskih podvigih so bile že nekajkrat težave s pristanki in pri pristajanju so že štirje kozmonavti izgubili življenje. Do teh nesreč je prišlo pred šestnajtimi leti, vse odtlej pa resnejših nesreč ni bilo.
Zaradi procesa Tortora in zadeve Cirillo
Vassalli sprožil postopek proti neapeljskim sodnikom
S prijavo višjemu sodnemu svetu naj bi minister za pravosodje kril svojega kolego Gavo v zvezi z izpustitvijo Čira Cirilla
RIM — Minister za pravosodje Vassalli je formalno prijavil višjemu sodnemu svetu skupino preiskovalcev neapeljskega sodišča zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku proti Enzu Tortori in v preiskavi v zvezi z ugrabitvijo demokristjanskega deželnega svetovalca Cirilla. Višji sodni svet bo moral tako razpravljati o morebitnih odgovornostih dveh državnih tožilcev, Feliceja Di Persie (ki je sedaj sam član višjega sodnega sveta) in Lucia Di Pietra, ki sta odredila aretacijo Enza Tortore, preiskovalnega sodnika Lucia Fontano, ki je formalno obtožil Tortoro in Carla Di Lucio, ki je tedaj vodil preiskovalni urad neapeljskega sodišča. Skupno z njimi se bo moral pred višjim sodnim svetom zagovarjati še preiskovalni sodnik primera Cirillo Carlo Alemi. Vest o zahtevi po disciplinskem postopku je včeraj potrdilo ministrstvo za pravosodje; isti viri so tudi pojasnili, da so domnevne odgovornosti Carla Di Lucie znatno manjše od odgovornosti drugih sodnikov.
V krogih ministrstva za pravosodje so tudi objavili utemeljitve te odločitve ministra Vassallija. Tako naj bi Carlo Alemi v preiskovalnem postopku govoril o osebnem prepričanju o odgovornosti nekaterih oseb, ki jih je zaslišal samo kot priče in proti katerim ni sprožil pravilnega sodnega postopka. Ostali sodniki pa so obtoženi, da so večkrat zaslišali številne priče brez prisotnosti zagovornikov obtoženca, kar je zelo hud prekršek.
Gre torej za dva dogodka, ki sta v zadnjih letih v središču pozornosti sodne kronike v Italiji. Če je primer Tortora v glavnem pojasnjen, saj je bil televizijski napovedovalec ob koncu postopka popolnoma oproščen, pa še vedno obstajajo številne zagonetke v zvezi s preiskavo o ugrabitvi Čira Cirilla. Zelo verjetno je, da je prav tu bistvo sedanjega disciplinskega postopka. Sodnik Alemi je v svoji obtožnici
zapisal, da močno sumi, da je prišlo tudi do odgovornosti drugih oseb (vidnih demokristjanov?). S sedanjim postopkom naj bi višji sodni svet pojasnil to okoliščino. Na vprašanje, zakaj ta odločitev ministra Vassallija, sta možna dva odgovora: prvič kaznovati je treba Alemija zaradi neupravičene žalitve vidnih politikov in predvsem braniti demokristjanskega ministra Gavo; drugič na ta način bo Alemi prisiljen pojasniti okoliščine, ki so ga privedle do tega sklepanja, razkrinkano bo sodelovanje demokristjanov s kamoro in socialistični minister bo tako dosegel pomemben uspeh. Formalno je resnična prva hipoteza, zlobni jeziki pa se ogrevajo za drugo.
Sicer pa bo višji sodni svet že v ponedeljek začel razpravljati o ministrovi zahtevi po disciplinskem postopku. Razprava ne bo ne kratka ne lahka, še zlasti ne zato, ker je na osnovi te prijave že izbruhnil val izredno vročih polemik. Predvsem so se temu postopku uprli sodniki in osumljeni Giorgio Fontana je včeraj že napovedal odstop in izrazil »grenkobo in presenečenje« zaradi disciplinskega postopka, ki ga je ocenil kot izrazito politično dejanje. Po njegovem mnenju ni bilo mogoče od socialističnega ministra pričakovati kaj drugega, saj je ta stranka s svojo kampanjo za referendum o civilni odgovornosti sodnikov vodila politični boj prav v tej smeri. Fontana je še dodal, da si pridržuje pravico, da prijavi ministra, čeprav se zaveda, da bi s tem tvegal drugi disciplinski postopek.
V samih političnih krogih pa so mnenja precej deljena. Ministrovi pobudi ostro nasprotujejo komunisti, ki v svojem glasilu danes poudarjajo, da se postavlja na zatožno klop priden in pošten sodnik, medtem ko se bo Gava še vedno smehljal na svojem ministrskem stolčku.
tluncs bo vlada skušala rešiti zaplet
Iz Le Havra je Karin B izplula proti Italiji
DUŠAN KALC
iz iRlfyI ~ Zahodnonemška ladja Karin B je včeraj izplula j-e Havra, potem ko so jo oskrbeli z vodo, živežem in j.j °' Skoraj gotovo je, da je Karin B morala ubrati proti se^K sPust;i,:i sidra v italijanskih ozemeljskih vodah In tu Uj o začela nova odisejada. V katero pristanišče bo zaplu-Sp-K°t niso hoteli imeti z njo opravka v tujini, tako se je daj otepajo tudi italijanska pristanišča.
Vsa zadeva je sicer javnosti že predobro znana in pole-ll5i kot vemo, ni manjkalo. Tudi v prihodnjih dneh jih bo a pretek. Vendar pri tem ne gre samo za rešitev kočljivega Prv0blema Karin B in njenega strupenega tovora, temveč u^šitev širšega problema odlaganja in uničevanja škod-P} industrijskih odpadkov.
j bilede afere Karin B so se včeraj spravili na delo izve-ko^di kar šestih ministrstev: za civilno zaščito (ki naj bi bilo Ordinator pobude), za okolje, zdravstvo, za trgovsko mor-za obrambo in za zunanje zadeve. Kaj so med vče-JSnjim posvetovanjem skuhali, ni znano. Pozanimali smo izi ^ Posameznih ministrstvih, a brez večjega uspeha. Iz pj Posameznih predstavnikov teh ministrstev je razbrati z ,Cejšnj° zmedo in zadrego. Na ministrstvu za zunanje eVe, ki naj bi vodilo naprej diplomatske stike z drugimi Zj/^Pskimi državami v upanju, da se bo katera usmilila Vz i ne Posadke nemške ladje, pravijo, da je vso zadevo elo v roke ministrstvo za civilno zaščito. Tu pa trdijo, da
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Glavno vlogo naj bi pri tem imeli odredi zvezne milice
Obe srbski predsedstvi zahtevata radikalne spremembe v SAP Kosovu
BEOGRAD— Po seji, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur (maratonske seje so postale v Jugoslaviji nasploh modne), in po obsežni sklepni besedi srbskega vodje Slobodana Miloševiča sta državno in partijsko predsedstvo sprejeli stališča o položaju na Kosovu. Proti besedilu dokumenta so glasovali samo delegati iz Vojvodine in s Kosova, sicer pa je njihove ugovore in razprave Miloševič v glavnem ovrgel. Predstavniki avtonomnih pokrajin se namreč niso strinjali z ostrino stališč in so menili, da so preveč polemična, pri čemer ni razvidno, s kom pravzaprav polemizirajo.
V	Prištini je včeraj zjutraj prišlo do drobnega škandala. Ko je namreč televizija posredovala sklepno besedo predsednika Miloševiča, je v delu mesta zmanjkalo električnega toka. To so beograjski komentatorji brž povezali z znanimi primeri iz Novega Sada in Titograda, kjer so lokalne oblasti prav tako izklopile elektriko, tako da srbski demonstranti niso mogli uporabiti ozvočenja.
V	izredno spretnem in z demagoškimi parolami nabitem govoru je Miloševič ostro zavrnil vse, ki Srbom očitajo njihova zborovanja. Zlasti so po njegovem mnenju neokusne vse primerjave sedanjega srbskega solidarnostnega gibanja s hrvaškim »maspokom« iz
leta 1971, saj se doslej še nikomur ni zgodilo nič, zlasti pa ne zato, ker je drugačne narodnosti. Ni res, je poudaril Miloševič, da so zborovanja enonacionalna, saj na njih ne sodelujejo samo Srbi, ampak vsi ljudje, ki jih vznemirja krivica na Kosovu. Enonacionalna je predvsem protirevolucija, ki jo zganjajo samo Albanci - proti nealbanskim narodom.
»Albanski narod je imel težko usodo,« je med drugim dejal Miloševič. »Dolgo je živel v siromaštvu, mnogi še danes živijo težko in večini je hudo, ker njihovi sonarodnjaki trpinčijo prebivalstvo, otroke drugega naroda. Stokrat moramo poudariti, da ne bomo dovolili nikakršne krivice do albanskega naroda in da lahko na Kosovu dobimo boj zoper protirevolucijo le v skupni bitki z Albanci. Nacionalističnega naroda ni, toda sleherni narod ima v svojih vrstah nacionaliste/ šoviniste, primitivne in napadalne ljudi, ki gojijo in širijo sovraštvo do drugih narodov. In sleherni narod je dolžan, da s to pošastjo obračuna sam, ne da bi čakal na opozorila in prošnje tistih, ki trpijo zaradi tega sovraštva,« je končal Miloševič, ki je ostro obsodil tudi nekatere parole, ki se pojavljajo tu in tam na zborovanjih. Med drugim, recimo, »Smrt Šiptar-jem« in podobne.
Predsedstvi sta predlagali centralnemu ko-
miteju ZKJ, naj korigira stališča glede mitingov, saj so sklepi 16. seje CK ZKJ nastali neposredno po zborovanju v Novem Sadu in je nesprejemljivo posploševanje na vse ostale spontane izraze ljudske solidarnosti ter gneva, ki jih ne bo ukinil noben dekret. Mitinge lahko odpravi le odločna sprememba stanja na Kosovu, pri čemer sta srbski predsedstvi podelili glavno vlogo zveznim odredom milice, ki bi jim poslali pomoč tudi iz Srbije.
Zanimivo ob tem pa je stališče predsedstev, da je treba spoštovati ocene ZK Bosne in Hercegovine ter Slovenije, češ da bi imela zborovanja na enonacionalni podlagi v teh republikah lahko resne posledice.
Nekaj ur po seji obeh predsedstev je odbor za prirejanje shodov solidarnosti z brzojavko obvestil CK ZK Bosne in Hercegovine ter občinski komite ZK v Jajcu, da je odložil shod, ki je bil napovedan za nedeljo. Za to so se prireditelji odločili ob zagotovilu, da se bo BiH zavzela na vseh pristojnih mestih v federaciji za rešitev problema Kosova in za spremembe ustave SR Srbije. »Pričakujemo,« piše v telegramu, »da bo predsedstvo ZK ZKJ sprejelo vse potrebne ukrepe, da zlomi albansko separatistično gibanje. Če do tega ne bo prišlo, bomo pa prisiljeni sklicevati mitinge v vsej državi, in tudi v Jajcu.« (zš)
Rekordna vrednost nemške marke
»im
Italijanska lira je včeraj
»la na vrednosti v odnosu do ^arkg*1 v.a^u* v EDS. Tako je nemška
Vferi °k včerajšnjem »fixingu« z rei. n°stj0 745,975 lire dosegla nov (dan prej 744,515 lire). ske VP^no se je vrednost italijan-stotklre v^eraj zmanjšala za 0,2 od-je lj^a’ nespremenjeno vrednost pa Cost a °*lranila le v odnosu do fran-črij s?Ra franka. Ošibitev lire finan-Vj 'r°kovnjaki pripisujejo okrepit-^cii,111**16 marke, ki je po nekaj me-la	relativne stabilnosti spet zače-
in	'nobivati v odnosu do dolarja
611 valut v okviru EDS.
Poziv iz Benetk: Zaščititi Jadran
MARKO WALTRITSCH
BENETKE — »Letos smo se prvič zavedeli, da so vprašanja zaščite okolja življenjske važnosti; in prvič smo se reševanja teh problemov lotili na način, ki bo pomemben za naše življenje in upravljanje javnih zadev.« To je bila osnovna misel skoraj vseh diskutantov na včerajšnjem italijan-sko-jugoslovanskem posvetu o onesnaženju Jadranskega morja z naslovom »Morje, ki ga je treba rešiti«, ki je bil v Ustanovi Giorgio Cini na otoku San Giorgio v Benetkah.
Pobudnik posveta je bila občinska
uprava v Benetkah. Njenemu vabilu se je odzvalo približno sto županov in njihovih namestnikov iz vseh italijanskih občin, od dežele Molise pa tja do Milj, ter jugoslovanskih iz Istre in Kvarnera, od Kopra do Reke. Včerajšnji posvet je drugi takega značaja. Na prvem, ki je bil v Bologni ob prisotnosti nekaterih ministrov, so se zbrali samo italijanski krajevni upravitelji, na včerajšnjem posvetu pa so bili prisotni le župani (z italijanske strani tudi nekateri zastopniki pokrajinskih uprav), medtem ko se ga deželni upravitelji Veneta in F-JK niso udeležili, čeprav so bili povabljeni.
Jugoslovanske upravitelje so zastopali le zastopniki občin na slovenski in hrvaški obali.
»Leta in leta se ljudje niso zanimali za vprašanja okolja. Dandanes nam morja predstavljajo zelo slan račun.« Tako beremo v naslovu včerajšnjega beneškega dnevnika II Gazzettino. Tak je bil tudi ton vseh poročevalcev in diskutantov na včerajšnjem srečanju. Letošnje izredno cvetenje alg sredi turistične sezone - zaradi tega so mnogi turisti zapustili letovišča tako na italijanski kot na jugoslovanski obali - je zadevo spravilo z mrtve
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nogomet: evropski pokali
Za Italijane in Jugoslovane ugodno kolo
o □ □
Tenis: prvenstvo ZDA
Še Edberg izločen
NA 10. STRANI
PjlKMETIJSKI DNEVI 1968
v BOUUNCU
od 9. do 12. septembra
Nadaljujejo se polemike med socialisti in KD
PSI očita demokristijanom da pripravljajo zaroto s KPI
RIM — Kljub polemikam med KD in PSI se dialog ni prekinil, temveč se nadaljuje in tako bo tudi v bodoče. To trdi krščanskodemokratski podtajnik Enzo Scotti, ki je včeraj za nekaj ur zapustil Praznik prijateljstva v Veroni in odpotoval v Rim. Uradni razlog za to nenadno pot v Rim je bilo delovno kosilo s predsednikom ministrskega sveta in tajnikom KD De Mito, vendar pa se ne izključuje možnost, da se je Scotti v Rimu srečal tudi z nekaterimi drugimi političnimi predstavniki. Na vsak način velja omeniti, da je po razgovoru z De Mito skušal zmanjšati pomen zadnjih polemik, poudaril pa je konkretne probleme, kot so priprave na finančni zakon, zmanjšanje javnega primanjkljaja, reforme in krajevne uprave. Vsa ta vprašanja je po njegovem mogoče rešiti z diskusijo, v kateri morajo sodelovati vse zainteresirane strani.
Ob tem pa se nadaljuje polemika o primeru Palermo. V nasprotju z jezuitom Sorgejem načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici Capria razlaga pridigo kardinala Pappalarda v Palermu kot neposreden opomin odgovornemu v centru za politično vzgojo. Capria tudi trdi, da je palermski kardinal popolnoma jasno postavil ločnico v odnosih med Cerkvijo in Državo. Tudi
vodja gibanja Comunione e Liberazione Formi-goni smatra, da je kardinal v bistvu pozval pa« lermske jezuite k spoštovanju reda. Formigoni je tudi kritiziral očeta Sorgeja, ki je v intervjuju za Panoramo govoril o demokratičnosti KPI.
V zvezi z občinskim odborom v Palermu pa se je oglasil zvesti De Mitov glasnik elemente Mastella. Ta je dejal, da KD v Palermu ni nikoli odklanjala socialistov, temveč je bila PSI tista, ki ni hotela v odbor. Po njegovem mnenju drugačni občinski odbori ne predstavljajo spremembe politične linije.
Da bi nekoliko ohladil vročo kri pri socialistih in krščanskih demokratih, je socialdemokratski tajnik Cariglia predlagal, da o teh odborih razpravlja vseh pet strank vladne večine, in sicer naj bi o tem razpravljali odgovorni za krajevne uprave. Toda doslej Cariglia ni prejel še nobenega odgovora. Zato pa se je razvnela nova polemika v zvezi s tajnim glasovanjem. Pri tem je socialist Fabbri očital demokristijanom, da se o tem na tihem dogovarjajo s komunisti. To pa naj bi po mnenju socialistov potrjevalo, da je v pripravi nekakšen dogovor med KD in KPI na škodo socialistične stranke.
G. R.
Nenaden odstop iranskega premiera
TEHERAN — Iranska tiskovna agencija IRNA je sporočila, da je predsednik vlade Hosein Musavi ponudil odstop. Razloge je visoki funkcionar obrazložil v pismu, ki ga je v ponedeljek poslal iranskemu predsedniku Ali Hameneiu. V njem je Musavi izrazil bojazen, da bi člani parlamenta odrekli podporo osmim ministrom njegove vlade. Seja parlamenta, na kateri naj bi se izrekli o tem, je bila napovedana ravno za včeraj, zaradi Musavijevega odstopa pa je parlamentarno delo sedaj prekinjeno. Musavi vsekakor ni hotel navesti imena osmerice.
Reakcija iranskih državnih vrhov je bila takojšnja; predsednik (Jržave Hamenei je ostavko zavrnil, duhovni poglavar Homeini pa je pozval Musavija, naj se nemudoma vrne na odgovorni položaj. Homeini je hkrati napovedal, da se bo osebno srečal z Musavijem.
Musavijeva poteza je iznenadila številne zunanje ministre neuvrščenih držav, ki se te dni mudijo v Nikoziji. Konferenca se začenja ravno danes, na njej pa bi moral sodelovati tudi iranski zunanji minister Velajati. Kaže, da je Musavijev odstop povezan s tem dogodkom, saj po nekaterih domnevah Musavi ni hotel tvegati nezaupnice ravno v času, ko poteka konferenca neuvrščenih.
Mirovna pogajanja v Ženevi med Iranom in Irakom so medtem od sobote prekinjena. To je izjavil švedski diplomat lan Eliasson, ki vodi posredovanje med državama v imenu OZN.
Karin B izplula iz Le Havra
• Poziv iz Benetk
NADALJEVANJE S 1. STRANI
točke. Ljudje so na ta izredni pojav postali zelo pozorni. Res je sicer, da so alge cvetele že v začetku tega stoletja, vendar ne v tolikšnem obsegu kot letos poleti. Cvetenje alg je sicer naravni pojav. Nenaravno pa je onesnaženje rečnih voda, ki se stekajo v Jadransko morje. Problem torej ne zanima le krajev ob morju, marveč tudi tiste v širšem zaledju. Zaradi tega ne zadeva le Italije in Jugoslavije, marveč tudi vse dežele Evrope, torej Evropsko gospodarsko skupnost, ki bo morala finančno pomagati, da se ta vprašanja rešijo.
Tako italijanski kot jugoslovanski diskutanti so bili mnenja, da je treba od obeh vlad zahtevati skupno akcijo. Le na ta način bo mogoče rešiti Jadransko morje, pa čeprav bo za vse to treba več let. V Italiji je ta problem tako občuten, da so nekateri predlagali celo, da bi prišlo do ustanovitve visokega vladnega komisariata, ki naj bi stvar vzel v svoje roke, da jo reši.
Po uvodnih besedah beneškega župana Antonia Casellatija sta govorila dva jugoslovanska zastopnika: župan Pulja Ivica Percan in predsednik izvršnega sveta obalne skupnosti slovenskih istrskih občin Leopold Gorjup. K besedi so se oglasili številni italijanski župani, nekateri tudi iz naše dežele. Govorili so tudi nekateri strokovnjaki, ki so problem osvetliliz znanstvenega vidika. Omenimo le Guida Bressana z Inštituta za morsko biologijo pod Nabrežino, ki je govoril tudi o sodelovanju z jugoslovanskimi strokovnjaki v Istri. Iz naše dežele so bili prisotni župani in zastopniki pokrajinskih uprav od Milj do Lignana, med temi tudi na-brežinski župan Brezigar.
Popoldne so občinski zastopniki sprejeli skupno resolucijo. Od rimske ter beograjske vlade bodo zahtevali, da gresta v skupno akcijo. Dobro se zavedajo, kakšno škodo lahko nadaljnje onesnaženje prinese celotnemu gospodarstvu krajev ob Jadranu, krajev, kjer živi 25 milijonov ljudi. Prizadeto bo vse gospodarstvo, ne samo turistično. Letos so se turisti iz severnoevropskih držav že umaknili z Jadrana in izbrali druge kraje v Sredozemlju. Po letošnjem cvetenju alg se utegne zgoditi, da se bo drugačna izbira turistov v prihodnje spremenila v pravi beg.
NADALJEVANJE S 1. STRANI bi bilo bolje vprašati Andreottijeve urade, kako se bo odisejada odvijala naprej. Dejstvo je, da prave rešitve še ni v vidiku. Tudi na obrambnem ministrstvu, ki so ga poklicali na pomoč, da bi vojaško rešili zadevo, so nam odgovorili, da je vsa stvar nekako še »na odprtem morju«. To pomeni, da je vojna mornarica res preverila možnosti, da bi se za zasidranje Karin B. in za odstranitev odpadkov s krova posluži-li vojaških pristanišč. V ta namen je bil sestavljen seznam, ki obsega pristanišča, kot so Taranto, Livorno, La Spezia ipd., vendar je uporaba vojno-mornariških oporišč zaenkrat le hipoteza, ki jo bodo morali pač še poglobiti. Kljub temu pa so se sinoči že širile govorice, da bi lahko Karin B s svojimi strupenimi odpadki zaplula v Livorno, kjer bi odpadke le pretočili in spravili v nove posode, uničili pa jih bi drugje.
Tudi kar zadeva hipotezo uporabe tržaškega pristanišča, ki jo je sprožila I ponudba podjetja Crismani, ni v Rimu
še nobene prave reakcije. Minister za civilno zaščito Lattanzio, ki se je sinoči vrnil z obiska v Grčiji, je izjavil, da mu o tem predlogu ni še nič znanega, ker ga tudi še ni videl. Na njegovo mnenje bo treba torej še počakati. Z Grčije se je z njim vrnil tudi polk. Fal-co, ki je na ministrstvu zadolžen prav za ta problem. Zato nam je povedal le to, da je treba na dokončne odločitve še počakati.
Vzporedno z iskanjem rešitev za Karin B. potekajo priprave za izdelavo zakonskega ukrepa za uničevanje industrijskih odpadkov. O osnutku, ki ga je prejšnji petek predstavil minister za okolje Ruffolo, se bo danes izrekel ministrski svet. Zaradi nujnosti in aktualnosti tega problema je vlada postavila osnutek na prvo mesto dnevnega reda današnje seje. Z današnjim dnem naj bi se torej po mnenju ministra Lattanzia začelo novo poglavje v knjigi obravnavanja odpadkov, ki sramotno potujejo po svetu. Upati je, da bo res tako.
Potrč o pobudah za SAP Kosovo
LJUBLJANA 1— Včeraj so v slovenski skupščini pripravili posvet, na katerem se je predsednik Miran Potrč med drugim dotaknil tudi razmer, ki so nastale po procesu na ljubljanskem vojaškem sodišču. Po njegovem mnenju so že nastopile razmere, ki terjajo pripravo celovite strokovne in politične ocene, ki bodo podlaga za stališča skupščine. Predsednik slovenskega parlamenta pa je komentiral tudi kosovsko dramo: »Storiti moramo vse, da se bo situacija reševala po drugih poteh in z drugimi sredstvi, ne pa prek mitingov, zagotoviti -moramo predvsem hitrejše odpravljanje vzrokov za probleme na Kosovu - to je tudi podlaga za naš odnos do predloga, naj bi podobno pohodniško zborovanje organizirali tudi v Ljubljani.« Ob tem je Potrč pozdravil ekskurzijo Dnevnika in Radia Študent, s pomočjo katere naj bi slovensko javnost objektivno seznanili z dogajanji na Kosovu, (dd)
Slovenski novinarji danes v Prištini
LJUBLJANA — Včeraj popoldan je izpred hotela Kompas krenila na pot po Kosovu skupina več kot štiridesetih novinarjev, med katerimi je tudi dopisnik Primorskega dnevnika. »#' formativni prodor« slovenskih novinarjev je odgovor na očitke, da Slovenci o nemirni pokrajini ne vedo dovolj in da jih tudi ne zanima.
Na pobudo Ljubljanskega dnevnik0 in Radia Študent so se novinarji samoorganizirali in krenili na pot. Slovenskim novinarjem so se pridružil1 še kolegi zagrebške revije Danas, Večer njih novin iz Sarajeva in Novega lista z Reke.
Danes dopoldan bo skupina prispela v Prištino. Jutri bo v Dečanih 1° Peči, v petek pa v Djakovici in Prizrenu. Predvidena je vrsta srečanj z najvišjimi kosovskimi politiki in drugim1 ugledniki.
Dejan Verčič
Italija bo končno spremenila svojo politiko
Smeti: posel stoletja
RIM — Leto 1988 bo nedvomno ostalo v spominu kot prelomnica v dosedanjem mačevskem odnosu Italije do vprašanja skladiščenja in uničevanja industrijskih odpadkov. Italijo so dobesedno streznili nepričakovani mednarodni in notranjepolitični zapleti.
Vse se je v bistvu začelo s sirsko ladjo Zanoobio, ki je po dolgi odisejadi po svetovnih morjih končala v genovskem pristanišču s svojim nevarnim tovorom italijanskih industrijskih odpadkov. Dosedanji ceneni sistem »izvoza« italijanskih strupov v države Tretjega sveta pa se je dokončno zamajal, ko so nigerijske oblasti v Koku odkrile nezakonito odlagališče odpadnih materialov italijanske industrije. Vlada v Lagosu je v domovino odpoklicala svojega veleposlanika v Rimu. Diplomatski incident pa je pre-rastel v pravo izsiljevanje, ko so 9. julija v lagoškem pristanišču zaplenili ladjo Tržaškega Lloyda Piave. Nigerija je zagrozila, da bo ladji s svojimi 24 možmi posadke dovolila izplutje, ko bodo iz Koka odpeljali italijanske industrijske odpadke. Vsi diplomatski poskusi, da bi rešili neobičajne talce, so se izjalovili, tako da je morala Italija kloniti. Sredi julija je predsednik De Mita poveril ministrstvu za civilno zaščito, naj prouči vso zadevo; minister Lattanzio je nato poveril zunanjemu ministrstvu nalogo, naj poskrbi za sanacijo odlagališča v Koku. To nezavidljivo delo si je prevzela italijanska družba Ambiente v sklopu ustanove ENI, ki je obenem poiskala zahodnonemškega brodarja, lastnika ladij Karin B in Deep Sea. 30. julija je Karin B izplula iz Nigerije in začela svojo dolgo odisejado, ker se je Ravenna postavila po robu sklepu, naj Karin B zapluje v to pristanišče. Nekaj dni kasneje je izplula tudi Deep Sea Carrier, v Bonnu trdijo, da je namenjena v Italijo, trenutno pa ni znano, kje se nahaja.
Skoraj istočasno kot v Nigeriji so tudi v Libanonu nedaleč od Bejruta odkrili nezakonito odlagališče italijanskih industrijskih odpadkov. Tu ni prišlo do diplomatskih zapletov, ker je vlada iz bojazni pred morebitnimi terorističnimi zapleti hitro ukrepala. O tem primeru pa se ve le bore malo. Baje je del industrijskih odpadkov že sprejela na krov neka jugoslovanska ladja, ki prav tako kot Karin B in Deep Sea išče primerno pristanišče, kjer bi se znebila svojega tovora. Tuje agencije navajajo, da se je tem trem
ladjam pridružila še četrta, ki je vkrcala svoj tovor pri Bejrutu.
Ko so se izjalovili vsi poskusi, da bi lahko Karin B izkrcala nad 2000 ton industrijskih odpadkov v kakem nei-talijanskem evropskem pristanišču, je vlada 2. septembra sprejela zakonski odlok, ki naj bi kratkoročno rešil zaplete s tavajočimi ladjami, dolgoročno pa vsaj nekoliko uredil vprašanja odlaganja in uničevanja industrijskih odpadkov.
Kot vedno, se je pri kratkoročni rešitvi zataknilo. Ravenna, ki jo je še pred odlokom minister Lattanzio izbral za končno postajo ladij s strupi, se je uprla. Ko so se začele širiti govorice o »vojaški rešitvi«, so se uprli tudi v La Spezii in v Tarantu, preostali dve oporišči italijanske mornarice, La Maddalena (Sardinija) in Augusta (Sicilija), pa nimata primernih struktur, da bi sprejeli take nevarne tovore. Pristojna ministrstva sedaj mrzlično iščejo kako alternativno pristanišče. Ob pomanjkanju uradnih vesti je povsem normalno, da se širijo najrazličnejše govorice, tako da nekateri ne izključujejo možnosti, da bi bil lahko Trst tisto alternativno pristanišče, ki ga oblasti iščejo, saj se je neko podjetje ponudilo, da prevzame industrijske odpadke ladje Karin B.
Glede dolgoročnih posledic pa že vsi navajajo, da bo uresničitev odloka ministra za okolje Ruffola predstavljala pravi posel stoletja. Odlok namreč predvideva uresničitev vsaj enega večnamenskega čistilnega obrata v vsaki deželi. V roku 6 mesecev bodo morali sestaviti prednostni načrt, dežele bodo imele nato 60 dni časa, da določijo lokacijo teh večnamenskih obratov. Če tega ne bodo storile, bo prevzel nalogo CIPE. Deželam so tudi poverili nalogo, da zgradijo te obrate, v nasprotnem primeru bo za to poskrbelo ministrstvo za okolje, ki bo gradnjo in obratovanje dalo v zakup občinskim podjetjem, javnim ustanovam in konzorcijem zasebnih podjetij.
Ob tem je lahko vsakomur jasno, da prvi večnamenski čistilni obrati ne bodo zagledali luči pred enim letom. Položaj je torej vse prej kot rožnat. Ob štirih ladjah, ki bi morale prej ali slej pripluli v Italijo, ne smemo pozabiti, da italijanska industrija letno »proizvede« 50 milijonov ton industrijskih odpadkov, med katerimi kar 10 odstotkov (5 milijonov ton) uvrščajo med tako imenovane »zdravju in okolju nevarne strupene snovi«. V tej šte-
vilki pa niso vštete komunalne smeti, teh se letno nabere za kakih 16 milijonov ton, ki prav tako predstavljajo vse prej kot enostavno vprašanje, saj na vsakega italijanskega državljana odpade v bistvu dobra tona smeti. 10 milijonov ton komunalnih smeti konča na smetiščih, od teh le 3 milijone ton v urejena in nadzorovana smetišča, 3 milijone ton upepelijo v tehnično spornih upepeljevalnikih, ponovno predelajo pa le poldrugi milijon ton.
Glede industrijskih odpadkov je položaj še bolj dramatičen, saj je urejenih odlagališč bore malo. Nezakonitih odlagališč je bilo po podatkih civilne zaščite za leto 1986 kar 4.500, med temi so v 135 ugotovili skrajno nevarne strupene snovi. Niso redki primeri, ko so razna specializirana podjetja sode s strupenimi kemikalijami na skrito zakopala v zemljo. Še več kemikalij je po trditvah naravovarstvenih organizacij končalo v nerazvite države Afrike in Latinske Amerike, da bi lahko vsak trenutek odkrili nova odlagališča, podobna onim v Nigeriji in Libanonu. Nič čudnega torej, da je vlada dovolila sedaj izvoz italijanskih odpadkov samo v države članice Evropske skupnosti in OECD.
Italija je ob tem vprašanju v desetletni zamudi. Trenutno ima samo Mo-dena javni čistilni in predelovalni obrat za industrijske odpadke, nekaj zasebnih obratov je še v severni Italiji, a bi jih lahko prešteli na prstih ene roke. Zakonodajne pobude so se do sedaj omejevale na zakonske odloke, ki jih parlament ni uspel pretvoriti v zakone. Izjema je le zakonski odlok 361 iz avgusta 1987, ki so ga oktobra istega leta spremenili v zakon .441; ta v bistvu predvideva sredstva za smotrnejše reševanje tega vprašanja. V resnici pa tudi ta zakon ni vplival na dejansko stanje. Ob vsem tem je popolnoma jasno, da bo treba pred izgradnjo večnamenskih deželnih čistilnih naprav poskrbeti za kratkoročno skladiščenje vseh strupenih snovi. Navsezadnje bi taka skladišča prav prišla tudi v bodoče, saj določenega odstotka industrijskih odpadkov ne morejo prečistiti ali uničiti, temveč morajo take kemikalije uskladiščiti, ker trenutno ni drugih tehničnih rešitev. Jasnejšo sliko o tem vprašanju bomo bržkone imeli po današnji izredni vladni seji, ki bo med drugim posvečena tudi vprašanju industrijskih odpadkov, predvsem pa iskanju primernega pristanišča za Karin B in druge ladje z italijanskimi strupi.
VOJKO COLJA
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
Pozitiven obračun lanskih prvih šestih mesecev
Švedska Electrolux vse bolj utrjuje položaje v Zanussiju
PORDENON — Carla Verrija, potrjenega upravitelja pordenonskega industrijskega obrata Zanussi, ki je s
oktobrom postal predsednik letalske nružbe Alitalia, ne bodo zamenjali v ein industrijskem kolosu. Ustanovili n°do nov »team«, ki bo vodil razne nelovne enote, vsaki katerih bo predsedoval poverjeni upravitelj. Ta mesta nodo zasedli direktorji, ki so že zapos-®ni pri Zanussiju in sicer Mario Vis-cni, Aldo Sessegolo, Gianfranco Zop-Pas. Lionello Verduzio in Fulvio Bor-sero.
To je včeraj na tiskovni konferenci sporočil predsednik Zanussija Gian "lario Rossignolo, ki je med drugim risal strategijo skupine in anticipiral nekatere finančne rezultate ter pod-roono analiziral položaj raznih sektor-)ev, vključno televizijskega.
Sedanja vodilna skupina, švedska t®ctrolux, bo v vodstvu pordenonske-9s obrata imela še večjo moč — je na tskovni konferenci podčrtal predsednik Rossignolo. Podpredsednik z izvršnimi funkcijami Lennart Bibohn, ki J6 član upravnega sveta in član odbo-a Zanussija bo postal tudi poverjeni Upravitelj novega holdinga »Elfin«, Poleg tega bo odgovarjal za koordina-^io med raznimi enotami »Elfin« in
Zanussija.
^ pogovoru z italijanskimi in tujimi asnikarji je predsednik Rossignolo na lskovni konferenci v Porcii potrdil Pozitivne rezultate skupine v prvih še-7in mesecih letošnjega leta. Promet se 'e povečal za 14,9 odstotkov in dose-9nl 1.005 milijard lir, medtem ko so v istem obdobju lanskega leta zabeležili milijard lir.
Tudi v poglavju dolgov se je stanje okaj izboljšalo: po prvih šestih mese-in lanskega leta jih je podjetje imelo
za 408 milijard lir, v istem obdobju letos pa 370 (torej 9,3 odstotkov manj) in to kljub novim pridobitvam, ki so podjetje »obremenile« za okrog 50 milijard lir.
Največ poslovnega uspeha v prvih šestih mesecih so zabeležili v oddelku kuhinjskih strojev, kjer je proizvodnja narasla za 6,8 odstotkov; ta oddelek ustvarja 67 odstotkov celotnega prometa pordenonskega industrijskega obrata.
Predsednik Rossignolo je na včerajšnji tiskovni konferenci tudi ugotavljal, kako podjetje »prispeva« za skoraj tisoč milijard lir, da je italijanska trgovinska bilanca v sektorju kuhinjskih strojev v aktivu. Dodal je, da se po sanaciji sedaj gradijo nove tovarne in odločno zanikal, da bi podjetje Zanussi lahko kotirali na borzi.
Danes program nove vlade F-JK
TRST — Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti bo na današnji seji skupščine prebral program, ki ga je šeststrankarska koalicija sprejela pred sestavo novega odbora. O programskih izjavah bo skupščina razpravljala v ponedeljek, 12. t. m., nakar bo začela z redno upravno in zakonodajno dejavnostjo.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
ROMI: nič več na dnu lestvice diskriminiranih manjšin!
O njihovem izvoru ni že dolgo nobenega dvoma: med jezikoslovci, ki so že v prejšnjem stoletju dognali, da njih izvira iz severno-zahodne Indije, je bil tudi Slovenec Miklošič.
Kdaj so zapustili svojo pradomovino, je že nekoliko bolj sporno, gotovo pa ne pred 5. stoletjem našega štetja in gotovo pred letom 1.000. Napredovali so počasi proti vzhodu, skozi dežele Irancev, Armencev, Grkov in končno Slovanov in od vsakega od teh narodov so si izposodili nekaj jezikovnega "orodja".
Največji jezikovni vpliv nanje je imela, kot vse kaže, romunščina tako da najbolj upoštevana delitev današnjih številnih romskih narečij loči dve skupini: vlaško in nevlaško, glede na jakost romunskega vpliva.
Rome so iz Balkana porinili Turki. Potisnili so jih naprej proti Madžarom in Nemcem, a tudi na zahod, k Italijanom in dlje, do Španije. Pozneje so se Romi razselili še v druge kontinente in danes jih lahko najdemo tudi v obeh Amerikah in v Južni Afriki. Tako so dobili več različnih imeh, običajna slovenska in italijanska oznanka f'Cigani" in "Zingari") izhaja iz imena, ki so jim ga dali že Bizantinci (athinganoi", po neki verski sekti), špansko in angleško ime fgi-tanos" in "gypsies") pa izhaja iz zmotnega prepričanja, da so prihajali iz Egipta. Iz podobne napake izhaja tudi francosko imeno "Bohemiens ".
"Romi" je ime,°ki ga sami rabijo, da se označujejo in pomeni "ljudje"; za njih jezik pa rabijo izraz "romanes" ali "romani čib". Na celem svetu jih je približno dva milijona, v Italiji navajajo razne ocene vrednosti, ki gredo od 45.000 do 80.0000, v Sloveniji pa od
42. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM
OD 2. DO 11. SEPTEMBRA NA SEJMU V PORDENONU. NOVI PROIZVODI, NOVA TRŽIŠČA, NOVE ZAMISLI.
2 - 71. SEPTEMBER 7988 Urnik: ob delavnikih 16.00 - 23.00
sobota in praznik 9.00 - 23.00
3. srečanje harmonikarjev Primorske v Senožečah
SEŽANA — V počastitev praznika občine Sežana, je bilo v nedeljo, 28. avgusta 1988 3. srečanje harmonikarjev Primorske. Že prvo srečanje leta 1986 je dalo slutiti, da bo tovrstna prireditev našla svoje mesto med ljubitelji harmonike in njenih melodij.
Tako se je v Senožečah tokrat zbralo 26 harmonikarjev in preko 700 obiskovalcev. Prelepo okolje parka za restavracijo Adria in sončno popoldne sta splošni vtis olepšala v nepozaben dogodek.
Vrli harmonikarji, predpogoj za udeležbo je bil, da nastopajoči igrajo na frajtonarico, so skladbe igrali po svojem izboru. Čeprav vsi amaterji -ljubitelji so vsak posebej prispevali svoj delež k prireditvi. Nekateri med njimi so instrument resneje »zagrabili« šele po upokojitvi, drugi pa se ne spomnijo več, kdaj so prvikrat izvabili glasove iz tega zanimivega in med ljudmi zelo priljubljenega instrumenta.
Velik prispevek k uspeli prireditvi je prispeval tudi Andrej Jelačin, domačin, sicer pa poznan širom po Primorski kot pisec humorističnih tekstov pod vzdevkom »Toni Karjola« in gledališki režiser ter igralec. Njegove domislice in intervjuji nastopajočih so med gledalce vnašali smeh in vedro razpoloženje. Zanimivost sre-
čanja je gotovo povečal tudi gost -Oskar Kjuder, dobro poznani dirigent Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Njegova prisotnost v žiriji je gotovo povečala tremo nekaterim nastopajočim. Kljub temu so bili nastopi ubrani, obarvani s pristnostjo nastopa in samosvojimi karakternimi potezami.
Nastop dirigenta Kjudra je vzbudil zanimanje in pokazal, da ni samo uspešen dirigent, temveč tudi izreden glasbenik.
Čeprav to ni bilo tekmovanje, je srečanje ocenjevala posebna žirija, ki je nastopajoče ocenjevala po splošnem vtisu in tehniki igranja. Prvo mesto je zasedel Silvo Kobal iz Malega polja pri Colu.
Na srečanju so nastopili: Ivan Koren, Silvo Kobal, Jurij Čuk, Alojz Žakelj, Milko Babič, Palmiro Kr-mac, Armando Krmac, Albert Zafred, Albin Doljak, Jože Rener, Grozdan Rener, Stanislav Uršič, Veselko Kočevar, Vladislav Koko-šar, Tiberija Mavri, Sergio Ražman, Ivo Vouk, Pino Kermac, Jože Vouk, Jože Korenič, Jože Cole, Renato Debernardi, Ludvik Žiberna, Anton Puc.
Srečanje sta uspešno organizirala ZKO Sežana in KUD »Pepca Čeho-vin-Tatjana« Senožeče.
MARJAN SUŠA
1.500 do 5.000. V Jugoslaviji pa 168.000 (po popisu iz leta 1981)
Danes ni več dvomov, da je treba Rome upoštevati kot narodno in jezikovno manjšino. Ostalo je sicer veliko predsodkov, saj jih še danes italijanski statistični zavod označuje kot "hudodelce in berače". Vse kaže pa, da so najhujši časi za Rome končali po nacističnih pokolih, ki so zahtevali nad pol milijona žrtev.
Glavni problem današnjih Romov je njihov odnos do družbe, ki se je temeljito spremenila v skoro vseh državah, kjer krožijo. Tradicionalne dejavnosti Romov, nekatere obrti in trgovina s konji, danes ne nudijo dovolj možnosti za zaslužek in položaj odri-njenoti, v katerega jih marsikje še pehajo, ustvarja še težje pogoje za sožitja.
Precej Romov se je v zadnjih generacijah, kjer so našli primerne pogoje, ustalilo in pognalo korenine, kar pomeni, da so se v precejšnji meri asimilirali. Tisti, pa ki še krožijo imajo vedno večje težave. Za izvrševanje skoro vsakega poklica in za pridobitev uradnega pooblastila, je potrebna neka osnovna šolska izobrazba, ki je večina Romov nima. Obiskovanje šol pa predpostavlja neko ustaljenost in torej razpolaganje s prostorom, kjer bi posamezne družine lahko ostale dalj časa. Romski otroci, poleg vsega ostalega, imajo tudi drugačne obveznosti v družini in zato težko sprejemajo "normalne" šolske urnike ostalih otrok.
Kot omenjeno se je po drugi svetovni vojni začelo romsko vprašanje reševati na nov, učinkovitejši, način. Sami pa so se organizirali v državne in nedržavne organizacije. V Italiji je že pred letom 1970 nastala "Opera nomadi" in kasneje "Centra studi Zingari" v Rimu, ki izdaja dvomesečnik "Lacio Drom" (srečno pot).
Te organizacije so začele vrsto pobud, ki naj bi predvsem mladim Romom omogočile doseganje osnovne izobrazbe. Leta 1971 je še delovalo 60 posebnih razredov, ki naj bi Rome in druge nomade pripravljali za vstop v normalne razrede. Ta prehod je bil odrejen že leta 1974, a izvajanje je bilo vse prej kot enostavno.
Leta 1985 je rimski Študijski center izvedel raziskavo v 15. italijanskih pokrajinah ter na vzorcu 13.000 Romov ugotovil, da jih je 35% bilo še nomadskih, 15% polustaljenih ter preostalih 52% ustaljenih. V vzorcu je bilo 3.600 šoloobveznih otrok, od katerih je bilo redno vpisanih 41%, a le 70% od teh je tudi obiskovalo šole. Iz tega izhaja, da le približno 20% ciganskih otrok v Italiji obiskuje kako šolo. Podrobnejši podatki o razredih, ki jih obiskujejo so še bolj zgovorni: 46% obravnavanih otrok je obiskovalo prvi razred osnovnih šol, 9% peti razred, v vseh nižjih srednjih pa je bilo le 3% vseh opazovanih otrok.
Smisel teh številk je jasen: ni dovolj objavljati zakone, ki dopuščajo nek razvoj; treba je storiti tudi vse, da se proglašena načela tudi uresničijo. Ta problem skušajo Romi reševati ne le na italijanski državni ravni, ampak tudi na mednarodni. Evropski svet in Evropski parlament so izdali že vrsto priporočil in resolucij, ki pozivajo posamezne vlade k večji odprtosti in strpnosti. Glavni argument je vsekakor ta, da se Rome ne sme obravnavati kot nek socialni problem, ampak kot posebno narodno skupnost, ki ne potrebuje miloščine in usmiljenja, ampak predvsem spoštovanje za svojo identiteto.
Delegacija ZZB NOV Jugoslavije v Modeni
Koper - Delegacija ZZB NOV Ugoslavije, ki jo je vodil Rado Pišot r 0K°1 iz Kopra se je udeležila pri-^ ditev na 42. festivalu Unita v Mo-v®]m, v okviru prireditev so pripra-t 1 Konferenco o popuščanju nape-su in razorožitvi v svetu in o vlogi r P°rniških gibanj v tem procesu. V d	je sodeloval tudi Aleksan-
sP r ^rudeii iz Kopra, ki je prisotne liH?ašil s stališči jugoslovanske po-jav..e in Zveze borcev NOV Jugos-n; 116 0 razoroževanju in popušča-šče	v svetu, o vlogi neuvr-
v d11® OZN, o pomenu sodelovanja k red°zemlju in o stikih predstavila . evropskih odporniških gibanj. leoa]anie članov jugoslovanske de-fesrC^e j® Pozdravil tudi častni gost rejtlv.a*8 Giancarlo Pajetta, član di-clJe Komunistične partije Italije.
(B. Š.)
Reportaža iz Tupelč: Refošk zahteva več nege
TUPELČE — Ko se ob letošnjem prazniku terana in pršuta v Dutovljah Zofija Abram, po domače Petrova nona iz Tupelč, iz opravičljivih vzrokov ni mogla udeležiti podelitve (zadnjega od mnogih) priznanj za dolgoletno sodelovanje s kmetijsko zadrugo, 22 ton lani oddanega grozdja refošk, obnovo pol hektara vinograda in dobro gospodajenje, je diplomo namesto nje prevzel eden od sinov. Ker so se za to čast potegovali tudi nekateri od petih vnukov, se torej nagrajenki ni treba bati, da bo kmetija ostala brez naslednikov.
Petrova družina iz Tupelč je bila v zvezi s kmetijo od nekdaj pripravljena deliti vse dobro in slabo. »Čeprav so bili Abramovi otroci običajno šolani, saj je bil tudi moj pokojni mož advokat, so bili (in so) vedno voljni kmetiji priskočili na pomoč: najsi bo z denarjem ali pri kmečkih opravilih«, je z neprikritim ponosom povedala 65-letna Zofija Abram. Z združenimi močmi in znano kraško vztrajnostjo so zato v dveh ali treh generacijah na skopo kraško zemljo na njive in vinograde navozili na stotine ton zemlje in ustvarili eno najmočnejših in najbolje vodenih kmetij v tem okolišu.
»Kmetijo smo lahko izboljšali tudi zato«, pravi Zofija, »ker nismo bili nikdar enostransko usmerjeni. Ob vinogradih s skoraj 5000 trtami, ki dajejo ob povprečnem pridelku približno 230 kvintalov (ali 23 tisoč litrov) vina na leto, imamo tudi poln hlev. Tako na dan oddamo skoraj 20 litrov mleka, redimo povprečno 10 glav govejih pitancev in imamo seveda tudi prašiče za domačo potrebo. Živina nam daje dovolj gnoja, da z njim izbolj-
šujemo z umetnimi gnojili prenasičeno zemljo«. »Zemljo smo z rokami nosili skupaj.«
»Ob taki kombinaciji lahko pričakujemo dober in obilen pridelek, ki se ga nam ni treba sramovati. Vedno namreč skrbimo, da oddamo le najkvalitetnejše grozdje. Ob trgatvi, ko tudi do 10 dni dela v vinogradih od 20 do 30 trgačev, v zadružno zbiralnico vedno odpeljemo le prebrano grozdje, torej brez gnilih in zelenih jagod. Ker je črno grozdje (refošk), kakršnega pretežno pridelujemo na Krasu, in tukaj daje priznani teran, še posebno podvrženo boleznim in je hkrati bolj občutljivo za drobne pomanjkljivosti, moramo seveda pridelek še skrbneje prebrati in razvrščati po kvaliteti, kot v tistih vinorodnih okoliših, ki so zasajeni z belimi sortami. Prebiranja in razvrščanja vinogradnik ne more prepustiti pomagačem in najetim trgačem, ki jih že tako zbere z največjo težavo«, se je razgovoril tudi sin Edo, ki se takrat, ko je potreba in ko more, z družino pripelje mami na pomoč iz Nove Gorice.
Pogovor ne brez grenkobe nadaljuje mama Zofija, ki se je po moževi smrti s pomočjo otrok uspešno spopadla z veliko kmetijo.
»Zemlja zahteva celega človeka. Zato jo ljudje zapuščajo in jo nočejo obdelovati. Mi pa kar vztrajamo, čeprav se nam nekateri zato marsikdaj smejijo. Ne moremo zanemariti zemlje, ki smo jo sami in rodovi prednikov dobesedno s svojimi rokami navozili in raztrosili po kraškem kamenju. Tudi mojega znoja je toliko v tej zemlji, da tega ne bi privoščila niti sovražniku. Vendar
uživam v delu. Spoznanje, da je nekaj dobro opravljeno, mi prinaša največje zadoščenje in srečo. Kljub temu pa nikomur od otrok nisem branila, da si je izbral drug poklic in se zaposlil. Nikogar nismo vezali na kmetijo, saj smo se zavedali, da mu zaposlitev omogoča večjo finančno neodvisnost. Sama pa vem, da je tisti, ki je delaven v službi, lahko priden tudi na kmetiji, in obratno!«
Zofijin recept je očitno uspešen. Vsi trije njeni otroci imajo dobre službe in so hkrati najtesneje navezani na kmetijo. Hlevi so polni, ne manjka pa tudi kmetijske mehanizacije, saj imajo za vsak stroj tudi rezervo ali celo dve. »Ne moremo si privoščiti, da bi med škropljenjem zaradi okvare ostali brez škropilnice. Zato imamo dve. Podobno je tudi s kosilnico, traktorjem in drugimi stroji ter priključki«, se skoraj opravičuje Edo. Petrovi sproti obnavljajo vinograde in skrbijo, da povečujejo delež domače krme. Prav letos jim je kljub suši ne bo manjkalo, saj se jim je tokrat prvič oddolžilo 12 hektarov novih travnikov, ki so jih uredili pred dvema letoma.
Desetletja delovnosti, znanja in načrtnega gospodarjenja se danes torej na 40-hektarski kmetiji obrestujejo kljub presenečenjem muhastega vremena in udarcem nepremišljene državne gospodarske politike. Sedaj, ko je kmetija obnovljena in mehanizirana, otroci pa preskrbljeni, je prišel čas, da so začeli razmišljati tudi o obnovi domačije in ureditvi borjača, ki je pravi biser nekdanje kraške arhitekture.
JANEZ ODAR
Nepričakovan upravni sklep deželne vlade
Novi pritiski za ustanovitev naravnih parkov na Tržaškem
V soboto prvi koncert v Miramarskem parku
Glasbeni sprehodi v okrnjeni izvedbi
Deželna uprava je pred kratkim poverila strokovnjakom nalogo za izdelavo načrtov za razvoj naravnega parka na Krasu. Deželna vlada je sprejela ta sklep na predlog odbornika za načrtovanje Carboneja, na osnovi deželnega zakona št. 11 iz leta 1983, ki formalno ustanavlja štirinajst naravnih parkov na območju Furlanije-Julijske krajine. Naša Dežela je namreč z Umbrijo edina, ki ima neposredne pristojnosti za vprašanja ustanovitve ter namembnosti naravnih parkov, v vseh ostalih krajih pa sta za to v prvi osebi pristojna vlada in parlament. Kraški naravni park ali rezervat, kot ga nekateri imenujejo, je polnopravno vključen v osrednji deželni urbanistični načrt (PUR) ter zajema občine tržaške pokrajine, z izjemo Milj, ter doberdob-sko občino na Goriškem.
Sklep deželne uprave, ki je prišel precej nepričakovano, zanima od blizu devinsko-nabrežinsko, zgoniško, re-pentabrsko in tržaško občino, ki kot kaže niso še predložile Deželi svojih konkretnih predlogov in načrtov za ustanovitev parka. Deželni zakon št. 11, ki je bil svojčas predmet ostrih polemik, namreč obvezuje Občine, da same izdelajo te načrte, Dežela pa prispeva 90 odstotkov potrebnih denarnih sredstev. Na Tržaškem se je doslej za ta korak odločila edinole dolinska občinska uprava, ki ima formalno gledano torej edina svoje parke v naši pokrajini. Dežela se je sedaj nepričakovano odločila za "trdo linijo" in bo, kot je razvidno iz stališča njenega izvršilnega telesa, vsilila občinam svoje načrte.
Deželni sklep je presenetil marsikaterega občinskega upravitelja in tudi Kraško gorsko skupnost, ki se že dalj časa v prvi osebi ukvarja s to kočljivo problematiko. Kraški parki so že veliko let v središču pozornosti in so bili večkrat predmet polemik. Občine, ki zastopajo kraško prebivalstvo, si prizadevajo za zaščito Krasa, vključno pa z njegovim prebivalstvom in s tradicionalnimi ekonomskimi panogami. Stremijo po tako imenovani aktivni zaščiti teritorija, za katero si med drugim prizadeva tudi Kmečka zveza. Okoliške občine in Kraševci v tem sklopu še čakajo na pokrajinsko konferenco o teritoriju, ki jo je Dežela obljubila ob podpisu sporazuma o odškodninah in o protivrednostih za hitro cesto. Prav zaščita Krasa bi morala biti ena glavnih tem te tolikokrat napovedane konference, za katero sta se direktno obvezala deželna odbornika Carbone in Rinaldi.	„ _
Miramarski park bo v kratkem doživel še četrto izvedbo Glasbenih sprehodov. Bodo sicer nekoliko okrnjeni, razveseljivo pa je že dejstvo, da se bo ta hvalevredna manifestacija tudi letos pojavila na obzorju tržaškega kulturnega dogajanja.
»Škoda bi bilo opustiti to večdnevno glasbeno prireditev, ki smo jo zasnovali pred štirimi leti in jo vse do lanskega septembra tudi uspešno uresničevali.« S to mislijo je skušal utemeljiti letošnjo skrčeno izvedbo Glasbenih sprehodov prof. Severina Zannerini, sicer prvi čelist v orkestru tržaške operne hiše in dirigent Komornega orkestra gledališča Verdi. Prof. Zannerini pa je v tem trenutku predvsem predsednik in glavni pobudnik teh svojevrstnih sprehodov po Miramarskem parku, ki jih od vsega začetka prireja glasbeno društvo Opera giocosa. Obenem pa je tudi mentor in dirigent istoimenskega orkestra, v katerem igrajo mladi glasbeniki iz Furlanije-Julijske krajine.
Četrta izvedba Glasbenih sprehodov je bila postavljena pod vprašaj vse do konca avgusta. Pred približno poldrugim mesecem smo namreč že pisali o tem, kako so prireditelji zaman iskali potrebnih denarnih podpor, ki so jim jih za uresničitev te glasbene manifestacije vsako leto nudile javne ustanove in nekateri bančni zavodi. Kljub vsem še tako upravičenim utemeljitvam pa so organizatorji naleteli le na gluha ušesa. Vsemu navkljub so se odločili, da Glasbene sprehode priredijo, pa čeprav bosta od štirih predvidenih na vrsti le dva.
Vsekakor pa je za oba predvidena sprehoda na vrsti dokaj pestra izbira koncertnega sporeda. Prvi bo že v so-
Znaten porast števila prehodov čez mejo: kar dva milijona in pol več kot lansko leto
Od januarja do avgusta letos je prekoračilo mejne prehode na Tržaškem približno dva milijona in pol ljudi (11,11 odstotka) več kot v istem obdobju lanskega leta.
V omenjenem času je namreč šlo skozi mejne prehode (v obe smeri) 25.191.269 ljudi, v prvih osmih mesecih lanskega leta pa 22.671.591 oseb. Veliko bolj omejen porast (1,53 odstotka več) pa so zabeležili avgusta letos. Prejšnji mesec so namreč zabeležili v primerjavi z lanskim avgustom kar 120 tisoč turistov
manj, to je celih 6,13 odstotka. Po vsej verjetnosti je do tega prišlo, ker so se turisti ustrašili novic o cvetenju morja, ki je zajelo jadranske obale in tudi Istro.
Če se je torej avgusta znatno skrčilo število prehodov čez mejo s potnim listom, se je nasprotno znatno povečalo število prehodov s prepustnicami, in sicer za 11,54 odstotka. S prepustnico je prekoračilo mejo 1.473.659 ljudi, lani pa jih je šlo čez mejo 1.321.212. Italijanskih državljanov je bilo nekaj preko milijona, jugoslovanskih pa nekaj manj kot štiristo tisoč.
boto, 10. t. m., in sicer v sledečem z°' poredju: ob 15.30 pri Labodjem jezeru Albinonijeva Simfonija v G-duru, oo
16.05	pri gradiču Salierijeva Simfonija v D-duru »La veneziana«, ob 17.10 poa spomenikom Leopolda II. Mozartova Simfonija v A-duru ter ob 18. uri v Miramarskem pristanišču Haydnova Simfonija v fis-molu. Isti spored bo orkester izvajal tudi v nedeljo, D-t. m.
Drugi Glasbeni sprehod, ki bo v soboto, 18., in v nedeljo, 19. t. m., pa bo obsegal Vivaldijeve Letne čase, P11 katerih bo kot solist igral violinist Črtomir Šiškovič, Dolcettijeve Opere za ljudstvo ter Mozartovo opero buflo Bastiano e Bastiana. (dam)
Nova delovna mesta za tehnike
Uspešno delovanje raziskovalnega centra pri Padričah
Mesec avgust je bil zelo uspešen za Center za znanstvene raziskave Prl Padričah, kot poudarja v poročilu za tisk konzorcij, ki center upravlja. Na' daljevali so z raziskavo o znanstvenih ustanovah v Furlaniji-Julijski krajih1' v službo so sprejeli nove tehnik^ nadaljujejo se gradbena in druga dela v območju Centra, izdelali so nekatere srednjeročne načrte.
V	okviru raziskave o obstoječih znanstvenih ustanovah v naši dežeh (javnih in zasebnih) so že obiskali pri' bližno sto ustanov in izvedli vrsto ih' tervjujev. Raziskavo vodijo štirje mladi raziskovalci, ki so zaključili univerzitetne študije.
Potem ko so najeli diplomiranca tl upravno-juridičnih ved in dva tehnika za informatiko, je v Centru zaposlenih že 250 oseb: od tehnikov do upravnega osebja.
V	polnem teku so dela za izgradnjo stavbe, ki bo merila 1.500 kv. metrov. V prostorih nove zgradbe bodo namestili vse potrebne stroje za fizik0 trdnin, tehnološke raziskave in center za proučevanje najsodobnejših medicinskih strojev. Nadaljujejo se dela za izgradnjo stavbe, kamor bodo namestili laboratorije za genetsko in bioteh-nološko inženirstvo.
Izredni komisar Domenico Romeo in direkcija Centra za znanstvene raziskave so izdelali srednjeročne načrte na področju molekularne medicine, nuklearne fizike, katalize itd.
V pismu ministru za državne udeležbe
Sindikati zahtevajo nov sestanek z vlado in Deželo za bivšo Terni
Deželna tajništva CGIL, CISL in UIL so poslala ministru za državne udeležbe Carlu Fracan-zaniju ob njegovem obisku na velesejmu v Pordenonu odprto pismo v zvezi s težkim položajem v bivši škedenjski železarni Terni. V pismu, ki so ga podpisali deželni tajniki Pasgual za CGIL, Gi-ustina za CISL in Trebbi za UIL, se sindikalisti sklicujejo na srečanje, ki je bilo še 17. maja na ministrstvu za državne udeležbe v Rimu in na katerem so obravnavali probleme prisotnosti IRI v Julijski krajini. Takrat so se tudi domenili za nadaljnja srečanja na Deželi, na katerih pa so državne finančne družbe zavzele birokratska in omalovaževalna stališča, ki so preprečila, da bi omenjenim problemom našli ustrezne rešitve.
Kot se dogaja v teh primerih, pravijo sindikati v pismu ministru, je čas stvari še zaostril: prišlo je do prehoda SBE zasebnikom in do počas-
nega nazadovanja Ansalda, Lloyda in Tržaškega arzenala tako s produktivnega kot z zaposlitvenega stališča. Še najbolj kritičen pa je položaj v AIT po sklepu Finsidra, da proda obrate bivše železarne na dražbi. To bo namreč vso stvar zavleklo, kar je toliko bolj nerazumljivo glede na dejstvo, da so že obstajali industrijski načrti, ki jih je sama Finsider pozitivno ocenila. Po mnenju sindikatov je ta zamuda nepotrebna in nevarna, zato poziva vlado, naj zajamči, da bo predstavljene industrijske projekte prediskutira-la s sindikati in z Deželo. V ta namen deželna tajništva CGIL, CISL in UIL zahtevajo, naj ministrstvo za državne udeležbe prevzame pobudo za ponovno sklicanje srečanja med Deželo, sindikati in IRI ter samim ministrstvom, da bi skupno našli ustrezno in kratkoročno rešitev problema bivše Terni.
Od jutri predavanja za osnovnošolske učitelje
Seminar se uspešno nadaljuje
Prvo predavanje letošnjega seminarja za slovenske šolnike, ki ga je irh® prof. Vlado Rotar s Pedagoške akademije v Ljubljani na temo »Nove inter' pretacije naturalističnih vsebin v predšolski starosti«, je tudi včeraj P'1' vabilo številne vzgojitelje otrošk1 vrtcev. Včeraj je predavanju na učit®' Ijišču sledila druga skupina vzgojit®' Ijev, in sicer vzgojitelji didaktičih ravnateljstev pri Sv. Ivanu in iz Don ne. Prva skupina je včeraj imela di daktične vaje v Povirju, druga skupih^ pa se bo s praktičnim delom spoprlJe la danes v Gračišču. Jutri pridejo n vrsto osnovnošolski učitelji, ki se boo srečevali v Finžgarjevem in ProsV®". nem domu na Opčinah, od 13. sept®® bra pa so na sporedu predavanja , profesorje nižjih in višjih srednjih s
Na sliki (foto Magajna) prof. R°tar med včerajšnjim predavanjem-
CAMERA Dl C0MMERCI0
INDUSTRIA ARTIGIANATO E AGRICOLTURA - TRIESTE TRŽAŠKA ZBORNICA
ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO
Tržaška zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo — služba za neobdavčeni bencin, opozarja vse zainteresirane, da rok za vložitev obrazcev za dodelitev neobdavčenega bencina zapade 10. septembra.
Zasebniki morajo izpolniti obrazec 1 (modulo lipo 1) in ga oddati na kateremkoli anagrafskem uradu v tržaški občini (uradi so odprti.od ponedeljka do sobote med 14. in 20. uro), če imajo stalno bivališče v občini Trst oziroma na sedežih županstev, če stanujejo v ostalih občinah pokrajine. Urniki so naslednji:
—	DOLINA: od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.00; ponedeljek in sreda od 15 30 do 17.45;
—	ZGONIK: od ponedeljka do sobote od 8.00 do 14.00; torek in četrtek od 15 00 do 18.00;
—	DEVIN - NABREŽINA: od ponedeljka do sobote od 9.00 do 13.00; od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00;
—	REPENTABOR: od ponedeljka do sobote od 8.00 do 14.00;
—	MILJE: od ponedeljka do petka od 16.00 do 20.00;
Prosilcem bo ob vložitvi obrazca izdan družinski list za neobdavčeni bencin. Družinski list je treba predložiti obrazcu, s seboj pa je treba prinesti tudi prometno knjižico in vozniško dovoljenje.
Podjetja, krajevne ustanove in inštitucije morajo izpolniti obrazec 2 (modulo tipo 2) in ga vložiti na sedežu Tržaškega avtomobilskega kluba ACI v Ul. Cumano 2 in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. K obrazcu je treba predložiti fotokopijo dokumentov, ki jih zahteva pravilnik glede na predvidene primere.
Mešani zbor Milan Pertot že začel z vajami
Tudi v Barkovljah
Prihodnji teden odhaja mešani pevski zbor Milan Pertot na tridnevno gostovanje na avstrijsko Koroško. Za to gostovanje, ki predstavlja, lahko rečemo, uradni začetek letošnje sezone, se pevci že vestno pripravljajo.
Prva vaja z družabnostjo je bila V barkovljanskem društvu že pretekli teden; tej bodo sledile še druge, ki bodo pomagale pevcem, da se »upojejo«, dirigentki Aleksandri Pertot pa, da vzame ponovno »vajeti v roke«.
»Rast vsakega zbora je povezana s čim večjim številom vaj, pa tudi s številom pevcev,« nam je Aleksandra povedala. »Naš zbor je štel v pretekli sezoni okrog 30 mladih pevcev. Sedaj se nam bodo pridružili še novi. Dokončnega števila še ne morem povedati, ker se pač na začetku šele iščemo, spoznavamo in navezujemo stike za bodoče skupno delo. Na vsak način si želim, da bi zbor dosegel število okrog 40 pevcev. S tolikimi člani bi se lahko lotili zahtevnejših in zanimivejših programov.
Da bi to dosegel, bo zbor letos koncertiral svojo dejavnost predvsem na vaje in študij novih pesmi. »Seveda bomo imeli tudi več nastopov, a prav gotovo ne toliko, kot v pretekli sezoni, ki je bila po številu nastopov, koncertov in gostovanj, res izjemno bogata. V lanski sezoni smo imeli na primer okrog 30 nastopov, kar pomeni, da smo nasto-
iščejo nove pevce
r\ n h 1, ž	„ n 1, — .. ..— \T , J .. .. clf-Ct Z®
pali približno trikrat vsak mesec. Nastopi so sicer vzpodbudni in dobrodošli, vendar zahtevajo toliko ^evega
'dela*
priprav, da ohromijo ostalo delo v zvezi s študijem no'1
programa, zahtevnejših skladb itd.«	jvl
Od 16. do 18. septembra bodo imeli pevci z^oTCt0(jo Pertot dva celovečerna koncerta na Koroškem, kjer gostje tamkajšnjih avstrijskih zborov, ki so jih sP°znal0 v lanskih kulturnih dnevih. Tu bodo svoj program, k1 prvem delu obsegal skladbe različnih avtorjev v oS jezikih, v drugem pa skladbe iz zbirke bogate slove ustvarjalnosti, posneli tudi za radio.	perto1'
»Z vajami smo sicer začeli,« pravi še Aleksandra r »toda zamudniki imajo še vedno čas, da se nam PrI.m jn Seveda posvečamo na vajah predvsem skrb pesmi njihovemu izvajanju. Ne pozabljamo pa, da so zb0,r‘^jjo, priložnost, da se mladi sestajajo, da se med seboj v da razvijajo čim bolj pristno družabnost. Torej je P zboru tudi po tej plati prijetno in zanimivo.«	nast°'
Le pogum torej. Kdor si želi lepega petja, dobri ^ pov, pa tudi družabnosti in zabave, naj pohiti z vpis
N. L-
Socialisti ne marajo delegacije SSk na pogajanjih
Na sedežu Krščanske demokracije So. se včeraj popoldne sestale delegati6 pokrajinskih vodstev KD, PSI, SDI, PRI, pli in LpT, da preverijo Jhpžnosti za oblikovanje odborov na tzaški Občini in Pokrajini. V zadnjem renutku je s srečanja izpadla delega-C1ia Slovenske skupnosti, ki jo je pri-reditelj, vodstvo KD, sprva uradno po-^abil, nato pa ji "odsvetoval" udelež-b°- Kot smo lahko izvedeli, so socialis-1 v dopoldanskih urah napovedali taj-hiku KD Tripaniju, da se srečanja ne °do udeležili, če bo na njem sodelo-,.ala tudi delegacija stranke lipove ve-Kce. Na tapeti je po mnenju PSI še ''edrio politični položaj v devinsko-na-fežinski občini, kjer so socialisti že ttekaj mesecev v opoziciji.
<, Premika na daljavo" med PSI in bk se torej nadaljuje, čeprav je do Pred kratkim kazalo, da bodo devin-po-nabrežinski socialisti, ki so podpr-1 varianto regulacijskega načrta o pijanskem zalivu, prej ali slej stopili krajevni občinski odbor. Dogodki pa citno trenutno pe peljejo v to smer. °krajinski tajnik KD Tripani se je Sekakor ponudil kot neke vrste po-srednik v tem septembrskem politič-tl6ln sporu.
Včerajšnje srečanje v Palači Diana ,e Potekalo v precej sproščenem vz-ušju, čeprav sporazuma ni še za voskom. Tajniki navzočih strank, Tripa-p1 (KD), Agnelli (PSI), Staffieri (LpT), ^astigliego (PRI), Berni (PRI) in Berce ! bDl) so bili mnenja, da je treba po-'teti s pogajanji ter da je treba v tej J'rvi fazi pogajanj posvetiti osrednjo Pozornost programu novih uprav. V ern sklopu so se sporazumeli za usta-°vitev posebne medstrankarske ko-v.!sii6. ki bo v roku enega tedna sesta-ha osnutek programa novega občin-Kega in pokrajinskega odbora. Ta ko-lsija se bo prvič sestala v soboto.
Ldt anlce petstrankarske koalicije in zum raf!Unai0' ba bodo dosegle spora-nam Pekje na koncu prihodnjega ted-se 'hVsekakor pred 19. septembrom, ko n.•	0 sPet sestal pokrajinski svet. Za-
pLh ° videti, kakšno stališče bo v ■,flodnjih dneh zavzelo melonarsko 9 banje, ki sodeluje na pogajanjih, °ce pa se direktno angažirati v novih
bptavah.
p ^eststrankarska koalicija KD, PSI, ž su '	razpolaga v tr-
^sskem občinskem svetu z 32 glasovi a 60, v pokrajinskem svetu pa s točno Polovico glasov (12 na 24).
Tudi podjetje iz Pordenona bi sprejelo tovor ladje Karin B
V Trstu se je dvignil pravi politični valobran proti prihodu strupene ladje
Plovni kanal v industrijski coni, kjer ima svoja skladišča tudi družba Crismani
Tržaškemu podjetju Crismani se je včeraj pridružilo tudi podjetje Casag-rande iz Pordenona. Vodstvo slednjega je javno sporočilo, da je pripravljeno prevzeti strupene odpadke ladje Karin B. Podjetje je med drugim delalo v Černobilu. Novica, da je tržaško podjetje Crismani pripravljeno analizirati, zavarovati in raztovoriti strupene odpadke z ladje Karin B, pa je že naletela v Trstu in vsej deželi v glavnem na negativne odmeve. Strupene ladje noče nihče, zakaj bi jo sprejeli prav v Trstu?
Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je včeraj poslal predsedstvu ministrskega sveta depešo, v kateri pravi, da »v tržaškem pristanišču ni prostorskih, ambientalnih in niti tehnoloških pogojev za raztovarjanje strupenih snovi z ladje«. V Biasuttijevi izjavi lahko razberemo tudi neposre-
den odgovor na ponudbo družbe Crismani. Slednja je poslala svojo ponudbo prav predsedstvu ministrskega sveta in zagotovila, da ima sredstva in ljudi, s katerimi bi lahko izvedla nevarni posel.
Družba Crismani je specializirana v čiščenju okolja. V prvi vrsti se ukvarja s čiščenjem onesnaženega morja, podružnice, ki delujejo v njenem sklopu, pa se bavijo tudi z drugimi deli za preprečevanje najrazličnejših onesnaževanj in s preventivo. Specialisti družbe se lotevajo tudi strupenih snovi, bodisi ko gre za njihovo embalažo bodisi ko gre za prevažanje nevarnih odpadkov. Razpolaga z desetimi plovili za čiščenje morja in z več vozili in stroji za delo na suhem. Poleg tega je lastnik velikega prostora ob plovnem kanalu v Industrijski coni, kjer spravljajo kontejnerje. Tu naj bi uskladiščili
Okrnjena proslava na pokopališču
Počastitev spomina bazoviških junakov
Včeraj je poteklo 58 let od tistega daljnega 6. SePtembra 1930, ko so fašisti na bazoviški gmajni Usmrtili štiri mlade slovenske fante, štiri borce za p\°bodo, za pravice zatiranega slovenskega naroda: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča.
Kot vsa povojna leta, je bila tudi včeraj popoldne tržaškem pokopališču pred spomenikom, posvetnim bazoviškim žrtvam, kratka spominska sveča-®°st, ki jo je kot vedno organiziral Odbor za prosla-v° bazoviških žrtev, s položitvijo venca in cvetja.
. Zal je bila tokrat svečanost, zaradi nenapoveda-stavke osebja pokopališča, okrnjena, saj se je za-ela ob 17. uri, ko so uslužbenci vrata pokopališča zapirali. Tako se je pred spomenikom pri Sv. Ani “tanilo zbrati le malo ljudi, marsikdo, ki bi se rad beležil svečanosti, pa se je znašel pred zaklenjeni-nu vrati.
Bazoviških junakov pa so se sinoči spomnili tudi bazovski cerkvi, kjer je bila Tomaž Simčič.
kjer je bila maša. Govoril je prof.
Pet oseb ranjenih v treh nesrečah
Hujših prometnih nesreč na tržaških cestah včeraj ni bilo, pet oseb pa se je vseeno lažje poškodovalo in dve so sprejeli v katinarski bolnišnici. Okrog 14. ure so na oddelku za torakalno kirurgijo sprejeli 48-letnega Marina Sencicha iz Ul. Montedoro 26/e. Moški se je malo prej peljal z vespo 50 po Ul. Salata proti Istrski ulici, ko je iz še neznanih razlogov izgubil nadzor nad vozilom in se prevrnil. Pri padcu si je zlomil levo ramo in nekaj reber; okreval bo v 30 dneh.
Ob isti uri so v bolnišnico pripeljali tudi 40-letnega Bruna Baruta iz Ul. Ponziana 7. Moški se je ponesrečil na križišču med Cesto za Reko in Ul. Costalunga. Z vespo 200 se je peljal proti Katinari, ko je trčil v pando ter si lažje poškodoval desno ramo in koleno. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, zdrav pa bo v 20 dneh.
Okrog 15. ure pa so z rešilcem RK prispeli v bolnišnico 27-letni Roberto Vescovo iz Ul. SanfAnastasio, 26-letni Cor-rado Cattarossi iz Ul. Fabio Severo in 26-letni Enzo Contes-si iz Dignana al Tagliamento, ki so se ponesrečili v Drevoredu D'Annunzio. Prva dva sta se peljala z motorjem hondo 750, ki ga je upravljal Vescovo, in sta podrla Contessija, ki je pravkar prečkal cesto. Najhuje se je poškodoval Vesco-vov sopotnik, ki si je zlomil desni komolec ter se bo zdravil 30 dni. .Vescovo in Contessi pa bosta zdrava v 15 dneh.
(foto Magajna)
tudi zaboje s strupenimi snovmi, ki jih prevaža ladja Karin B; seveda bi zaboje primerno zavarovali.
Roberto Gandusio, direktor podjetja Crismare, ki deluje v sklopu družbe Crismani, je tudi včeraj potrdil pripravljenost podjetja, da opravi nevarni posel. Novinarjem je izjavil, da bi najprej analizirali, katere snovi pravzaprav prevaža ladja Karin B. S tem bi razvozlali eno izmed največjih ugank, saj nihče ne ve, kakšne odpadke skrivajo nevarni zaboji. Nato bi specialisti zavarovali zaboje in jih uskladiščili, dokler bi posamezna podjetja ne prevzela posamezne vrste odpadkov in jih predelala v čistilnih napravah. Bistvo vprašanja je seveda v tem, da je treba najprej vedeti, za katere vrste strupov gre, saj je treba za različne strupe uporabljati različne čistilne naprave in tehnike.
Roberto Gandusio je poudaril, da bi se podjetje povezalo s Tržaško univerzo, povabilo pa bi tudi organizacije naravovarstvenikov in drugih, da bi prisostvovale potekom del in se prepričale, da podjetje spoštuje zakone.
Na vprašanje, če je raztovarjanje ladje Karin B zelo donosen posel, je direktor Gandusio dejal, da je zelo donosen za podjetja, ki ne spoštujejo zakonov, za druga pa gre za navaden posel.
Dejstvo pa je, da se podjetjem, ki bi raztovorila ladjo in uničila strupene pline, nudi lep dobiček: tovor je "vreden" približno 10 milijard lir, kar seveda ni malo. Zakaj naj bi se drugače v naši deželi za to delo ponudili kar dve podjetji?
Bistveno vprašanje pa je, ali je podjetje Crismani (in tudi podjetje Casag-rande) resnično usposobljeno za tako veliko in nevarno delo. Ladja Karin B prevaža dva tisoč ton strupenih snovi. Tudi dejstvo, da je nobeno evropsko pristanišče še ni hotelo, ima svoj pomen. Italijanska vlada vprašanja ni še znala rešiti, čeprav traja polemika v zvezi z odpadki že nekaj mesecev.
Tržaške organizacije naravovarstvenikov, stranke in sindikalne organizacije so dokaj podobnega mnenja. Nih-
če noče strupene ladje in vsi trdijo, da v Trstu ni pogojev za raztovarjanje odpadkov.
Deželno vodstvo sindikalne organizacije UIL je v tiskovnem poročilu ostro kritiziralo ponudbo družbe Crismani. Sindikalisti pravijo, da je noro misliti, da bi lahko raztovorili strupeno ladjo v tako obljudenem kraju, kot je Trst. Sporočilo pa se zaključuje z nedvoumnim stavkom: »Če podjetje Crismani lahko naredi, kar pravi, naj naredi to kje drugje.«
Tržaška federacija KPI je izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža velik dvom, da bi lahko tržaška družba raztovorila ladjo Karin B. V tiskovnem sporočilu so navedene tudi »dosedanje izkušnje« in tehnološka zmogljivost podjetja. Komunistični svetovalec v upravnem svetu Tržaške avtonomne pristaniške družbe Giorgio Canciani pa je poslal predsedniku omenjene ustanove Zanettiju pismo, v katerem pravi, da je odločitev družbe Crismani, ki sodeluje s Pristaniško družbo, huda tudi zato, ker se ni posvetovala z vodstvom EAPT. Canciani dodaja, da bi bilo ravno tako hudo, če bi pristaniška uprava vedela za ponudbo in ne bi obvestila članov upravnega odbora. Canciani omenja tudi možnost »nerodne reklamne akcije« s strani družbe Crismani.
Val protestov prihaja tudi s strani CGIL, WWF, zelenih in zelene liste, protestirali so podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone, tajnik LpT Staffieri in drugi politični predstavniki. Ravnatelj pristaniške ustanove Rovelli je izrazil svojo veliko zaskrbljenost, skratka, protesti in zaskrbljene izjave prihajajo od povsod, saj se nihče noče spuščati v tako nevarne dogodivščine. Trst in Dežela FJK sta zgradila valobran, ki želi odbiti pretečo senco ladje Karin B. (am)
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Marjan Guštin
Pogreb bo danes, 7. t. m., ob 18. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Dutovljah.
Žalujoči: žena Marija, sin Marjan z ženo Verico, hčerki Sonja z možem Ivanom in Elza z možem Milosavom ter drugo sorodstvo
Vrhovlje, Repentabor, 7. 9. 1988
7. 9. 1985
Ob tretji obletnici naših dragih
7. 9. 1988
tragične smrti
Vincenca Miliča Radija Dolenca Ivana Sosiča Rudija Vremca Valterja Valiča
Padel je v obcestni jarek in utonil v odtočni vodi
ga j7?k°k jarek na Starem trgu, ki so bil ^ °Pa^ zaradi popravil na cesti, je Mar' P°nedeljek usoden 54-letnemu M0eilU Bartoliju iz Ul. Ombrelle 7. d0j-. 1 Se je nekaj po polnoči vračal odto?V' k° j® Padel v jarek in utonil v g- ni, v°di, ki se je zbirala v njem. kaj n ^ ^ M je molelo iz vode, sta ne-Codfl6^ uro odkrila 30-letni Renzo sta se*110 *n ^6-letna Lucia Sterzai, ki Mošk' P° Starem trgu vračala domov. stegni1 ^ v vodi, roka pa je bila živije .a v P0SKusu, da bi si rešil tovji j6. Ko je Codanin z grozo ugo-stekei)? m°ški ni več dihal, je takoj a9ente i kBžnje kvesture in obvestil ^ ‘etečega oddelka, ti pa so ne-ža. r a Poklicali rešilec Rdečega kri-sPeli 80 reševalci Rdečega križa pri-Ve{ a stari trg, pa moškemu ni bilo hUgj-i0?0^6 pomagati. Zdravnik Tole lahko le izpolnil potrdilo o
smrti, v katerem je zapisal, da je Bartoli utonil.
Ko so policijski agenti in reševalci Rdečega križa bili še na kraju nesreče, je iz bližnje Ul. Ombrelle kjer je stanoval nesrečnež prihitela tudi njegova sostanovalka, 76-letna Anna Eldi. Ta je agentom povedala, da je nekaj po polnoči slišala s ceste Barto-lijev glas, ki je nenadoma utihnil. Sprva se za to ni veliko zmenila. Le ko moškega ni bilo preveč časa domov in je opazila, da se je na trgu zbralo nekaj ljudi, je še sama prihitela na kraj nesreče in ugotovila, da se je njen prijatelj smrtno ponesrečil.
Kako je moški padel v jarek, še niso ugotovili. Jarek je bil namreč pravilno ograjen, delavci podjetja, ki ima v zakupu popravila, pa so na pregrade postavili tudi primerna mačja očesa, tako da jih je bilo tudi v temi mogoče opaziti od daleč. Nesrečnežu pa je bil mogoče usoden kozarček odveč.
Tovornjak obvisel na ograji
Na nadvozu pred Miljami, ki pelje proti Korošcem, se je včeraj nekaj pred 10. uro pripetila prometna nesreča, ki ni imela hujših posledic, a bi se lahko spremenila v katastrofo. Manjši tovornjak je zaradi preostrega manevra obvisel na odbojni ograji, tovor — jeklenke s plinom pa se je prevrnil na cesto.
Tovornjak je upravljal Giordano Gaspardi, ki bi moral izročiti jeklenke nekaterim lokalom in zasebnikom. Ko je Gaspardi pred Miljami obrnil proti Korošcem in zapeljal na nadvoz, se je pred njim peljal fant na mopedu. Ta je nenadoma izgubil nadzor nad svojim vozilom. Da ne bi zadel ob fantiča, kateremu je med drugim uspelo nadaljevati pot brez hujših posledic, pa je Gaspardi sunkovito zavozil na desno stran. Desno prednje kolo tovornjaka je trčilo ob pločnik, sunek pa je silovito odbil vozilo, ki je poskočilo v zrak in pristalo na odbojni ograji, kjer je tudi obviselo. Gaspardi in njegov sin, ki se je peljal na vozilu, nista imela poškodb, jeklenke pa so se skotalile po cesti in ustavile promet.
Mimoidoči so poklicali miljske gasilce, ki so s premičnim žerjavom postavili tovornjak na cestišče in natovorili vse jeklenke nanj.
■ V okviru izrednih kontrol, ki jih opravljajo zlasti v poletnem času, je policija v ponedeljek prečesala številne javne lokale v mestnem središču in v predmestju ter tako ugotovila več prekrškov v zvezi z dovoljenji in urniki obratovanja gostiln.
Policija se je osredotočila predvsem na nekatere mestne predele — kot so Drevored XX. septembra, Sprehajališče Sv. Andreja, Terezijanska četrt in okolica železniške postaje — kjer je zvečer pogosto zelo hrupno in kjer se radi zbirajo mamilaši in razbijači. Agenti so legitimirali več kot 150 oseb, med njimi pa je bilo precej takih, ki so že imeli opravka s pravico. Policija je naletela tudi na številne tujce, ki so bili brez dovoljenja za bivanje v Italiji.
se jih z ljubeznijo spominjamo
družine Milič, Dolenc, Sosič, Vremec in Valič
Opčine, 7. septembra 1988
Ob smrti tasta Josipa Trampuža izreka iskreno sožalje Vasji Pertotu in družini
balinarski krožek Sokol
Člani in odborniki SK Devin sočustvujejo z družino ob bridki izgubi moža, očeta, brata in prijatelja Pepija Trampuža.
PD Mačkolje izreka Adrijanu Reharju in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Izreden uspeh 10. praznika solate na Kolonkovcu
»Solatarji« so se res izkazali
Deseti in jubilejni praznik solate, ki ga je v soboto in nedeljo priredilo Prosvetno društvo Kolonkovec v sodelovanju s tamkajšnjimi vrtnarji, je tudi letos doživel izreden uspeh. V nedeljo je bilo na Kolonkovcu rekordno število obiskovalcev, a tudi sobotno tekmovanje v sajenju solate je privabilo trume gledalcev, ki so bodrili tekmovalce in jim vlivali poguma.
Najživahnejši del sporeda je bilo prav tradicionalno tekmovanje v sajenju solate, ki se je letos odvijalo na vrtnariji Marcela Debelisa. Tekmovanja se je udeležilo 28 oseb, in sicer osem otrok, osem žensk in dvanajst moških. Njihove sposobnosti v sajenju solate je ocenila žirija, ki so jo sestavljali strokovnjaka Millo in Fantina ter vrtnarji Silvano Sarežin, Marcelo Čok oče in Karlo Valentinčič. Med otroki je zmagal 11-letni Gabrijel Debeliš, na drugo mesto se je uvrstil 14-letni Franc Žiberna, tretji pa je bil 9-letni Robert Debeliš. Vsi ostali otroci (Albert Zrnada, Luka Žiberna, Nataša Ci-liberto, Fabio Domio in Alan Domio) so zesedli četrto mesto ex aeguo. V ženski kategoriji je zmagala nepremagljiva Mara Leban, drugo mesto je zasedla Meri Stoper, tretje pa Živanka Lazarevič. V moški kategoriji se je najboljše izkazal Kristjan Debeliš, drugo mesto je osvojil Marcello Čok, tretje mesto pa Giusto Barič. Vsi ostali
tekmovalci, tako v ženski kot v moški kategoriji, so zasedli četrto mesto ex aeguo. Organizatorji pa so nagradili tudi najstarejšega tekmovalca, in sicer Maria Kendo s Kolonkovca.
Po tekmovanju v sajenju solate so nagradili tudi najlepše solate. Osem vrtnarjev je v nedeljo popoldne prineslo na ogled primerke s svojih vrtov (kišto z desetimi glavami solate), ki jih
je ocenilo občinstvo. Vrtnarji pa so se uvrstili takole: prvo mesto je osvojil Alojz Debeliš, drugo mesto Valentino Savi, tretje mesto Robert Debeliš, četrto Marčelo Debeliš, peto Lucio Čok, šesto Mara Leban, sedmo Srgio Petti-rosso in osmo Gabriele Debeliš.
Na sliki (foto Magajna) tekmovanje v sajenju solate v ženski kategoriji.
Nabrežinska občina zaposli animatorja
Občina Devin-Nabrežina bo v šolskem letu 1988/89 zaposlila animatorja/ko v vrtcih s slovenskim učnim jezikom.
Kandidati, stari najmanj 18 in največ 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), morajo predložiti prošnjo na prostem papirju z navedbo uspo-sobljenostnih tečajev in delovnih izkušenj na področju animacije ali dela s predšolsko mladino nasploh.
Prošnji morajo priložiti fotokopijo diplome vzgojiteljske šole ali višje srednje šole ter vsa ustrezna potrdila o študijskih in delovnih izkušnjah.
Rok za predložitev prošenj: sobota, 10. 9. 1988.
Ocenjevalna komisija,-ki jo bo imenoval občinski odbor, bo na podlagi kolokvija izdelala prednostno lestvico za sprejem v službo enega/ene anima-torja/ke in za morebitne nadomestitve v tekočem šolskem letu.
Za morebitne informacije ter za dvig tukajšnjega razpisa se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20, telefon 200-421 - int. 17.
Brezplačni tečaj ruskega jezika
Združenje Italija — ZSSR prireja brezplačne začetniške tečaje ruščine, ki se bodo začeli 12. septembra. Tečaji bodo trajali teden dni, po uro na dan. Število vpisanih je omejeno. Istočasno se bo začel seminar ruskega jezika za študente drugega in tretjega letnika. Seminar bodo vodili ruski docenti, ki poučujejo na univerzah v Moskvi in Lenigradu.
Za informacije: vsak dan od 17. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Ul. Torrebianca 13, tel. 60158.
koncerti
ŠTIVANSKA CERKEV
V	petek, 9. t. m., ob 20.30 bo na sporedu prvi izmed treh koncertov klasične glasbe v okviru poletnih prireditev v občini Devin-Nabrežina. Predstavil se bo duo Agostinello-Bini s skladbami Mozarta, Schuberta, Ravela, Satiea in Poulenca.
REPENTABRSKA CERKEV
V	nedeljo, 11. t. m., ob 18.00 bo v
okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe, ki jih organizira Gallus Consort v sodelovanju s tržaškim sedežem RA1 in tržaško pokrajino, na sporedu nastop čembalistke Barbare Petrucci.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst, Ul. Carducci 8, obvešča, da posluje ob sredah od 10. do 12. ure in ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice začetek šolskega leta 1988/89 v občinskih vrtcih v ponedeljek, 12. septembra 1988, in ne 5. septembra, kot je bilo predhodno domenjeno.
Šola Glasbene matice - Trst obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1988/89 do vključno 9. septembra od 8.30 do 12.00 na šoli - Ul. R. Manna 29 - tel. 418605. Obenem naproša gojence, ki še niso potrdili vpisa, da to storijo čimprej.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel v ponedeljek, 19. septembra 1988, ob 8. uri.
________gledališča___________
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 11. uri bo v gledališču Cris-tallo predstavitev repertoarja gledališke sezone 1988/89 skupine LA CONTRADA.
kino
ARISTON - 21.00 Storia di Asja Kljaci-na che amo senza sposarsi, r. Andrej Michalkov Konchalowskij.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Nico, pust., i. Števen Seagal.
EKCELSIOR II - 17.00, 22.00 L’alieno, srh.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 L’ultimo imperatore, r. Bernardo Bertolucci.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 II villag-gio delle streghe, srh.; i. Vincent Priče,
NAZIONALE III - 16.10, 22.00 Intime fantasie del sesso, porn., □.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Natura contro, dokum.
PENICE - 16.00, 22.15 Sulle tracce deil'-assassino, krim.; i. Sidney Poitier, Tom Berenger.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 La časa III, srh., □.
MIGNON - 16.00, 22.15 Colors - Colori di guerra, r. Dennis Hopper, i. Sean Penn, Robert Duvall. LJUDSKI VRT -21.00 La retata, kom., ZDA, 1987, r. T. Mankiewicz, i. D. Aykroyd, T. Hanks.
EDEN - 16.00, 22.10 Mangiala viva, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.30, 21.30 II co-lonello Redi, r. Istvan Szabo, i. Klaus Maria Brandauer. □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Milagro, ZDA 1988; r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher Walken.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Rita, Sue e Bob in piu, kom., V. B., 1988, r. A. Clarke; i. S. Finnerau, M. Holmes.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Mogli golose,
pom., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 -
je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do
20.	ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do
21.	ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava likovnih del, ki so jih pripravili tečajniki, ki so obiskovali letošnji slikarski tečaj v naravi pod vodstvom umetnika in pedagoga Nina Perizija.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je na ogled razstava likovnikov Er-manna Barovera in Carla Fontane.
V	Občinski galeriji - Trg Unita 4 - bo do 13. t. m. odprta razstava likovnika Lu-cia Covre. Urnik: vsak dan od 10.00 do
13.00	in od 17.00 do 20.00. Ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v soboto, 10. t. m., ob 18. uri odprli razstavo graverjev pod naslovom "Tri + Tri".
včeraj - danes
Danes, SREDA, 7. septembra 1988
REGINA
Sonce vzide, ob 6.34 in zatone ob 19.32 - Dolžina dneva 12.58 - Luna vzide ob
2.20	in zatone ob 18.13.
Jutri, ČETRTEK, 8. septembra 1988
MARIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.39 najnižje -46 cm, ob 9.36 najvišje 34 cm, ob 15.16 najnižje -10 cm, ob 20.32 najvišje 27 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elena Muiesan, Roberto Targuinii, Stefano Cigui, Manuel Ga-rassich, Mija Kalc, Andrea Vascon, Tom-my Sabadin.
UMRLI SO: 83-letna Fernanda Trevisi-ni, 80-letna Vittoria Stubelli vd. Serbo, 82-letni Andrea Rehar, 71-letni Antonio Fernetti, 54-letni Aldo Candusio, 77-let-na Giovanna Dodich, 55-letni Bruno Fon-tanot, 74-letna Rosa Bonazza por. Persico, 78-letni Arduilio Michelutti, 67-letni Stefano De Petris.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote,
10. septembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210} - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Privekal je
MARKO
in osrečil Gracijelo in Lucianota.
Srečnima staršema čestita, malemu Marku pa vošči veliko sreče
KD F. Venturini
čestitke
Včeraj sta v Prebenegu praznovala prvo obletnico poroke MAURO in ELEONORA. Vse najboljše in še dosti srečnih let jima želi Marta z družino.
Danes slavita 25 let poroke MARTA in LUCIANO DEBERNARDI. Vso srečo v življenju jima želi družina Debernar-di.
razne prireditve
Vaški praznik v Lonjerju. V soboto,
10.,	pn nedeljo, 11. t. m., bo v Lonjerju VAŠKI PRAZNIK, ki_ ga organizirata KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria. V soboto zvečer bo igral ansambel Mara in njena skupina, v nedeljo pa bo v popoldanskih urah kulturni program, na katerem bo nastopil tudi harmonikar Zoran Lupine; zvečer pa bo igral ansambel Zvezde z Opčin. Vabljeni!
razna obvestila
KD SKALA iz Gropade
organizira
od 3. do 11. septembra
TRADICIONALNO
ŠAGRO
Vsak večer vas bosta zabavala ansambla VENERA in ,HAPPY DAY. Na razpolago bo, kot vsako leto, izvrsten golaž s srnjakom.
VABLJENI!
ŽPZ L Grbec - Škedenj obvešča pevke, da bo prva pevska vaja v petek, 9. septembra, ob 20.30. Nove pevke se lahko pridružijo vsak ponedeljek in petek od 20.30 do 22. ure v prostorih KD I. Grbec, Ul. di Servola 124.
Pripravljani odbor Kmetijskih dne-
vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, ki bi radi sodelovali na razstavi grozdja v sklopu Kmetijskih dnevov v Boljuncu od 9. do 12. t. m. naj prinesejo po en špron vsake vrste grozdja v soboto, 10. t. m., od 8. do 10. ure v tajništvo Kmetijskih dnevov na županstvu v Dolini ali v tehnične urade okoliških občin. Špron naj ima en ali dva grozda na rozgi veji z dvema ali tremi listi.
Slovenski Dijaški dom S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 in Čampo S. Lu-igi 11, tel. 573141 ali 573142 vpisuje in daje informacije za šolsko leto 1988/89 vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo prva pevska vaja v sezoni 1988/89 v petek, 9. t. m., ob 20.30 v Bazovici. Vrata Partizanskega doma v Bazovici so na stežaj odprta vsakomur, ki ljubi partizansko in ljudsko pesem. Pridite, da napolnimo vrzel naših umrlih tovarišev pevcev, ki so s pesmijo opevali našo slavno epopejo narodnoosvobodilne borbe in odporniškega gibanja.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Oglej-Gradež jutri, 8. septembra, ob 7.30 izpred deželne palače na Trgu Oberdan. Na razpolago je še nekaj prostorov.
50-letniki občine Dolina obveščajo, da je odhod avtobusa v nedeljo, 11. septembra, ob 7.30 izpred občinske telovadnice v Dolini. Priporoča se točnost.
SKD Barkovlje javlja, da bo odhod avtobusa za izlet v Kamnik v nedeljo, 11. septembra, ob 7. uri izpred barkovljan-skega portiča.
SPDT prireja v nedeljo, 11. septembra, avtobusni izlet v Karnijske Alpe. Odhod avtobusa ob 6. uri izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Planinci se bodo z avtobusom peljali do vasi Pierabec, nato pa se bodo mimo jezera Bordaglia in prelaza Giramondo podali do jezera Volaia in do koče Lambertenghi, nato pa do koče Tolazzi, kjer jih bo pričakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304). Izlet vodi Angelo Krmec, za informacije pa se lahko obrnete do Vojka Slavca (tel. 742405) v večernih urah. Pohitite z vpisom.
Kmečka zveza prireja v soboto, 17., in v nedeljo, 18. septembra, strokovno ekskurzijo po Gorenjski. Izletniki bodo šli v Križe pri Tržiču, kjer si bodo ogledali kmetijsko zadrugo, vrtnarijo Aljančič in pridelovanje zelenjave na polju, potem v Begunje, kjer bo ogled zaporov in Drage ter morebiti tudi Brezij, dalje tudi na Bled oz. na Selo, kjer bodo obiskali turistično in živinorejsko kmetijo. Prenočevanje v Radovljici. Naslednji dan ogled slapa Savice ter čebelarskega muzeja v Radovljici ali koroškega muzeja v Kropi. Odhod iz Trsta v soboto predvidoma ob 6. ali 7. uri. Cena izleta 90.000 lir.
KD Rdeča zvezda organizira 23., 24. in 25. septembra izlet v Miinchen (Dachau in Oktoberfest). Cena za prevoz, prenočevanje in ogled muzejev je 220.000 lir. Vpisuje in nudi vse potrebne informacije: Roberto Kante - tel. 229432 - v popoldanskih urah.
KD Primorsko-Mačkolje priredi izlet na Bled, Bohinj in slap Savice v nedeljo, 18. t. m. Prostih je še nekaj mest. Pohitite! Vpisuje Danica, tel. 232114.
SPDT priredi v soboto in nedeljo, 17. in 18. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Planino Jezero, kjer bo srečanje s člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Vpisovanje in informacije pri odbornikih Ugu Margonu (tel. 751617) in Mariu Miliču (tel. 229258) v večernih urah.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
menjalnica
Ameriški dolar............. 1370.—
Nemška marka .............. 743.—
Francoski frank.............. 217.-—
Holandski florint ......... 657.—
Belgijski frank............ 35.—
Funt šterling.............. 2320.—
Irski šterling............. 1970.—
Danska krona................. 190,50
Grška drahma .................. 8,75
Kanadski dolar ............ 1100.—
___________prispevki _________________|
Ob tretji obletnici tragične smrti dra gega moža, očeta in nonota RuuiJ3 Vremca darujejo žena Draga, sin Drag0 ter hči Mirjam z družino 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ernesta Godnik daruje 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na prijatelja in tovariša Gaa' toneja Milla daruje Amelia Angelin1' Bossi 500.000 lir za Društvo Slovence miljske občine in zbor Jadran.
Pevci zbora Jadran darujejo 45.000 hr za zbor Jadran.
Ob 25-letnici poroke daruje Branko Žerjal z ženo 50.000 lir za pevski zbo Jadran.
V	počastitev spomina Gastoneja Milia daruje Branko Žerjal z ženo 50.000 lir z pevski zbor Jadran.
Ob obletnici smrti mame Zofke Kalc daruje sin Miro z družino 25.000 lir za KD Lipa in 25.000 lir za popravilo Bazoviškega doma.
V	spomin na Stanota Ključarja daruj6 * *' ta Edda in Draga z družinama 50.000 h za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Lojzke St°Par' Križmančič darujeta Milena in Danua Poženel 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ivanke Legiš6 por. Pirjevec daruje Netka z družin0
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Nedine none Julije Cijak daruje Štefanija Štoka 20.00° lir za Sklad M. Cuk.
V	počastitev spomina pok. Ivanke Le-giše vd. Pirjevec daruje Štefanija Štok®
30.000	lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na pok. Lojzko Stopar p°r’ Križmančič daruje Edvard Grgič z družino 15.000 lir za popravilo Bazovskeg3 doma.
__________mali oglasi _
OSMICO ima odprto Jožko Colja v Sa-matorci št. 21.
OSMICO je odprl Milan Komar Prl Domju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Škrk v Saležu št-33.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.
OSMICO je odprl Josip Sancin v Dolin1' Toči črno in belo vino.
PRODAM motokaro bremach dizel, nosilnost 15 q, v zelo dobrem stanju. Te ■ 200960 v popoldanskih urah.	, „
PRODAM hišo v Tolminu: 3 pritlični' kletni prostori, vrt, ugodna nadzidava; Kupec je lahko tudi Jugoslovan, k živi v Italiji ali Jugoslovanka, poročena z Italijanom. Tel. 003865/23143. POCENI ODDAM črno-beli televizor v zelo dobrem stanju. Tel. 755503. GOSTILNO dajemo v najem. Tel. 231741-NUJNO iščem knjige za 1. letnik trgovske šole. Tel. 225219.
IŠČEM knjige za 1. razred strokovnega zavoda J. Stefan: Od antike do daneS' Električne meritve in Tehnično risanje. Tel. 228390.
IŠČEM knjige za 1. letnik učiteljišča. T6 lefonirati v večernih urah na 5 827094.
22-LETNA TAJNICA išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati v jutranjih ura na št. 229402.
PROFESORICA ANGLEŠČINE z dolg0' letno prakso nudi inštrukcije po zme nih cenah. Tel. 003866/33537.
PO UGODNI CENI prodam stanovajT sko prikolico lander graziella 401 (3 žišča + 1) v dobrem stanju in °Pre.n Ijeno s hladilnikom, pečjo in veraIVjh Tel. na št. 040/226131 v opoldansk1 urah.	,
OSEBO veščo uradniškega dela in urak0 nika, tudi začetnika, zaposli trgova podjetje v Gorici. Pismene ponud poslati na upravo Primorskega clneVr,(j ka v Gorici, Ul. XXIV. maja št. 1. P šifro "Zaposlitev".	v
TAKOJ kupim zazidljivo zemljišč® , okolici Barkovelj, Grete in Rojana. na št. 774434.	,a-
PRODAM šolske knjige prvega razre trgovskega zavoda. Tel. 281920. PRODAM yamaho 550 XT v dobrem s nju. Tel. 300222 - Walter.	gg5
PRODAM yamaho Tenere, letnik ^ po ugodni ceni. Tel. 418315 - urni govine.	jC0
GOSTILNA NA KRASU išče natakar ob nedeljah in praznikih. Tel. 22
■ Obvestilo Radia Opčine. Rah10 ^,o-ne sporoča, da bosta od danes, dalj j novno vsako sredo na sporedu st'‘ ^ "Drugi
"Pogovor z odvetnikom" in "Drugi , in sicer ob 20.30 oziroma 21.30. Kot po-bosta oddaji v živo s sodelovanje r v slušalcev, ki se bodo lahko iu a št-razgovor s telefonskim pozivom je-212658. Ponovitev oddaj bo vsak POIbodo Ijek od 13. ure dalje. V oddajah sodelovali ugledni gostje.
6. 9. 1988
Japonski jen......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling ... Norveška krona ..
Švedska krona.....
Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ...
Debeli dinar.......
Drobni dinar......
9,5°
105.3°
197-''
2l8>
10,5°
‘”5S;5
O,3«
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež oa0^% Agencija Dorn, 4H-6I1 Agencija R°Ja
Skoraj tri ure glasbe za tisoče ljudi v Vili Manin
Presenetljiva dvojica Dalla-Morandi
Koncert dvojice Dalla-Morandi so napovedali kot glas-?eni dogodek leta, označili so ga celo kot alternativno italijansko ponudbo nasproti gostovanjem tujih rock zvezd.
Široko zastavljena turneja (približno trideset poletnih koncertov v Italiji, nato pa nastopi po Evropi in Ameriki) Pa se navezuje tudi na zamisel o ovrednotenju kulturnih Pobrin: nič čudnega zato, da so za ponedeljkov koncert 'zbrali sugestivno okolje Vile Manin. Oder so postavili Pred pročelje vile, tako da so bili svetlobni efekti (med Pfugim res dobro izdelani) še bolj učinkoviti. Binom Dalla-Morandi pa je v resnici zanimiv, celo nekoliko presenetljiv.
svca družijo le skupne korenine: oba sta namreč doma iz ctnilije. Vse ostalo, predvsem iz glasbenega zornega kota 9'edano, pa se precej odbija. Izhajata namreč iz različnih Kulturnih krogov: dovolj je, da se zamislimo ob njunih vlo-9ah v okviru italijanske glasbene scene.
Na eni strani je Giarini Morandi, večni mladenič z nepogrešljivim nasmehom, ki sicer občuteno poje o vsakda-Ph, tako rekoč prosojnih odtenkih človekovih čustev. Nje-pesmi so z lahkoto dojemljive, glasben^okvir pa vse-N zgrajen po modelih italijanske popevke. Sele v zadnjih im pa se skuša približevati nekoliko resnejši in zrelejši
^Pretacijski smeri.
„Na drugi strani pa Lucio Dalla in njegove zbadljive, ezne, včasih tudi »nerodne« pesmi, take, ki marsikoga še
uspejo nekoliko spraviti v zadrego. Kot tenkočutni ustvarjalec sega namreč v globine človekove duše, razkriva njene še tako skrite, pa tudi vznemirjajoče usedline. Svojo avtorsko pesem uokvirja v »avtorske« instrumentalne razsežnosti, obenem pa se prilagaja zahtevam sodobnega časa, ne da bi se prepustil potrošniškemu popevkarstvu.
Ponedeljkov koncert je v Vilo Manin privabil skoraj desettisočglavo množico. Začel se je z rahlo zamudo, v začetku mogoče ni bil povsem prepričljiv. To se je opazilo že pri občinstvu, ki se je ogrelo šele po prvih pesmih. Mogoče gre to pripisati prav začetnim pesmim. Pevca sta namreč najprej predstavila šest novih motivov, povzetih z njune dvojne LP plošče, ki je pred kratkim izšla. Po Dimmi Dim-mi, Felicita, Chiedi chi erano i Beatles, 11 motoie del 2000, Amore piccolino in Cuori di Gesu je bil na vrsti prvi korak nazaj. Ko je Morandi začel znano Un mondo d'amore, se je navdušeno oglasilo tudi občinstvo. V odgovor mu je Dalla zapel svojo pesem Futura, ki še danes sodi med najboljše Dallove stvaritve. Po ponovnem povratku k sedanjosti z motivom Vita, je Dalla spet segel po starih uspešnicah in občuteno zapel znano Cera un ragazzo che come me..., s katero je svoj čas slovel Morandi in ki jo je pozneje povzela znana ameriška pevka Joan Baez. Dalla jo je uvedel še z mislijo, da se »velike pesmi nikoli ne postarajo, se lahko spremenijo, morda izboljšajo«. To je dokazal tudi s svojo sugestivno, nekoliko mehkejšo interpretacijo pesmi, ki je že pred dvajsetimi leti navdušila množico.
Vloge pa so se spet morale sprevrniti: če je najprej Dalla interpretiral Morandijevo uspešnico, je nato Morandi povzel Dallovo pesem 11 cielo iz približno istega obdobja. Po fantastični glasbeni pripovedki z naslovom II duemila, un gatto e 11 re, v kateri se zadnjo noč leta 1999 pomenljivo srečujeta Karl in Jesus, se je občinstvu predstavila skupina Stadio, ki že sedemnajst let spremlja Dallo.
Nato pa spet korak nazaj: Morandi je zapel svojo Se perdo anche te, Dalla pa še vedno učinkovito Anna e Marca. Po krajšem jazzovskem intermezzu, v katerem se je Dalla izkazal kot dober klarinetist, Morandi pa kot (nekoliko manj) učinkovit kontrabasist v Monkovi skladbi Misterioso, sta bili na vrsti še zadnji dve pesmi z dvojne LP plošče Dalla & Morandi. Pevca sta skupaj zapela najprej motiv Emilia, pri katerem si avtorske pravice delita Dalla in Guc-cini, že sam naslov pa jasno namiguje na vsebino in nekakšen višji pomenski odtenek pesmi. Nato pa sta sedaj že navdušenemu občinstvu predstavila še drugi motiv, ki je prav tako nastal izrecno za to priložnost: gre za Battiatovo pesem Che cosa restera di me, pri kateri jasno prihaja na dan značilen glasbeni stil sicilskega kantavtorja.
Sledile so nato uspešnice, kot so Se io fossi un angela, Ouando šaro grande, čudovita Dallova Caruso in še Occhi di ragazza, 4. 3. 43, La fisarmonica ter Piazza Grande. Že se je zdelo, da se je koncert zaključil, ko sta se Dalla in Morandi spet prikazala na odru, med puščavskimi scenografijami Gabriela Salvatoresa, in podala skoraj vrtoglav potpu-ri znanih melodij: od Dallove Disperato erotico stomp do Morandijeve Fatti mandate dalla mamma. Čisto na koncu pa je občinstvu uspelo »izprositi« še bis.
(dam)
Ženska in njena stvarnost bredapahor
Zasebne razvade in javne odlike
Zasebne razvade in javne odlike oziroma o sodni aferi in nekaterih uglednih priporočilnih pismih. Naslov bi zelo pristojal tragikomediji in verjetno si ga je prav zato Claudio Magris iz-~bral za oznako komentarja o ameriški sodni dogodivščini tržaškega podjetnika Sandra Moncinija. Celotna zadeva je namreč groteskna in bi lahko nad njenim epilogom cinično skomignili z rameni, češ saj je samo po sebi umevno, da se je vse tako izteklo, ko ne bi neposredno zadevala pomembnih vrednot, ki se jih ne more nonšalantno obiti.
Nedvomno so se sodobnega cinizma navzeli tudi novinarji, ki so p zadevi Moncini poročali prej z naklonjenostjo, ki je namenjena uspešnikom v poslovnem življenju kot pa z objektivno suhoparnostjo, ki vsaj navede dogodke, če jih že noče osvetliti z vseh strani. In prav ta pristranskost oziroma očitna podpora oblasti je spodbudila tržaške ženske in maloštevilne predstavnike moškega spola, da se oglasijo in povejo svoje mnenje.
Med redke dovolj pogumne tržaške intelektualce sodi Claudio 'Magris, ki smo ga zato tudi citirali v uvodu. Za dnevnik Corriere della sera je napisal razmišljanje, ki bi ga morali prebrati predvsem podpisniki priporočilnih pisem ameriškemu sodniku. Iz drugačnega zornega kota pa je izhajalo več ženskih organizacij in posameznic, ki so sestavile pismo proti splošnemu zadržanju »uglednega Trsta« ob primeru Moncini.
Za kaj pravzaprav gre? Prav gotovo so tudi bralci našega dnevnika sledili razvoju dogodkov v ZDA in bili kot vsi ostali prepuščeni vsedržavnim ali nekaterim krajevnim medijem. Zato bomo dogodke obnovili zelo na kratko: Sandra Moncinija so aretirali na newyorškem letališču pod obtožbo, da je v ZDA pošiljal pornografski video material s posnetki otrok. S tem je kršil zakon o zaščiti otrok, ki predvideva stroge kazni za kršitelje, istočasno pa so ga dolžili, da je skušal zlorabljati otroke v spolne namene.
Ker je druga obtožba slonela na posnetku telefonskega razgovora, je
ameriški sodniki v razsodbi niso vzeli v poštev ter so sodili Monciniju samo zaradi uvoza pornografskega materiala, v katerem so glavno vlogo igrali otroci. Pred razsodbo pa so sodniku Lewu, ki je vodil preiskavo, številni tržaški politiki in podjetniki poslali pisma, v katerih naglašajo, da je bil Moncini vseskozi ugleden član tržaške družbe. Ameriški sodnik je ta zagotovila o uglednosti in družbeni koristnosti Moncinija upošteval in tržaškemu podjetniku dosodil sila milo kazen.
Bolj kot sodni razplet kot tak pa je nekatere tržaške organizacije in številne posameznike, v prvi vrsti seveda ženske, razburila tako odločna in soz-vočna podpora Monciniju od nekaterih politično-ekonomskih krogov. Pri tem ni tako pomembno ugotavljanje, ali je Moncini res bil in še bo Trstu v slavo in okras zaradi svojih podjetniških zaslug, temveč popolno omalovaževanje nekaterih temeljnih človeških vrednot. Sodniki namreč niso bili poklicani, da bi ocenjevali Moncinija kot podjetnika, temveč kot človeka, ki je zakrivil nekaj kaznivih dejanj.
In še nekaj hujšega izhaja iz pisem tržaških uglednih prijateljev Moncinija: prepričanje, da pravzaprav dejanja, ki naj bi jih zakrivil, niso tako huda, ker zadevajo spolno sfero in prizadevajo žensko poloblo sveta, tokrat izraženo v nebogljeni deklici iz daljne nerazvite države. Za moške, ki so tako širokogrudno skušali pomagati prijatelju v nesreči, je očitno Moncini samo dal duška svojim nekoliko pre-grešljivim nagnjenjem; morda je njegova najhujša krivda v nerodnosti, ki je privedla zadevo v javnost.
Velja namreč podčrtati, da bi za podoben prekršek Monciniju v Italiji ne mogli soditi, ker ga italijanski zakonik ne obravnava kot kaznivo dejanje. Zato dejansko dajejo italijanski zakonski predpisi večjo težo tezam, ki jih izraža splošna moška solidarnost kot pa protestom. Tudi zaradi tega je zaskrbljujoče dejstvo, da se je o aferi izreklo tako malo organizacij ter posameznikov, pogebej iz moških vrst.
•d ...
ot
RAI 1
|	RAI 2	RAI 3	RTV Ljubljana		(*P| TV Koper
11.55 Vreme in dnevnik lž.05 Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik 1^-35 Dnevnik - tri minute...
4.00	Variete: Portomatto (2. del)
'*-15 Film: Rascel fifi (kom., It. 1956, r. Guido Leoni, i. Renato Rascel, Dario Fo)
5.45	Variete: Tanti varieta di ricordi . (ured. Ascania Baldasseroni) o.45 Dokumentarec: Planeta acgua MS Risanka: L ispettore Gadget o.20 Filmska šola: Di paesi di citta ion0 Dnevnik
9.00	Nogomet: za evropski pokal IFK Norrkoeping-Sampdoria, Vitoc-
9	ha-Milan
115 Dnevnik
1-45 Nanizanka: La signora in giallo -Delitto alla ribalta
2.35	Aktualno: Venezia Cinema 1988 _	(vodi Bruno Vespa)
2.50	Filmske novosti n ŠPOTtrna sreda: atletika in bezbol
4.00	Dnevnik - zadnje vesti
■10 Kolesarstvo: dirka po Siciliji (iz Imbaccarija)
12.00	Nadaljevanka: Cuore (3. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delLestate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli)
16.00	Nogomet: pokal UEFA, Otelul Galati-Juventus, Roma-Norim-berga
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Bert D'Angelo Su-perstar
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Lamico di Vincent (dram., Fr. 1983 r. Pierre Granier-Defer-re, i. Philippe Noiret, Jean Roc-hefort)
22.05	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Nogomet: posnetki srečanj za evropski pokal
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Dok.: Le grandi inchieste
0.30 Film: Ouando l inferno si scate-na (vojni, ZDA 1958, r. K. G. Cra-ne, i. Charles Bronson, Richard Jaechel)
12.00	Aktualno: Magazine3
13.00	Glasbena oddaja: Jeans Blues
14.00	Deželne vesti
14.10 Simfonični koncert: Te Deum (Anton Bruckner, orkester dunajske Filharmonije, dir. Herbert von Karajan)
15.30	Odbojka: pokal Gran Sasso
16.00	Film: Le vie della citta (dram., ZDA 1931, r. R. Mamoulian, i. Gary Cooper, Sylvia Sidney)
17.20	Glasbena oddaja: Speciale Jeans
17.50	Nad.: II cappello del prete
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Otroški laboratorij
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: II ritorno dei magnifici set-te (vestern, ZDA 1966, r. Burt Kennedy, i. Yul Brynner)
23.05	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Nogomet: povzetki srečanj za evropski pokal
10.00	Mozaik. Drama: Slike iz življenja nekega plonkarja (pon.)
11.05	Aktualno: Osmi dan (pon.)
11.45	Informativna oddaja: Mostovi
16.00	Mozaik (pon.)
17.10 Tečaj angleščine
17.30	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Leteči vrtnar
17.45	Nadaljevanka: Mladost na stopnicah (Anton Ingolič, 1. del)
18.15	Izobraževalna serija: Izgubljena govorica (1. del)
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenska napoved
20.05	Mednarodna obzorja: Italija, ki se spreminja
20.50	Film tedna: Oseba boljše vrste (dram., VB 1985, r. Frank Cvita-novich, i. Neil McPherson, Eile-en Atkins)
22.50	Dnevnik
23.05	Mali koncert: Suita za čelo solo v d-molu (Max Reger)
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Programske izjave predsednika Furlanije-Julijske krajine Biasuttija
TRST — Še o aferi ladje Karin B TRST — Razgovor s tajnikom Kmečke zveze Bukavcem o volitvah v pokrajinske sezname kmetijskih podjetnikov
VILLA MANIN — Koncert uspešne dvojice Dalla-Morandi
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes
CANALE 5
8.30	Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Štolo o rie v'ta' 9-55 Aliče
■30 Film: Un'isola sulla Luna (dram., ZDA 1983, r. R. Lewis, i. Bar-
K HS’
3.30	Nad.: Sentieri
K on ^.an-: Dottor Kildare •00 Film: In due per la citta (krim., ZDA 1983, r. Noel Nosseck, i. Yvet-1? i s te Nbmieux)
5 Kviza: Doppio slalom, 1« - l7-45C'estlavie ' 5 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.45 1945 !loveB°at
Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30
Glasbena oddaja: Fes-
23ln tivalbar
Aktualno: Cineaman-24 on 5° (v°di M. Costanzo) ■ 10 T?uBr'ka: Premiere Lilm: Arcipelago in ''amine (vojni, ZDA 1943, r. H. Hawks, i. J. Garfield, G. Young)

__ftETEOUATTRO
9.15	p.ari'zanka: II santo Lilm: La voce del san-9ue (dram., ZDA 1980,
r. Mel Damski, i. Michael Brandon)
11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Banjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30 Film: Una fidanzata per papa (kom., ZDA 1963, r. Vincente Min-nelli, i. Glenn Ford, Shirley Jones)
22.50	Nanizanka:	Alfred
Hitchcock presenta
23.20 Dokumentarec: Vietnam (1. del)
23.50	Film: L Agnese va a morire (dram., It. 1976, r. Giuliano Montaldo)
ITALIA 1
8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo
specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulii, Lala-bel, II tulipane nero
18.00	Nanizanki: L'uomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Mister Miliardo (kom., ZDA 1977, r.. Jo-nathan Kaplan, i. T. Hill, V. Perrine)
22.20	Glasbena oddaja: Ven-Fanni dopo
23.20	Šport: tenis - Turnir Flushing Meadows
0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.00 Taxi,
1.30	Giudice di notte
Igidil TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Un vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Dokumentarec
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Mezzanotte d'a-more (glas., It. 1970, r. Ettore Fizzarotti, i. Ro-mina Power, Al Bano)
22.20	Kviz: Colpo grosso
23.20	Oddaja o ribolovu
23.50 Nanizanka: Switch
0.50 Film: II mare dei va-scelli perduti (dram., ZDA 1954, r. Joseph Kane, i. John Derek)
^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15 Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
20.30	Film: La gatta (dram., Fr. 1958, r. Henri Deco-in, i. Francoise Arnoul
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
23.30	Dražba
24.00	Inf. odd.: News
00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Zbornik: Problemi sodobne družbe, (9.00) Kuharska potovnica; 10.00 Pregled dnevnega deželnega tiska; 10.10 Koncert v cerkvi Madonna del Mare v Trstu: Simfonični orkester iz Bekescsabe in zbor Cappella Civica; 12.40 V prostem času; 13.20 Otroški zbor GM v luteranski cerkvi; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika,- 14.30 Glasbene diagonale; 16.00 V objemu gora; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Slovensko slovstvo v filmu;
18.20	Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan;
9.35	Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 10.40 Lokalne radijske postaje; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije;
14.05	Mehurčki; 14.20 Mladi mladim;
14.45	Mozaik; 15.00 Radio danes, jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Fantje vseh vetrov; 18.15 Naš gost;
18.30	Ljudska tema; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Operna glasba; 22.30 Znane melodije;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Teme v živo: zanimivosti, reportaže in pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Inf. odd.: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Glasbena oddaja: V ritmu; 18.35 Popevke po telefonu;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroški spored; 8.15 Naj... program; 8.20 Pesem tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Carosello Curci; 9.32 Fee-ling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei;
10.00	Na prvi strani; 10.10 Srečanja;
10.40	Vstop prost; 11.00 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.45 Edig Galletti; 15.55 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Hot 20; 18.00 Glasba;
18.30	Musič business.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni glasbeni spored.
Avgusta prvič po precej letih na Goriškem
Milijon potnikov čez mejo
Prof. Andr e C or bo z predaval na gradu
Docent z Univerze v Ziirichu o novih pogledih na Canaletta
Mesec avgust je, kar zadeva promet na goriških mejnih prehodih, prinesel "zgodovinski" rekord. Prvič po precej letih je v enem mesecu šlo čez mejo na Goriškem več kot milijon potnikov: statistični obračun, ki ga mesec za mesecem vestno pripravljajo pri mejni policiji navaja milijon 73 tisoč 765 potnikov. Gre za število prehodov oseb v obe smeri, tako italijanskih kot tujih državljanov, s potnimi listi ali maloobmejnimi pooblastili.
Pri podatku za mesec avgust takoj izstopa obračun mednarodnega prometa, saj gre občutno povečanje prometa in rekordni obračun pripisati skoraj izključno povečanju turističnega prometa skozi goriška mednarodna mejna prehoda. Če skušamo še podrobneje opredeliti značilnosti tega turističnega prometa, ugotovimo, da gre v veliki večini za italijanske turiste, katerih število se je v primerjavi z dosedanjim mesečnim povprečjem več kot podvojilo. S potnim listom je šlo namreč avgusta čez mejo na Goriškem 324.519 potnikov, medtem ko jih je navadno okrog 150 tisoč vsak mesec. Tudi julija, ko je že bil opazen prvi porast zaradi poletnih počitnic, njihovo število ni doseglo 200 tisoč. Očitno se velika večina italijanskih turistov še vedno odloča za počitinice v mesecu avgustu. Zanimiva je tudi razlika med odhodi in povratki: slednjih je bilo kar 13 tisoč manj kot odhodov, kar pomeni, da se za mnoge počitinice še nadalje-jujo v septembru.
Manj se je avgusta povečal promet tujih državljanov. Na Goriškem jih je šlo čez mejo 141 tisoč, kar je le za malenkost več kot junija in julija, verjetno pa drži, da je do sprememb prišlo v sestavi prometa. Navadno so v tej skupini skoraj izključno jugoslovanski državljani, ki prihajajo po nakupe. Število le-teh se je avgusta (zaradi zaprtih trgovin) občutno zmanjšalo, nadomestili pa so jih turisti iz raznih evropskih držav.
V maloobmejnem prometu niso beležili posebnih razlik glede na povprečje. Skupno je šlo čez mejo 608 tisoč upravičencev (julija 604 tisoč). Tudi v tem primeru pa je do premikov prišlo znotraj skupne številke. Povečalo se je število italijanskih upravičencev (približno 372 tisoč, medtem ko jih je julija bilo 359 tisoč), zmanjšalo pa število jugoslovanskih (od julijskih 245 tisoč na 236 tisoč).
Kljub stalnemu večanju prometa pa na goriških prehodih ne beležijo posebnih zastojev, saj čakanje le redkokdaj presega kakih deset minut. Delno gre to pripisati dokaj
Večina potnikov še izbira prehod pri Rdeči hiši
(foto Marinčič)
enakomerni porazdelitvi prometa čez vse dneve v tednu (kot dokazuje slika, ki smo jo posneli na delavnik, sredi dopoldneva), delno pa razumevanju mejnih organov. Kot nam je povedal inšpektor mejne policije Ambrosini, so namreč v prometno najbolj vročih dneh - sporazumno z jugoslovansko policijo - omejili na minimum pregledovanje dokumentov in druge formalnosti, tako da je promet kljub povečanemu obsegu ostal kar naprej tekoč.
V	okviru pobud ob razstavi beneških "capricciov" je bila te dni na gradu konferenca na temo Benetke v očeh Canaletta. Zanimivo poročilo je o tem podal profesor zgodovine urbanistike z Univerze v Ziirichu Andre Corboz.
V	nabito polni dvorani je prof. Corboz skušal dokazati in razložiti svojo teorijo o slikah Canaletta, ki ga uradna kritika postavlja med največje italijanske "vedutiste11. Ugledni profesor je to teorijo ovrgel in sprejel tezo, da so Canalettove slike "capricci". Nato je razjasnil razliko med pojmoma "veduta" in "capriccio": po njegovem mnenju se pojma med seboj sploh ne izključujeta, ampak je med njima neka povezanost ali bolje kontinuiteta. Predavanje je bilo zelo zanimivo s stališča umetnostne kritike, saj je predavatelj predstavil novo teorijo o Canalettovem slikarstvu. Canaletta so dolgo časa proučevali kot umetnika brez prave fantazije, ki je Benetke slikal le s fotografsko tehniko. Corboz je s pomočjo diapozitivov dokazal, da ni niti ene prave "vedute" v celotnem njegovem opusu. Njegove slike se odlikujejo ne po točnosti, ampak po natančnosti, kakor je sam prof. Corboz večkrat poudaril.
Poročilo je bilo v celoti osnovano na primerjavi med Canalettovimi slikami in fotografijami Benetk. Med prvimi in drugimi so velike razlike: beneški slikar je spreminjal proporcije, topografske razdalje med raznimi elementi, pa še elemente same. Zaradi tega, je dejal prof. Corboz, nikakor ne moremo govoriti o Canalettu kot predstavniku "vedutizma".
Poslušalci so bili ob koncu zelo zadovoljni z vsebino in podajanjem prof. Corboza. Dodati je treba tudi pripombo, da je bilo med občinstvom
precej mladih, kar mogoče kaže na neko večje kulturno zanimanje med mlajšimi generacijami.
Predstavitev knjige o narodni zaščiti
Knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici in Odbor skupnosti borcev in bork narodne zaščite za Primorsko prirejata nocoj ob 18. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Nova Goti' ca na predstavitev monografije Franca Hvale - Petra z naslovom Organizacija in delo narodne zaščite med NOB na Primorskem. Pri predstavitvi sodelujejo mag. zgod. Irena Mrvic, Slavica Plahuta, Ljubica Dornik Sabelj in avtor.
Občina Doberdob prireja izlet za upokojence
Občina Doberdob prireja tudi let°s izlet za upokojence. Doberdobski upokojenci se bodo tokrat z avtobusom odpeljali v Južno Tirolsko in Tridentinsko, kjer si bodo v dveh dneh, 23. in 24. septembra, lahko ogledali nekatere med najlepšimi kraji slikovite pokrajine ter znamenitosti mest kot sta Bočen in Trento.
Cena izleta znaša 153 tisoč lir, prl čemer pa bo upokojencem priskočila na pomoč Občina, ki bo krila 47 tisoč lir na osebo. Vsak izletnik bo zato pla' čal 106 tisoč lir. Vplačilo je treba poravnati ob vpisu, ki je že v teku na Občini vsak dan od 7. do 10. ure. Rok za vpis zapade 15. septembra.
Bolgarski orkester drevi v Štarancanu
Drevi s pričetkom ob 21. uri bo v dvorani Montes v Štarancanu nastopil priznani bolgarski orkester iz Sandan-skija, ki ga vodi Stefan Borilov. Glasbeni večer prireja domači tamburaški orkester v sodelovanju z Združenjem za družbeni razvoj.

GLASBENA
MATICA
GORICA
Vpisovanje v šolo Glasbene matice se nadaljuje na sedežu v Ul. Croce 3 še do 14. septembra (od ponedeljka do petka), po sledečem urniku: od 10. do 12. ure ter od 14. do 16. ure.
Vpisovanja v podružnicah:
SOVODNJE: v četrtek, 8. t. m., od 16. do 18. ure v Kulturnem domu
ŠTEVERJAN: v petek, 9. t. m., od 16. do 18. ure na sedežu društva Briški grič na Bukovju
DOBERDOB: v ponedeljek, 12. t. m., od 16. do 18. ure na sedežu kulturnega društva Jezero
Delegaciji občin Gorica in Nova Gorica vzeli v pretres vrsto skupnih problemov
V Novi Gorici sta se včeraj sestali delegaciji Gorice in Nove Gorice, ki sta ju vodila župana Antonio Scarano in Albert Bevčič. Srečanje je bilo izrazito delovnega značaja in je trajalo skoraj štiri ure. Vzeli so v pretres vrsto vprašanj, ki zanimajo obe mesti ter razpravljali o reševanju skupnih problemov. Župana sta ocenila, da je sestanek bil pozitiven in je potekal v duhu sodelovanja in prijateljstva, ki označuje odnose med mestoma. Bevčič in Scarano sta v strnjeni obliki seznanila novinarje z vsebino razgovora, ki je zajel sledeče teme.
Poplave. Občasne, v zadnjem času že pogoste poplave, so za obe mesti žgoč problem. Bevčič je seznanil go-riško stran z deli, ki jih izvajajo na območju Šempetra ter drugimi objekti, ki naj bi odpravili nevarnost. Pozornost sta delegaciji posvetili načrtu t. i. Lavričevega kanala, ki naj bi iz Vojkove ulice v Novi Gorici kanaliziral deževnico naravnost proti Soči. Tako bi razbremenili Koren in odpravili nevarnost poplav tudi v Gorici. Delega-
ciji sta ocenili, da bi objekt bil v obojestransko korist in da ga je treba čim-prej izvesti. Finansirala naj bi ga tudi italijanska stran, ki bi se tako izognila izkopu podobnega kanala tostran meje.
Jez pri Podgori. Novogoriška delegacija je sogovornike obvestila o pomislekih in protestih občanov na jugoslovanski strani zaradi zvišanja gladine vode tja do jeza pri Solkanu (zaradi česar bi tamkajšnja elektrarna izgubila do 8% zmogljivosti). Predlagala je, da bi na italijanski strani zgradili samo jez za namakalne potrebe (ki je predviden v meddržavnih sporazumih) in se odpovedali načrtovani elektrarni. V zameno bi jugoslovanska stran v času največje suše zagotovila kot minimalno količino 2,5 milijona kubičnih metrov vode za namakanje.
Cena vode. Pitna voda, ki jo Gorici dobavljajo od Mrzleka, se bo podražila. Goriška delegacija je načelno pristala na zahtevo Nove Gorice, da se v ceno vključijo stroški za amortizacijo
investicij, zadnja beseda pa je v pristojnosti vlade.
Elektrika. Gorica je zaprosila, da bi povezali električni omrežji obeh mest in s tem preprečili nevarnost trajnejših izpadov elektrike, do kakršnih je prišlo v zadnjem času v Gorici. Načelno je Nova Gorica sprejela predlog, možnost njegove izvedbe pa bodo proučili tehniki na obeh straneh.
Avtoceste. Bevčič je podal informacijo o postopku za gradnjo odseka Razdrto-Nova Gorica. Zagotovljenih je 23 milijonov dolarjev za krajši odsek pri Vogrščku ter začetek obeh krakov pri Razdrtem. Nadaljnji kredit si skušajo zagotoviti od Evropske investicijske banke, 96 milijard lir komercialnega kredita z italijanske strani pa bo krilo stroške del, ki jih bodo neposredno izvajala italijanska podjetja.
Gledališka srečanja. Festival Alpe-Jadran je treba ohraniti, čeprav se na obeh straneh pojavljajo težave za kritje stroškov. Vprašanje bodo poglobili prihodnji teden odgovorni za kulturne dejavnosti pri obeh občinah.
CAFO pospešil dela za priključitev k novim zajemom
V kraški vodovod kmalu voda iz Fare
Vodovodni konzorcij CAFO v Gradišču, ki oskrbuje tudi sovodenjsko in doberdobsko občino, je v zadnjem času zaključil nekaj pomembnih del v izvajanju načrta za obnovo črpališč in omrežja. Načrt predvideva skupni strošek v znesku 1.580 milijonov lir, od katerih so za doslej postavljene objekte porabili 824 milijonov.
Med pomembnejšimi že postavljenimi objekti je napeljava dovodnih cevi iz zajemov pri Fari na drugi breg Soče za potrebe kraškega dela omrežja, ki oskrbuje tudi slovenski občini. Druga dela so izvedli na krminsko-gradiščan-skem delu omrežja ter na črpališču ob Jezercih pri Fari, kjer so že gotovi trije novi zajemi v globini 30 metrov. Nadalje so zgradili prostore za električne naprave in črpalke ter postavili približno 3 kilometre cevi.
V programu posegov, ki jih še morajo uresničiti, je namestitev potrebnih elektromehaničnih naprav (v vrednosti 347 milijonov lir), naprav za daljinsko upravljanje in nadzorstvo (160 milijonov) ter povezava teh naprav z omrežji Enel in Sip (32 milijonov).
Z uresničitvijo navedenih del menijo pri vodstvu konzorcija, da bodo končno rešili vprašanje ponavljajočih se težav v dobavi vode, do katerih je prihajalo vsa ta leta v poletnem času. Se posebno nestrpno pričakujejo zaključek del na levem bregu Soče, ki so ga doslej oskrbovali z vodo iz zajema pri Petovljah, za katerega ni mogoče trditi, da je dajal neoporečno vodo. Zadnje težave je ta zajem povzročil pred dobrim mesecem, ko so
Polaganje cevi za dobavo vode iz zajema pri Fari na levi breg Soče
morali župani Sovodenj, Doberdoba in Zagraja (za Martinščino) prepovedati uporabo pitne vode, ker je bila bakteriološko okužena. Z novim vodovodom bodo lahko opustili ta zajem in tudi kraški del oskrbovali z vodo iz Fare, ki je - pravijo pri CAFO - bila vedno izredno čista, tako da je ni bilo niti treba klorirati, kar je navadno potrebno v večini zajemov po Furlaniji.
Da bi čimprej zagotovili kraškemu območju čistejšo vodo, so pri konzorciju sklenili, da bodo elektromehanič-
ne naprave namestili pred napravami za daljinsko upravljanje in tako omogočili hitrejšo priključitev kraškega vodovoda.
O teh vprašanjih bodo razpravljali na seji skupščine CAFO, ki bo prihodnjo sredo ob 18.30 na sedežu v Gradišču. Na dnevnem redu bo ob vprašanjih vodovodnega omrežja tudi izvajanje metanizacije v nekaterih občinah konzorcija ter prilagoditev tarif za vodo.
Kljub semaforju še vedno nesreče
Nevarno križišče med Štandrežem in Sovodnjami je bilo včeraj ponovno prizorišče nesreče, v kateri je prišlo do večje gmotne škode na vozilih, lažje ranjena pa je bila le ena oseba.
Nekaj pred poldnevom je 24-letni Roberto Livesu iz Gorice bil vozil proti Sovodnjam. Ko je privozil na križišče in je semafor pokazal zeleno luč, je zapeljal naprej. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal 29-letni Ser-gio Tomasini iz Sovodenj in je neprevidno zavil proti Soči.
V nesreči je dobila lažje telesne poškodbe Tomasinijeva mama, 68-letna Viktorija Ziani. Zaradi udarca v obraz se bo predvidoma zdravila šest dni.
KD OTON ŽUPANČIČ
JESENSKI PRAZNIK v Standrežu
V	petek, 9. septembra, ob 20.30 koncert znane country skupine
POHORJE EXPRESS iz Maribora
V	primeru slabega vremena bo koncert istega dne v Kulturnem domu v Gorici.
Na sestanku so se še domenili, da bosta Gorica in Nova Gorica novem; bra skupaj priredili avtorally, ki naj bi ga uvrstili v koledar uradnih mednarodnih prireditev. V ta namen bodo ustanovili mešani organizacijski odbor. Novogoriška delegacija je še predstavila željo podjetja Meblo, da bi pri Štandrežu odprlo salon za prodajo pohištva. Župan Scarano ni izrekel nasprotovanja, pač pa pomislek o izvedljivosti načrta glede na italijansko zakonodajo, ki da na industrijskem območju, kjer je podjetje Meblo italiana, ne dopušča odpiranja komercialnih obratov.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 28. avgusta do 3. septembra 19“"'
OKLICI: zavarovalec Eugenio Musullh in trgovka Cristina Barletta, upravn1 funkcionar Giovanni Mighetti in uslužbenka Elisabetta Mitidieri, zdravnik Ra faele Catapano in zdravstvena pomočni ca Adriana Albertini, častnik GiusepP^ Carone in gospodinja Rosa Capone, me hanik Roberto Peric in frizerka Cristm^ Novelli, geometer Giovanni Glešsi psiholog Mariamaddalena Francioso, 9® ometer Alberto Padovan in študentk Arianna Ferluga, uslužbenec Dud ^ Mombelli in uslužbenka Marina Gau denzi.
POROČILI SO SE: serigrafist Ignazi" Romeo in serigrafistka Maria Tami, zid Marino De Maio in gospodinja PatrlZ.,. Marchi, zidar Renato De Maio in vZ9°E teljica Laura Busatta, policijski _ a9e Alessio Della Gaspera in uslužben Rita Guerra, zidar Giorgio Tornrnc!ofa-uslužbenka Cinzia Valle, delavec St ^ no Balbinot in delavka Rosanna Gi0^ Q nini, podčastnik finačne straže Gae Bitetti in učiteljica Patrizia Sforza, try^ vec Angelo Musto in trgovka Dan Cavallari.
kino
,,Qual' il testi'
Gorica
CORSO Zaprto. Jutri 18.00-22.00 cosa di travolgente«.
VERDI 18.00-22.00 »Chi protegge mone?«
VITTORIA 17.30-22.00 »Porno miss ma9d nificenti«. Prepovedan mladim 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Glasnik smrti«-DESKLE 19.30 »Vse v rok službe«.
pogrebi
Danes ob 9. uri Tiziano C0, sta in splošne bolnišnice v cerkev sv. QreSte na glavno pokopališče, ob H- u keV in Sfiligoi iz splošne bolnišnice v c ^en. na pokopališče v Lečniku, ob .	ob
ceslav Leban iz bolnišnice
Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
V nedeljo na Repentabru prvi koncert
Štirje koncerti ciklusa Repentabor dopolnjujejo s svojo sPecilično koncertno ponudbo življenje tržaških Slovencev; Pnv tako pa so se priljubili tudi italijanski publiki, saj unamo v Trstu le redkokdaj priložnost poslušati koncerte stare glasbe. Če je specifičnost te glasbe po eni strani Privlačna, je prav ta specifičnost lahko tudi nevarna: staro glasbo moramo obravnavati predvsem kot glasbo. Pojem “stara glasba« je namreč nekaj novega. V Italiji je ta glasba zaživela v zadnjih dvajsetih letih, v svetu malo prej, v Sloveniji pa, predvsem po zaslugi Društva ljubiteljev stare glasbe, prav v zadnjih letih. Za vsa prejšnja obdobja je bilo značilno, da so vedno izvajali le glasbo svojega časa.
se je menjal glasbeni okus, so skladatelji pisali po novem, stara glasba pa je ostajala po predalih. Tako je Popolnoma odpadlo vprašanje stila, ki je danes za staro glasbo eno poglavitnih vprašanj; ker je bil glasbeni okus 2Q določeno obdobje enoten, so bili tako dobri kot slabi skladatelji in poustvarjalci vedno »v stilu«.
Problem stila se pojavi ob vsaki skladbi, ki ni napisana P° današnjem glasbenem okusu. Iskanje pravega stila, iskanje pravega glasbenega izraza pa nas vodi v študij sta-nh učbenikov, v študij starih instrumentov. Glasbo skuša-710 tudi razumeti, ne le romantično »občutiti«. Če je vse to ,skanje za razumevanje stare glasbe neobhodno potrebno, nas pa lahko zavede na stranpota, če postane samo sebi banten: med ljubitelji stare glasbe večkrat najdemo take, ,1 Pozabljajo na bistvo glasbe; pozabljajo, da je bilo »okra-®evan;e« ne le navada, temveč tudi razvada; pozabljajo, da ^ v bvroku smisel za tonaliteto (in za čisto intonacijo) Pulj živ kot danes in pozabljajo, da je ritem v glasbi vedno ppu od osnovnih komponent. Tudi takim »navdušencem«, k‘ največkrat izrabljajo pristno zanimanje občinstva, gre Pripisati, če v Italiji zanimanje za staro glasbo rahlo upa-
Če je v začetni fazi zanimanje za izvedbe s »starimi ‘bstrumenti« brezpogojno in vedno združeno z večjim ali Pbanjšim »občudovanjem«, mora čimprej to zanimanje po-stati bolj kritično. Za izvedbe s starimi instrumenti niso dovolj zgodovinski in filološki razlogi: važni so predvsem glasbeni razlogi. Naše ambicije so, da bi tudi o koncertih Pa Repentabru lahko glasbeni kritik zapisal to, kar je o koncertu Mozartovih skladb s starimi pihali v Amsterdamu Papisal N. Kenyon: »... takoj je postalo jasno, da je občin-stvu zven starih pihal nekaj najbolj naravnega na tem Svetu. Nobenih polemičnih stališč med starimi ali moder-Prrni instrumenti, temveč le bistveno vprašanje: glasbeni
Pozultat.«
Če iščemo bistvo glasbe, nam bo tudi glasba različnih PPdobij bližja. In če naše zanimanje za staro glasbo ni le beg iz realnosti, mora biti naše zanimanje za sodobno
Sergio Balestracci (na levi) preizkuša s svojimi učenci basovske kljunaste flavte iz zbirke v veronski ustanovi Accademia
glasbo nekaj povsem naravnega. Ciklus Repentabor je usmerjen tudi v to smer: v letošnji sezoni bomo slišali dve praizvedbi. Seveda lahko tudi o sodobni glasbi povemo nekaj podobnega kot o stari: poleg pristnih glasbenikov so tudi tu »navdušenci«, ki računajo bolj na to, da bi občinstvo pridobili z raznimi »novostmi«, zanemarjajo pa bistvo glasbe: glasbeni izraz. V glasbenem izrazu lahko gotovo dobimo vez med staro in novo glasbo; večkrat pa lahko nova glasba dobi novih navdihov v stari. Nekateri sodobni skladatelji zelo uspešno uporabljajo glasbene instrumente, ki so pravzaprav značilni za barok: čembalo, kljunasto flavto in violo da gamba. Poleg drugačnega glasbenega izraza je taka rešitev lahko zanimiva tudi iz drugega razloga: moderni instrumenti so večkrat zelo kričeči.
Preračunani so za igranje v velikih dvoranah, pri tem pa se malokdo vpraša, koliko je tako igranje škodljivo zdravju samih glasbenikov. Čeprav obstaja o tem že dokajšnja dokumentacija, smo najbrž še zelo daleč od tega, da bi kdo (podobno kot v tovarnah) predpisal, koliko decibelov sme skladatelj uporabiti v svoji skladbi! Navdušujemo se torej za nove ideje; morebiti pa si bodo nekatere skladbe pridobile nov naziv - ekološka avantgarda.
MILOŠ PAHOR
Razstava bo odprta do srede oktobra
Piranesijeve umetnine so na ogled v Piranu
Veliki platneni plakat na stavbi piranske Mestne galerije, ki vabi na razstavo Piranesijevih grafik, je zanimiv vsaj z dveh plati. Arhitektura te stavbe, na kateri je obešen plakat, vsaj v nekaterih podrobnostih spominja na nekatere podobe Piranesijevega ustvarjanja in zato skuša plakat na taki stavbi posnemati utrinek z ene od umetnin mojstra grafik. Po drugi, strani pa so piranski kulturni (natančneje - galerijski) delavci tokrat poskrbeli za pravo reklamno potezo, kakršnih so na primer v veliko bolj izkušenih Benetkah vajeni že od nekdaj.
Seveda je taka reklama, tak zunanji videz, nujen tudi zato, ker gre tokrat v Piranu res za izjemen kulturni dogodek. V katalogu ob razstavi so menda prvič objavili podatke, ki dokazujejo, da se je Giovan Battista Piranesi rodil v Benetkah (4. oktobra 1720) in da njegov rod (po vsej verjetnosti oče, ki je bil kamnosek) nedvomno izvira iz Pirana. To, da obstaja zveza med Piranom in mojstrom grafike, Tartinijevim sodobnikom, so seveda morali dokazovati tuji (italijanski) strokovnjaki. Glavno zaslugo za postavitev te izjemne razstave pri nas pa ima direktor Obalnih galerij Toni Biloslav, ki je bil, kot sam pravi, dobesedno obseden od domnevne povezanosti Piranesija s Piranom in si je dolgo prizadeval, da bi jo lahko organizirali tudi pri nas. Razstavo »Piranesi v Piranu« pa je bilo moč uresničiti šele potem, ko je v to privolilo italijansko ministrstvo za kulturno in prostorsko dediščino, ko je dal jamstvo republiški izvršni svet Slovenije in ko je Kulturna skupnost Slovenije primaknila nekaj potrebne-
Jeseni in pozimi v Benetkah izjemna umetniška ponudba
Razstave, film, gledališče, glasba, simpoziji,
^	in zima sta v Benetkah kljub
, ®ZJU in megli prijetnejša od poletja, moramo v ozkih uličicah poleg so-Pare trpeti tudi krdela turistov. Da bi to tako zvano mrtvo sezono naredili še Privlačnejšo, da bi v Serenissimo pri-Vabili tudi tiste, katerim samota in be-neški kamen kot atrakcija niso dovolj, n ke.nešk° odbomištvo za kulturo pripravilo bogat in pester spored priredi-ejC' koncertov in razstav.
Ze številnim razstavam se bodo septembra pridružile nove. Kot prvo
^menimo najzabavnejšo. V Palači For-so precj kratkim odprli galerijo
r ltografij iz 50. let. Imenuje se Papa-azzi. Paparazzi so bili fotografi brez Predsodkov in meja sramežljivosti, ki f.<? živeli od škandalov in ljubezni trnskih zvezd in zvezdnikov. Večkrat ^rn je uspelo te ljudi prikazati v njiho-»r vsakdanjosti brez krinke in brez arnega venca filmske mitičnosti. vezdnikom so tudi zato šli večkrat a živce in razstava prikazuje marsi-ateri trenutek trenja. v Palači Fortuny je na ogled tudi iJ^ava sovjetskega porcelana od leta 17 do 1930 z naslovom Revolucija v rm?-Vni s°bi- 250 predmetov, med kate-mi so izdelki Kandinskega in Malega, odkriva nove vpoglede tistega 0b£°bja na umetnost.
1 /“lača Fortuny bo tudi prihodnje to nadaljevala z že običajnimi pobu-k !n' na področju novih tehnologij, obl virleo in računalnik. Ob 150.
'Pinici iznajdbe fotografije pa bo or-f .nizirala veliko razstavo italijanskih r .t0graf°v ter začela zajetno delo katalo-a	bezelnib fotografskih arhivov,
st^dtem ko je še vedno odprta raz-va I mestieri della moda v muzeju i;?rrer in je bila do 23. oktobra poda-kn?na veliira ekspozicija mehiške pre-Pnrbijske umetnosti v Doževi pala-Ca'D° V Muzeiu moderne umetnosti a .svar.o odprli razstavo Jima Dinea. Ra er^lri slikar, skupaj z Johnsom in šihUSChenber9.om ed6n najznamenitej-ge Predstavnikov pop umetnosti, je v PiRsh prisoten s stotimi slikami, lkami in skulpturami. q0-a 30. september je napovedan mo-hešk glavni umetniški dogodek te be-0o,P jeseni. V muzeju Correr bo na stolpt bel Giorgia De Chirica ob ra-, t n'Ci njegovega rojstva. Ravnatelj vai tave Maurizio Calvesi želi obisko-Cov u nuditi celovit pregled De Chiri-siik 9a umetniškega razvoja, od prvih bh rn bubu nemške šole preko znameni-btev tabz*bnih motivov do zadnjih stva-§ velikega italijanskega mojstra. Poveri rU9e velike razstave so bile na-itrj lil3/16 za prihodnje leto. Med nji-ho t -0 °menimo razstavo, posveče-delovaCanom' k* bo organizirana v so-deiovan!u 2 bolgarskimi muzeji, v so-sve(:panJu s Splitom pa razstavo, po-Urnpti,110 velikemu dalmatinskemu letja f u Blažu iz Trogira iz 15. sto-er razstavo Ivana Mestroviča. hov °S 80 Benetke preizkusile tudi heobičajen način »razstavljanja«.
Namesto da bi zbrali dela določenega avtorja na istem mestu, so umetnine pustili v njihovem običajnem okolju. Obiskovalcu pa zato nudijo podroben plan mesta s točnimi navodili za sestavo osebne in toliko bolj zanimive poti od cerkve do cerkve, od palače do muzeja. Pobuda je posrečena in lahko zbudi zanimanje tudi za manj znane mestne četrti, ki se izkažejo presenetljivo bogate z umetninami.
Prvi tak vodič je nastal ob četrti stoletnici smrti Paola Veroneseja. Bodisi sklad Cini kot galerija Accademia sta velikemu slikarju 16. stoletja posvetila razstavi, vendar ima iskanje Veronese-jevih umetnin po neznanih beneških cerkvah in palačah poseben čar. Vodič nas pelje od cerkve San Sebastiano, ki predstavlja za ljubitelje Veroneseja vrhunec, preko osmih znanih in manj znanih beneških cerkva do knjižnice Marciana in Doževe palače.
Decentralizacija turističnega navala na Markov trg na ta način zadobi prijetno kulturno motivacijo. Beneško odborništvo za kulturo pripravlja zato še mnoge nove podobne vodiče, ki bodo posvečeni gotskim, baročnim in neoklasičnim Benetkam, leta 1990 pa Ticijanu. Ticijanu bo ob petstoletnici rojstva sicer posvečena tudi velika razstava. Razstave pa so predvidene tudi za Palmo il Giovane in Canovo.
Omeniti moramo tudi živahni beneški filmski resor, ki bo končno začel z ureditvijo specializirane videoteke, posvečene Benetkam v filmu. Zbrali bodo filme in dokumentarce, televizijske programe in video izdelke, ki so bili snemani v tem mestu. Napovedujejo pa med drugim tudi poseben ciklus jugoslovanskega filma.
Glasbeni oddelek organizira nov niz koncertov z naslovom Zvok in spomin, v katerem bo mogoče poslušati antično glasbo od prvih začetkov polifonije do baroka. Nadaljeval se bo niz Glas-
Jim Dine: Smrt v South Kensingtonu (1983)
ba cesarja, ki je v preteklih sezonah na področju komorne glasbe žel obilo uspeha. Pripravili pa bodo tudi pregled italijanskega jazza Belo, rdeče, zeleno... jazz!, ki bo trajal od 18. septembra do 4. oktobra. Uvedel ga bo koncert kvarteta Ometle Coleman. Omembe vredna je tudi pobuda II su-ono improvviso, ki veščim in manj veščim glasbenikom nudi priložnost skupnega ustvarjanja in izpopolnjevanja.
Ta bežen in nepopoln pregled kulturnega dogajanja v Benetkah v prihodnjih mesecih lahko zaključimo z gledališčem. Ne da se seveda našteti vseh napovedanih predstav, treba pa je omeniti vsaj znamenitega angleške-
ga denarja. Ker gre za dela neprecenljive vrednosti, saj gre za prve odtise grafik (Ječe, Capricci), ki jih je pred več kot 200 leti naredil sam Giovan Battista Piranesi, so razstavljena dela tudi primerno varovana s popolno varovalno opremo in varnostniki (česar si v piranski galeriji še niso privoščili). Prav tako so tudi prvič postavili vstopnino (5.000 din). Kljub temu pa je obisk že v prvih osmih dneh skoraj tolikšen (700 obiskovalcev), kot je sicer obisk ob povprečni razstavi v celem mesecu...
Razstavljene grafike bodo v Piranu na ogled do srede oktobra, seliti pa jo nameravajo še v ljubljansko Narodno galerijo, v Zagreb, morda pa tudi v Beograd.	B_
ga mirna in igralca Lindsaya Kempa, ki bo sredi decembra v Benetkah s svojo zadnjo postavitvijo Aliče po knjigi Lewisa Carrolla. Za pust prihodnjega leta pa se bo v Benetke povrnil Maurizio Scaparro, tokrat sicer ne kot organizator celotne manifestacije, ampak kot režiser Goldonijeve komedije Una delle ultime sere di Čarno vale. To gledališko delo je beneški avtor napisal tik pred dokončnim odhodom iz rojstnega mesta v Pariz. Scaparro meni, da je v njem jasno Goldonijevo sporočilo Benečanom, kako lahko, če hočejo, uidejo ozki provincialnosti in postanejo Evropejci.
IVANA SUHADOLC
Razstava
likovne
umetnosti
slovenskih
izseljencev
LJUBLJANA — Z dopoldansko tiskovno konferenco v prostorih slovenske izseljenske matice in večerno svečano otvoritvijo se je v ponedeljek v Cankarjevem domu začela skupinska razstava likovnih del slovenskih izseljencev. Umetnine Erike Marije. Bajuk (ZDA), Marka Bajuka (ZDA), Borisa Y. Božiča (Kanada), Lillian Brulc (ZDA), Tamare Burmicky (Venezuela), Lucille Dragovan (ZDA), Bojanke Drufovke Gelot (Francija), Toneta Kobala (Kanada), Paula Kosa (ZDA), Antona Mikuža (Velika Britanija), Ande Novak (ZDA), Franceta Petriča (Kanada), Vlaste Radišek (ZDA), Metke Skrobar (Avstralija), Jožeta Stražarja (Švedska), Betke Tomšič (Argentina), Romane Fa-vier Zorzut (Avstralija) in Enike Junkar Zulic (ZDA) bodo na ogled domači, slovenski javnosti, vse tja do 16. septembra.
Pregledna razstava likovne umetnosti slovenskih izseljencev v prvem preddverju Cankarjevega doma je druga te vrste -prva je bila septembra 1985. leta. Nekateri razstavljale! se v Ljubljani predstavljajo drugič, nekateri so prišli prvič, nekaj pa jih je že samostojno razstavljalo. S tem se zamisel skupnega slovenskega kulturnega prostora razširja tudi na področje likovne umetnosti.
Tako pa je v katalog, ki je izšel ob razstavi, zapisal dr. Cene Avguštin: »Razstava slikarskih in kiparskih del slovenskih izseljencev je zgleden prikaz ustvarjalnih teženj naših ljudi, ki so razstreseni po mnogih državah in skoraj po vseh kontinentih. Tako kot književnost, glasba, dramatika in druge kulturne panoge je tudi likovna umetnost nepogrešljiva sestavina njihove človeške in narodnostne identi-
tete <<	D. V.
Mojstri pop-arta v kavarni v Umagu
Marino Cettina
V Caffe Gallerii Dante v Umagu bodo nocoj odprli razstavo del dveh od najbolj zanimivih predstavnikov ameriške likovne avantgarde: Roberta Raus-chenberga in Roya Liechtensteina. Po avgustovski razstavi Letnih časov Jasper-ja Johnsa bo z novo razstavo podjetni lastnik galerije Marino Cettina sklenil nekakšno trilogijo pop art umetnosti, ki jo je v svoji lepo urejeni okrepčevalnici priredil v sodelovanju z newyorško galerijo Castelli Graphics.
Predstavitev ameriškega pot-arta je nekakšna krona dosedanje razstavne dejavnosti v Caffe Gallerii Dante. »To dejavnost sem začel pred približno tremi leti, da bi v tem prostoru predstavil naše pa tudi druge likovne umetnike,« pravi Marino Cettina, mladi in angažirani galerist (kot sam sebi pravi). Cettina je študiral na tržaškem zavodu za likovno umetnost Nordio, postal likovni oblikovalec, zatem pa se ves predal galerijskemu delu. V njegovi kavarni sredi Umaga so v teh treh letih med drugimi razstavljali Andrej Jemec, Janez Pirnat, Ivan Lovrenčič, Metka Krašovec, Edo Murtič in drugi. Lani je galerija priredila razstavo fotografij velikega fotografa Roberta Mapplethorpea, Marko Modic je tu priredil svoj »ognjeni show«, koprski umetnik Boris Benčič pa je priredil »nude happening«, o katerem so se jugoslovanski časopisi veliko razpisali.
Ob razstavah je potekala v kavarni tudi bogata glasbena dejavnost s solisti in komornimi skupinami.
Letos je Cettina opravil kvalitetni skok. Ko je bil lani povabljen v New York na 30-letnico delovanja galerije Tržačana židovskega porekla Lea Castel-lija, je priložnost ugodno izkoristil: iz tega se je porodilo sodelovanje s Castelli Graphics, ki je privedlo do letošnjih razstav treh ameriških mojstrov pop-arta v Umagu.
Danes prvo kolo evropskih nogometnih pokalov
Za Italijane in Jugoslovane ugodni nasprotniki
POKAL PRVAI	COV	
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Eindhoven (Niz.) Spada Praga (CSSR) - Steaua (Rom.) Real Madrid (Sp.) - Moss (Nor.) Pezoporikos (Cip.) - Goteborg (Šve.) Bruges (Bel.) - Brondby (Dan.) Porto (Pod.) - Helsinki (Fin.) Dinamo Berlin (NDR) - VVerder (ZRN) Rapid Dunaj (Av.) - Galatasaray (Tur.) Spadak Moskva (SZ) - Glentoran (Irska) Vitoša Sofija (Bol.) - Milan (It.) Hamrun (Malta) - Nentori (Alb.) Gornik Zabrze (Pol.) - Jeunesse Esch Larissa (Gr.) - Neuchatel Xamax (Švi.) Honved Budim. (Madž.) - Celtic (Škot.) Dundalk (Irska) - Crvena zvezda (Jug.) Valur Reykjavik (Isl.) - Monaco (Fr.)	prost danes danes danes danes danes 3:0 danes danes danes danes danes danes danes danes 1:0	prost 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 11.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 4.10.
POKAL IIEE	A	
Dvaintridesetina finala	1. tekma	2. tekma
Groningen (Niz.) - Atletico Mad. (Šp.)	danes	5.10.
Aarau (Švi.) - Lok Leipzig (NDR)	danes	5.10.
St. Patrick (Irska) - Head M. (Škot.)	danes	5.10.
Žalgiris (SZ) - Austria Dunaj (Av.)	danes	5.10.
Real Socied. (Šp.) - Dukla Praga (ČSSR)	danes	5.10.
Sportive (Luks.) - Liege (Bel.)	1:7	5.10.
Stuttgart (ZRN) - Tatabanya (Madž.)	danes	11.10.
lok Brage (Šve.) - Inter (It.)	danes	5.10.
Antvverpen (Bel.) - Kbln (ZRN)	2:4	5.10.
Akranes (Irska) - Ujpest Dosza (Madž.)	jutri	5.10.
Rangers (Škotska) - Katovvice (Polj.)	danes	5.10.
Aberdeen (Škot.) - Dinamo Dresden (NDR)	danes	5.10.
Dneprepetrovsk (SZ) - Bordeaux (Fr.)	danes	5.10.
Oesters (Šve.) - Dunajska Sreda (ČSSR)	danes	5.10.
Turun (Fin.) - Linfield (S. Irska)	danes	5.10.
Molde (Nor.) - Waregam (Bel.)	danes	5.10.
Bayern Miinchen (ZRN) - Legia (Polj.)	danes	5.10.
Malmoe (Šve.) - Torpedo Moskva (SZ)	danes	5.10.
Foto Net Dunaj (Av.) - Ikast FS (Dan.)	1:0	5.10.
Leverkusen (ZRN) - Belenenses (Port.)	danes	5.10.
Otetul Galati (Rom.) - Juventus (It.)	danes	5.10.
Velež Mostar (Jug.) - Apoel Nik. (Cip.)	danes	5.10.
Aek Atene (Gr.) - Athletic Bilbao (Šp.)	danes	5.10.
Montpellier (Fr.) - Benfica (Port.)	danes	5.10.
Slima (Malta) - Victoria Bukar. (Rom.)	0:2	6.10.
Napoli (It.) - Paok Solun (Gr.)	danes	5.10.
Partizan (Jug.) - Slavija Sofija (Bol.)	danes	5.10.
Roma (It.) - Nurnberg (ZRN)	danes	5.10.
Servette (Švi.) - Sturm Graz (Av.)	danes	5.10.
Trakja Plov. (Bol.) - Dinamo Minks (SZ)	danes	5.10.
Besiktas (Tur.) - Dinamo Zagreb (Jug.)	danes	5.10.
Sporting Lizbona (Port.) - Ajax (Niz.)	danes	5.10.
POKAL	POKAL	ZMAGOVALCEV		
Šestnajstina finala			1. tekma	2. tekma
Fra Reykjavik (Isl.) - Barcelona (Šp.) Omonia (Cip.) - Panathinaikos (Gr.) Floriana (Malta) - Dundee U. (Škotska) Malines (Bel.) - Beggen (Luks.) Dinamo Bukarešta (Rom.) - Lahti (Fin.) Metz (Fr.) - Anderlecht (Bel.) Glenavor (S. Irska) - Arhus (Dan.) Flamurtari (Alb.) - Lech (Pol.) Norkkoping (Šve.) - Sampdoria (It.) Grasshoppers (Švi.) - Eintracht (ZRN) Carl Zeis Jena (NDR) - Krems (Av.) Derby City (Irska) - Cardiff (VVales) Borac Banjaluka (Jug.) - Karkov (SZ) Roda.Kerkrade (Niz.) - Vitoria (Port.) Inter Slovnaft (ČSSR) - Sredec (Bol.) Sakaryaspor (Tur.) - Bekesczabe (Madž.)			danes 0:1 0:0 danes danes danes danes danes danes 0:0 danes danes danes danes danes danes	5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10. 5.10.
Pokal prvakov
V prvem kolu pokala prvakov ne bo vrhunskih srečanj, kot je bilo npr. lani Real Madrid - Napoli. Milan bo brez Ancelottija, Baresija in Gullita igral v Sofiji proti prvaku Vitochi, ki bo sicer še precej okrnjen. Kaže, da je v tem obdobju Milan najboljša evropska ekipa, saj premaguje vse prestižne ekipe kot na tekočem traku. Sicer pa bo tokrat končno šlo zares in bo šlo »poletno prvenstvo« na stranski tir. Jugoslovanski prvak Crvena zvezda pa bo igral na Irskem proti domači ekipi Dundalka. Prvak PSV Eindho-ven bo prvo kolo prost.
Pokal pokalnih prvakov
Tudi letos bo ta konkurenca, ki je lani »dovolila«, da se je drugoligaš Atalanta prebil skoraj do finala, še precej slabša od ostalih dveh evropskih. Italijo bo tokrat zastopala odlična Sampdoria Viallija in Mancinija, ki je favorit proti sicer dobri švedski enajsterici IFK Norrkoe-ping. Boškovovi varovanci imajo še to prednost, da igrajo prvo tekmo na tujem. Jugoslavijo bo v tej konkurenci predstavljal banjaluški Bo-rac, ki se bo spoprijel s sovjetsko ekipo Metallisk in Karkova. Favoriti so Sovjeti.
Pokal UEFA
Tradicionalno je ta konkurenca najmočnejša sploh, saj med drugim igra dvojno število ekip kot v pokalu prvakov in v pokalu pokalnih prvakov. Italija bo tu nastopila s štirimi, Jugoslavija pa s tremi ekipami. Inter bo v prvem kolu igral proti solidnim Švedom IK Brage. Ekipa ni v formi, društvo pa je uvedlo tiskovni molk. Trapattonijevi varovanci so sicer boljši od nasprotnikov, vendar ne smemo pozabiti, koliko težav je imel lani Inter na dvojnem srečanju proti Fincem Turuna. »Nov« Juven-
tus trenerja Dina Zoffa bo igral v Romuniji proti nepredvidljivim igralcem Otelula. Turinčani so se do sedaj izkazali* za zelo homogeno in celo navdušeno ekipo, zato ne bi smeli imeti težav proti tem nasprotnikom. Vendar pa ni rečeno... Napoli bo doma igral proti vedno nevarnim Grkom Paok iz Soluna. Bianchi-jeva enajsterica bo zelo okrnjena, saj je polovica ekipe ali poškodova-
na ali izven forme. Poleg tega bo treba videti, ali nista Maradona in njegov trener zopet skregana... Roma bo danes igrala doma proti Niirnbergu, vprašanje pa je, ali se je njena katastrofalna forma vsaj malo izboljšala.
Jugoslovanske ekipe so, kot vedno, neznanka, saj se lahko prebijejo v finale, pa tudi mirno izpadejo v prvem kolu. Velež bi moral doma
visoko odpraviti ciprsko enajsterico Apoel, Dinamo iz Zagreba pa ne bi smel na tujem imeti težav vsaj za neodločen izid proti turški ekipi Bestikas. Beograjski Partizan pa bo igral doma proti Slaviji iz Sofije, ki je bila vedno neugoden nasprotnik.
Tekme bodo predvajali RAI 1 (19.00), RAI 2 (16.00), RAI 3 (23.35), pa še cela vrsta privatnih televizijskih postaj.
Pecarski in Radovič doma
LJUBLJANA — Zvezni selektor jugoslovanske košarkarske reprezentance Ivkovič je sestavil ekipo, ki se bo udeležila olimpijskih iger. V zentanci so beki Dražen Petrovič, Ob-radovič, Cvijetičanin, Zdovc in Radulovič, krila Čutura, Paspalj in Kukoc ter centri Divac, Vrankovič, Radja in Arapovič. Po dolgih pripravah in vrsti trening tekem sta iz ekipe izpadla bek Radovič ter center Pecarski. Radovič ne more v Seul zaradi poškodbe, Pecarski pa po , mnenju trenerja Ivkoviča ni v taki formi kot Arapovič.
Plemenito zavarovanje
BONN — Zahodnonemški olimpijski odbor v zvezi s seulskimi igrami res ne štedi z denarjem. Sklenil je, da kar za pet milijonov dolarjev zavaruje dvajseterico čistokrvnih konj, ki bo uporabila konjeniška reprezentanca za nastope v skokih in dresuri.
Biondi kot Spitz?
NEW YORK — Američan Matt Biondi je začel kariero kot vaterpolist, a se je premislil in je zdaj ena vodilnih svetovnih plavalnih zvezd. Ljubitelj1 tega športa v ZDA so prepričani, da so dobili novega Marka Spitza, dobitnika sedmih zlatih kolajn na igrah J Miinchnu. Glede na to, da bo Biondi nastopil na 100 in 200 m prosto, na 100 m delfin ter še v štafetah, je možno, da se bo dokopal do šestih ali vec
najžlahtnejših kolajn. Zahodnonemški
tekmec Gross pa je kategorično izjavil: »Biondi Spitza ne bo izenačil, vsa] zato ne, ker bomo štafeto 4x200 m prosto dobili mi!«
Črna borza uspeva
SEUL — Do začetka 24. izvedba iger manjka še 11 dni, a črna borza ze cveti. Za otvoritveno prireditev ni vet naprodaj niti ene vstopnice. To pod' juje tudi vest, da je seulska policija prijela Južnega Korejca, ki je 1* vstopnic prodajal za 42 tisoč dolarjev.
Zasičena televizija
RIM — Za »fanatike« iger bo televizijskih prenosov kar dovolj. Vodstvo RAL je sporočilo, da bo po drugi mreži kar za 225 ur neposrednih prenosov, za tiste, ki ne želijo prenasičenosti, Pa poldruga ura (Raiuno) obnove. Po Ra' itre bo v slogu zloglasnega »II proces-so del lunedi« na sporedu oddaja s komentarji in z zanimivostmi. Za P°' slušalce radia je predvidenih 140 ur neposrednih prenosov.
Tenis: mednarodno prvenstvo ZDA
Izpadel še Šved Edberg
NEW YORK — Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA se nadaljujejo presenečenja. Potem ko so izpadli Mecir, Noah in Becker, se je včeraj od nadaljnjega tekmovanja poslovil še zmagovalec iz Wimbledona Stefan Edberg. Po maratonskem boju ga je premagal Američan Krickstein. Sedaj je glavni favorit za zmago Šved Wi-lander.
MOŠKI (3. kolo): Agassi (ZDA) -Kriek (ZDA) 6:3, 6:1, 2:6, 6:0; Lozano (Meh.) - Perez-Roldan (Arg.) 6:4, 6:4, 5:7, 7:6; Agenor (Haiti) - Stoltenberg (Avs.) 6:3, 2:6, 6:4, 4:6, 6:3; Chang (ZDA) - VVilkinson (ZDA) 4:6, 3:6, 6:3, 6:4, 7:5; Rostagno (ZDA) - Mayotte (ZDA) 6:3, 6:4, 6:2; Osmina finala: Krickstein (ZDA) - Edberg (Šve.) 5:7, 7:6, 7:6, 4:6, 7:5; Cahill (Avs.) - Lauren-deau (Kan.) 6:4, 6:4, 6:3; Wilander (Šve.) - Woodforde (Avs.) 6:3, 6:2, 6:2; Šanchez (Šp.) - Frawley (Avs.) 6:2, 6:3, 6:4; Connors (ZDA) - Lozano (Meh.) 6:lt 6:2, 6:0.
ZENSKE (osmina finala): Garrison (ZDA) - Sanchez (Šp.) 4:6, 7:5, 6:2; Ma-leeva (Bol.) - Sukova (ČSSR) 6:1, 6:3; Savčenko (SZ) - Phelps (ZDA) 6:3, 6:1;
Graf (ZRN) - Fendick (ZDA) 6:4, 6:2; Navratilova (ZDA) - Reinach (J. Af.) 6:4, 6:1; Evert (ZDA) - Wiesner (Av.) 6:2, 6:4;
Bezbol: Kuba v finalu
PARMA — Kuba je prvi finalist 30. svetovnega prvenstva v bezbolu. Nastop v finalu so si Kubanci zagotovili z zmago s 7:3 proti Japonski.
Košarka: turnir Alpe-Jadran
TREVISO - Na košarkarskem turnirju Alpe-Jadran je v rdeči skupini Irge Desio s 94:92 (85:85, 44:48) najprej premagal Klosterneuburg z Dunaja, zatem pa je z 72:96 (32:62) zgubil proti ljubljanski Olimpiji (v tej tekmi je bil Desio brez obeh Američanov, ki sta lažje poškodovana). Lestvica rdeče skupine: Hitachi Benetke in Olimpija 4 točke (2 tekmi), Desio Irge 2 (23, Klosterneuburg 0 (3), Filo D'Oro Brescia (0). V zeleni skupini so doslej odigrali le eno tekmo, S. Benedetto Gorica - Gibona, zmagali pa so Goričani s 96:89.
Vse do sobote v Gorici
SP letalskih modelov
Deseto svetovno prvenstvo v poletih letalskih modelov F4C, ki te dni poteka na mirenskem letališču pri Gorici, prehaja v najzanimivejšo fazo. Včeraj so namreč zaključili statično ocenjevanje modelov, s katerimi so se predstavniki iz 14 držav predstavili na tej svetovni preizkušnji. Mednarodna žirija je imela pri ocenjevanju dokaj zahtevno nalogo, saj so razstavljeni modeli tehnično izredno dobro izdelani in predstavljajo bogat prerez zgodovine svetovnega letalstva.
Danes bodo na mirenskem letališču začeli s prvimi radi-ovodenimi akrobatskimi poleti. Vsak tekmovalec bo imel na razpolago tri preizkušnje, med katerimi bo moral izvesti tudi nekaj obveznih likov. Po treh opravljenih poletih bo žirija izrekla oceno, ki jo bodo prišteli tisti, ki so jo tekmovalci prejeli ob statičnem pregledu.
Tekmovanje v akrobatskem letenju bo trajalo do sobote, ko se bo svetovno prvenstvo uradno sklenilo z nagrajevanjem najboljših ekip in posameznikov. Zaradi prepovedi nastopa letalske akrobatske skupine Alpski orli, se bodo na nedeljskem jutranjem sporedu predstavili člani goriške skupine padalcev, piloti goriškega Aerokluba ter domači letalski modelarji.
Kotalkarski tečaj pri ŠD Polet
Kot običajno, prireja ŠD Polet tudi letos začetniški kotalkarski tečaj, ki je namenjen vsem ljubiteljem tega športa. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 12. t. m., in bo trajal do 30. t. m. Vpisovanje poteka na kotalkališču Poleta vsak dan od 19.00 do 20.00 ter pol ure pred začetkom tečaja, ki bo vsakokrat od 15.00 do 16.00.
Tudi znamke za Seul
Že od minule zime skoro teden za tednom prihajajo v prodajo znamke, posvečene letošnjim olimpijskim igran1' Ljubiteljem tematskih zbirk bodo te znamke dobrodošle, P* čeprav bodo morali za nakup vseh znamk porabiti precej denarja. Skoro je ni države na svetu, kjer ne bi izdali vsaka štiri leta serijo znamk na to temo. Risbe pa so običajno skoro vedno ene in iste, kar je sicer tudi razumljivo.
Poštna uprava republike San Marino bo s tremi znamkami počastila prisotnost športnikov iz te male države na igrah v Seulu. Tri znamke v nominalni vrednosti 650, 750 i 1.300 lir, za katere je načrt izdelal Giacomo Porzano, so združili tudi v spominskem bloku. Naklada bloka J 300.000.
Košarka: prijateljska tekma v Novi Gorici
Zaslužena zmaga Jadrana
ISKRA NOVA GORICA - JADRAN 70:87 (39:42)
ISKRA NOVA GORICA: Kodrič, Vranješ 2, Božič 4 (4:5), Arh 15 (1:1), Čičigoj, Kaver 16 (2:6), Skrt 2, Krt 21 (1:2), Miška 7 (3:4), Torkar 3 (1:4), Žižmond, Bole.
JADRAN TRST: Starc 8, Persi 2 (2:4), Čuk 18 (2:2), Corsi 4, Sosič 1 (1:3), Manzano 4, Rauber 12, Ban 16, Daneu 14 (2:3), Gobbo 8 (0:1).
SODNIKA: Šinkec in Kimlar.
NOVA GORICA — V včerajšnji prijateljski tekmi so košarkarji Jadrana povsem zasluženo.premagali ekipo Iskre iz Nove Gorice. V prvem delu je bilo srečanje še dokaj izenačeno, vendar so varovanci trenerja Brumna večkrat le vodili z nekaj točk prednosti. V nadaljevanju so domačini poskušali z nekoliko bolj zavzeto igro v obrambi, a kljub temu jim poteka srečanja ni uspelo spremeniti. Za to ima največ zaslug Čuk, ki je bil praktično nezmotljiv pri metih s strani in je vse točke dosegel v drugem polčasu, saj v prvem ni stopil na igrišče. Proti koncu tekme so domačini povsem popustili in jadranovci so tudi z nekaterimi lepimi in atraktivnimi potezami prednost le povečevali. Videti je bilo, da sta obe ekipi šele sredi priprav na novo prvenstvo, tako da igra še ni bila taka, kot sta si jo zamislila oba trenerja. Kljub temu pa smo na trenutke le videli nekaj lepih potez.
(Ervin Čurlič)
Nogomet: memorial M. Štrekelj
Primorje v finalu
Breg - Primorje 3:5 po 11-metrovkah (0:0, 1:1)
STRELCA: v 72' Princival, v 73' Albertini.
BREG: Suraci, Kerstich, Slavec, Olenik, Diminich, Germani, Zecchin, D’Agostino, Zacchigna, Giuressi (v 60’ Cor-batti), Albertini.
PRIMORJE: Allisi (v 46' Negrini), Roiaz, Milani, Antoni, Trampuž (v 83' Tence), Manzini, Livan, Umek (v 83' Škabar), Žagar, Crevatin, Tomasetig (v 55' Princival).
Na splošno je bila tekma izenačena. V prvem polčasu so Prosečani imeli rahlo terensko premoč, po obeh zadetkih pa so Brežani zaigrali odločneje in bili tudi boljši.
V prvem polčasu je bila igra precej skromna, brez strelov v vrata. V drugem polčasu je bilo nekoliko bolje, gola pa sta padla eden za drugim. Antoni je v obrambi odvzel žogo nasprotniku in z osebno akcijo prišel celo do kazenskega prostora, podal do Princivala, ki je spretno premagal branilca in vratarja. Brežani so začeli s sredine igrišča in prav v tej prvi akciji je Albertini z diagonalnim strelom ob kazenskem prostoru izenačil. Po tem zadetku je Breg začel napadati, a ni uspel priti do končnega strela v vrata, če izvzamemo močan udarec z dvajsetih metrov, ko pa je žoga končala čez prečko. Rezultat je tako ostal nespremenjen do kraja in so tekmo odločile 11-metrovke, pri čemer je sreča bila naklonjena Primorju. (Š. M.)
JUTRI: 20.30 finale za 3. mesto Breg - Zarja; PETEK: 20.30 finale za 1. mesto Primorje - S. Marco.
Atletika: italijansko prvenstvo
Brez vidnih rezultatov
MILAN — Prvi dan italijanskega atletskega prvenstva je minil brez vidnih rezultatov. Atleti so že mentalno v Seulu, tako da je to prvenstvo nekakšen trening pred važnejšimi nastopi. Pietro Mennea v Milanu sploh ne bo tekmoval, Gabriella Dorio pa si je na včerajšnjem treningu v Rimu pretegnila mišico, tako da bo morala mirovati dvajset dni. V Seul torej ne bo potovala. Nekaj včerajšnjih zmagovalcev: MOŠKI - kladivo: Serrani 78,02; hoja 10 km: De Benedictis 40'33''; disk: Martino 60,10 m; 100 m: Ullo 10 "48; 5000 m: Panetta 13'37 ". ŽENSKE - višina: Fi-ammengo 187 cm; 3000 m: Brunet 8'58"97.
Moser se poslavlja
ČAMPI BISENZIO (Firence) — »V nedeljo bom kolo obesil na klin, dokončno,« je izjavil svetovni rekorder v enourni vožnji Francesco Moser, ki se je udeležil vsedržavnega praznika Unita, na katerem se je srečal s številnimi občudovalci. Glede svoje prihodnosti je Moser dejal, da se bo še naprej ubadal s kolesi.
Ballerini v vodstvu
MANRESA (Španija) — Na 4. etap1 kolesarske dirke po Kataloniji le z jji gal Španec Miguel Iglesias. Na j.jan lestvici je še vedno v vodstvu Ita Franco Ballerini.
Sovjeti v ospredju	.,3
MISTERBIANCO (Catania) regiji predetapi kolesarske dirke po za amaterje (ekipno na kronomete zmagala sovjetska ekipa v času 1 ^jj Na drugo in tretje mesto sta se uV ^0 italijanski postavi Domus '87 ®er^2l")-(po 20") ter Interbags Colnago (P°
li in Colamartino
P0ŽiVila?	nalij*11'
ŽANO (L'AQUILA) —
;sarja Golinelli in Co a na nedavnem svetovnem^ v dirkališčnih vožnja no oz. zlato kolajno, nor_ 1 jemanja poživil, in 81 ^tož'
Letos v mladinskih nogometnih prvenstvih
Štirinajst slovenskih ekip
S predprvenstvenimi pripravami so pričeli tudi naši ®ladi nogometaši, ki bodo nastopali v raznih mladinskih Prvenstvih. V le - ta se je doslej vpisalo 14 naših ekip (1 anj kot lani) in tudi letos bomo zastopani v vseh kategori-j'Največ mladinskih ekip (4) bodo imeli Primorje, Zarja n Breg, medtem ko sta po eno ekipo vpisala Vesna in Bor, 1 se letos prvič pojavlja na nogometnemu področju.
Breg bo imel svojo ekipo v prvenstvih under 18, naraščajnikov, najmlajših in cicibanov. Naraščajniki in najmlajši 0 se, pod vodstvom trenerjev Hafnerja in Sluge, že udele-‘u enotedenskih priprav v Kočevju. Sedaj 3 - krat teden-ko redno trenirajo na dolinskemu igrišču. Vodstvo ekipe nder 18, ki za sedaj vadi skupaj s člansko vrsto, je prevzel ■ 1120 Colavecchia. Cicibane bo, kot lani, vodil Danilo Koci-kateremu bo pomagal tudi Miloš Tul. Brežani ne odo letos nastopali v kategoriji začetnikov. Od teh jih je 5 Prestopilo h Costalungi. Mladi nogometaši prihajajo v glav-e® iz Brega, z izjemo ekipe under 18, pri kateri bo nasto-P® 0 tudi nekaj Tržačanov.
Mladinske ekipe proseškega Primorja so s pripravami Pričele že 17. avgusta. Prosečani bodo nastopali v kategori-1 h cicibanov, začetnikov, najmlajših in under 18, kar po-eni. da bodo ohranili lanskoletno zastopstvo, ki pa bi ga tegnili še okrepiti, saj so še neodločeni glede vpisa ekipe tajših cicibanov. Ekipo under 18 bo vodil Marjo Adamič, j atrhtajše prof. Kotnik, začetnike prof. Koren (oba prihajata Ajdovščine) in cicibane Franc Metljak. Od 70 mladih
nogometašev, ki bodo branili barve Primorja, jih večina prihaja iz repentabrske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine, medtem ko je Prosečanov okoli 20.
Pri bazoviški Zarji vadi okrog 60 mladih nogometašev, ki prihajajo skoraj iz vseh vzhodnokraških vasi in iz mesta. Nastopali bodo v prvenstvih mlajših cicibanov (trener Boris Primožič) in najmlajših (trener Darjo Birsa). Poleg tega razpolagajo z dvema ekipama začetnikov, od katerih bo ena nastopala v neuradnemu prvenstvu, ki ga prireja CSI. Ekipa začetnikov, ki bo igrala v uradnemu prvenstvu, je precej kakovostna in predstavlja bazo, s katero so pri društvu začeli delovanje na mladinskem področju. Vodil jo bo Mirjan Žagar.
Kriška Vesna, katere mladi nogometaši so lani nastopali v prvenstvih under 18 in naraščajnikov, je letos vpisala le eno ekipo in to v prvenstvo under 18, kar je posledica občutenega pomanjkanja mladine. Ekipo sestavljajo sicer večinoma Križani, medtem ko bo trener Trebenc Edi Kralj.
Na koncu moramo podčrtati prisotnost Bora, ki se prvič pojavlja na področju mladinskega nogometa. Razpolaga sicer le z ekipo cicibanov, a namerava v naslednjih letih okrepiti svoje delovanje. Ustanovitev ekipe je sad sodelovanja z bazoviško Zarjo. Tekme se bodo odvijale na prenovljenem igrišču ob stadionu T. maj", medtem ko bo ekipo vodil Zarjan Vojko Ražem. Bor namerava sprejemati slovensko mladino iz mesta, ki bi drugače nastopala pri raznih italijanskih društvih.	WALTER KOREN
Goriške šesterke že
na delu
Odbojkarji goriške 01ympie so po enotedenskih pripravah v Radencih pričeli s treningi v novi telovadnici združenja. Pod vodstvom Vojka Jakopiča so treningi usmerjeni predvsem v izvrševanju raznih shem, ki bodo potrebne za prvenstvo. Že v naslednjem tednu pa bo 01ympia sodelovala na prvih predprvenstvenih turnirjih.
Tudi ostali odbojkarski ligaši so že pričeli oziroma bodo v kratkem pričeli s pripravami. Ob 01ympii, ki bo predstavljala Goriško v državni ligi, bo slovensko zastopstvo imelo dve postavi v prvenstvu C-2 lige.
Po desetnevnih pripravah na Bledu so s treningi pričela tudi dekleta Ago-resta, ki jih bo vodil trener Leotta (ekipo je prevzel lani sredi prvenstva). Čeravno je ogrodje ekipe ostalo v bistvo nespremenjeno, predstavnice združene ekipe imajo tokrat precej možnosti, da izboljšajo lanskoletno uvrstitev ter se celo borijo za najvišja mesta.
Kolesarstvo: na vrhu Vršiča
K. Marušič prvi
kol^9 ^9: jubilejnem jurišu na Vršič s si esarii lonjerskega kluba Adria Rc raz ?abeležili v soboto lep uspeh. ’ 7QQni" starostnih kategorijah so me Vp. Nastopajočimi osvojili eno prvo i urugih mest. Najbolj je preseneti Vrh111^0 Klavdij Marušič, ki je n krnU ^ vis°kega prelaza, po 1 za uVzP°na Kranjske gore, prebite [.?raj štiri minute klubskega tova rm tl^uerja. Dobri so bili še Komac Ver ^ kate<J°riji z 2. mestom ter Ma kic ln Por°pat v starejši kategorij Nf sta bila 2. oz. 5. s Nonjerski kolesarji nadaljujejo taki (Jijv^tivno serijo nastopov na rdznil Sini h v. deželi in pa na maratonih pi K euiji, zadnji izmed katerih je bil ’ VrH-.jNku- Tu so lonjerski predstavnik so ho 0bisk kolesarkam Svilanita, k hlač! i v,začetku julija v Lonjerju. Do pr . kolesarski delavci se zdaj pri Mo 'jaJ0 na organizacijo 12. trofeji C)ki,! n'k - dirke na kronometer zi Prf.f?ajhaterje - ki bo 25. septembra m 9i Bošket-Lovec-Katinara-Lonjer.
(R. Pečar)
Slogi mladinski turnir v Sežani
V okviru proslav ob 28. avgustu, sežanskem občinskem prazniku, je bil v nedeljo v Sežani na sporedu ženski odbojkarski turnir za igralke izpod 18. leta starosti, ki ga je priredil odbojkarski klub Sežana. Na turnir je organizator povabil odbojkarski klub Koper Cimos, Slogo Koimpex in Novo Gorico. Ker pa se Goričanke tekmovanja niso mogle udeležiti, so se vodstva ekip domenila, da razdelijo Koprčanke v dve skupini. Prvo mesto je suvereno osvojila Sloga Koimpex s postavo, ki je v lanski sezoni osvojila deželni naslov v prvenstvu under 16.
Če so odbojkarski športni delavci na Koprskem aktivni že vrsto let, pa je treba o sežanski odbojki poudariti, da je nastala šele pred nekaj leti, da pa se že začenja poznati načrtno in dobro zastavljeno delo.
Koper Cimos 1 - Sežana Krasoprema 2:0; Sloga Koimpex - Koper Cimos 2 2:0 (15:4, 15:7); Sloga Koimpex - Koper Cimos 1 2:0 (15:6, 15:10); Sežana Krasoprema - Koper Cimos 2 2:0; Sloga Koimpex - Sežana Krasoprema 2:0 (15:7, 15:8).
LESTVICA: 1. Sloga Koimpex, 2. Koper Cimos 1, 3. Sežana Krasoprema, 4. Koper Cimos 2.
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Čebu-lec, Fabrizi, Kosmina, Lupine, Maru-celli, Mijot, Rebula.
KOPER CIMOS 1: Obid, Korošec, Klepač, Kržič, Krmac, Jurkovič.
SEŽANA KRASOPREMA: Nardelli, Potrata, Velič, Furlan, Bačkovec, Matelič, Fabijan, Velič.
KOPER CIMOS 2: Mankovič, Žilič, Čurič, Kovačič, Peranovič, Reljič.
(Inka)
1
obvestilo

SD JUVENTINA
iz Štandreža obvešča, da so te dni pričeli s treningi ekipe cicibanov (letniki '78, '79 in ’80). Treningi so vsak dan od 15.30 dalje na štandreškem igrišču. Podrobnejše informacije interesenti dobijo pri Ladiju Marchiju (tel. 21514) in Dariju Frandoliču (78158).
[m -
■ . .; . .• '	V ‘	•
'■'M,	'	.	'
' * • : * '
• , ■- ■'.>
y *
4':
4'
•*»
v
•.»	J...
V	.!» ■ ••
■ ■ ;U . •	•'*.
•■'.v ■ 4,

^	Dušan Jelinčič
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Sobota zvečer
»Isa, poslušaj, če bo vreme držalo, pripravi zajtrk za peto uro!« Kako »himalajsko« se to sliši. In s kakšnim »veteranskim« pristopom naročim kuharju jutranji obred. Kot da bi hodil v Himalajo že sto let! Vendar pa Isa prav gotovo zazna negotovost v mojem glasu in v poudarku tistega »če«. Sicer pa, vsaj to, da si sedaj, po več neuspelih poskusih, resnično stalno želim na goro, da bi nadoknadil izgubljeni čas.
Jutro se pricijazi z najbolj turobnim znanilcem: z dežjem. Da bi vsaj snežilo, tako da bi ob porajajočem se dnevu zrl iz šotora in gledal, kako padajo snežinke. Tudi to je lepo opravilo! Tako pa siten dežek bobna po šotorskemu platnu, nobenemu pa ni do pogovora. In vem, da bo to izgubljen dan.
In vendar je danes sobota. Hočem si pričarati obredno čarobnost tega dneva. Hočem si pričarati domačo obrednost tega časovnega utrinka, ki je sicer obredna za tistega, ki si to obrednost želi. Saj je nase življenje le utvara, le fikcija, saj je resničnost le tisto, kar je v nas. Resnice ni, danes bo resnica ta sobota zvečer, ki si jo hočem pričarati lepo, leščečo, nepozabno, torej tako, kot bi si jo želel doma.
Saj smo doma večkrat sužnji določenih navad. In ena čarobnih navad našega delovnega tedna, ki se začne v ponedejek zjutraj še v popolni omami žara prejšnjega nedeljskega večera, ko so izzveneli zadnji kresovi odhajajočega tedna, zaključi pa prav v tej nedelji, ki jo hočemo polno žara in magičnosti, je prav ta sobota zvečer. Potem pa ni niti posebno važno, da se nam prav redko posreči v nas ustvariti čar, ki smo ga dodelili tej sobotni katarzi našega tedna, in tedni sestavljajo mesece, meseci leta, leta pa celotno naše življenje. Niti ni več važno, da večkrat naša sobota zvečer ne izpade taka, kot bi si jo želeli. Poskušali smo in v to verjeli, v tej veri pa smo že uresničili nas same: naša upanja, naše utvare, našo željo po zvezdah in po sapici, ki bo zapihala in prinesla očiščenje.
In sedaj sem tu v Karakorumu, na tem neskončnem ledeniku, pod temi oddaljenimi zvezdami, ki se mi sedaj smehljajo, in skušam si pričarati svojo soboto zvečer.
Kaj delajo sedaj moji prijatelji, tisti, ki me imajo radi, tisti, ki zaupajo vame, tisti, ki me spoštujejo, pa tudi tisti, ki navsezadnje vame ne verjamejo in sem jim popolnoma odveč?
Vsi si skušajo ustvariti svojo soboto zvečer. Svoj magični trenutek. In če bi ta trenutek raztegnil v nedogled, in bi bilo vedno sobota zvečer? Odvisno je le od mene, od moje želje po sreči. Od tega, če si to srečo zaslužim, če sem jo sposoben ustvariti. Zase in za tiste, ki so mi blizu.
Sobota zvečer ne obstaja! Obstaja le naša želja po sreči in po tem, da resnično smo. In torej ni važno, kaj sedaj počenjajo moji bližnji in daljni, če pojejo, se pogovarjajo, plešejo, pijejo, gledajo zvezde ali morje. Zaupam v njihovo željo po sreči, zaupam v ljudi. Tu pa moram svojo željo poustvariti sam. Zapustim svoje tri prijatelje v šotoru in grem na ledenik. Celi dve uri smo vsi štirje brali vsak svojo knjigo, sedaj pa se bodo nekateri obrnili na trebuh ali
na bok in zaspali, drugi pa bodo morda pomalem, vsak zase, prikopali na ledenik in se zazrli v zvezde. Vtis imam, da so bili vsi dobre volje in v miru s seboj.
Sem pod zvezdami, le nekaj desetin metrov od šotorov, in si ponavljam: »Sedaj je sobota zvečer!« Ko večkrat to ponovim, opazim, da je ta stavek izpuhtel v zraku, da je materialnost tega stavka izginila, saj je obstajal le, če sem ga nanesel na neko stvarno situacijo, recimo na svoje prijatelje tam daleč doma v Trstu, na šagrah, po nočnem kopanju, ob tihih pogovorih, ob zvokih kitare, ob prasketanju ognja, prikazal pa se je pravi pomen tega stavka, ki mi je sam tiho privrel v usta: »Vem, da iščem srečo.« In ko si tega večkrat ponovim, se zavedam, da se vame počasi seli neka toplina, neka nežnost, kot da je začela pihati neka sapica, ki je odela dušo v žametni pajčolan. In se zavedam, da se je vame naselila sreča.
Kako je to mogoče? Sreča ni mogla priti brez vzroka. Zagledam se proti jugu po ledeniku, kjer sp na dnu zrcali v mesečini Buhlova Cogo-lisa, zagledam se proti severu, kjer se v zvezdah sveti K2, zagledam se na zahod, kjer se temne špice zarezujejo v svetlo nebo, zagledam se na vzhod, kjer je Broad Peak ves v megli. Torej ni gora vzrok moje sreče. Vzrok moje sreče je ta moja prisotnost na tem ledeniku, vzrok moje sreče je ta dolga svetleča dolina, ki odseva mesečino in zvezdni sij. In vtis imam, da sem zaplaval nad te špice, nad to nebo, nad te zvezde in da sem se pridružil svetlobi, soncu, ki bo jutri spet zažarelo, vtis imam, da sem svetloba sama. Nenadoma se mi zdi, da nismo v Karakorumu, da nismo v Pakistanu, da nismo v tej naši bazi pod Broad Peakom, ampak, da je ta dolina^ ki se lahno spušča proti svetlobi Cogolise, ves svet, in da se ta svet počasi seli vame. Ker je ta'ledenik sedaj center sveta, in trenutno je ta ledenik moj.
Broad Peak pa je še vedno v megli, mogočni, premogočni in smrtonosni K2 je pa ves v nebeškem žaru. Gora, nisi važna, le hvaležen sem ti, da sem zaradi tebe odšel na pot, da sem zaradi tebe tu sedaj v tej dolini, ki je središče tega sveta, ki je središče moje sreče.
Pogledam proti Broad Peaku. Megle se odmikajo. Nočem dočakati trenutka, ko bo tudi gora zasijala, ker to pomeni, da sem prišel na konec poti, to pomeni, da sem na cilju. Hočem, da ta ostane prikrit, da bom lahko spet upal in veroval v tisto, kar je pod meglo in zaradi česa sem se podal na svojo zvezdnato pot. Se zadnjič pogledam po dolini, se zazrem v goro, ki se odkriva in me hoče vabljivo, kot Odisejeve sirene, premamiti v mojem iskanju sreče z nežno glasbo, ki zveni tako: Jaz sem sreča, jaz sem sreča, jaz sem sreča. Jaz pa vem, da ni sreča nikoli otipljiva, nikoli očitna, tako da me himalajske sirene ne bodo premamile, sam pa pestujem svojo srečo v sebi, in se z njo podam v Morfejevo kraljestvo, kjer se predam njenemu objemu. Zvezde na nebu se žarijo in vem, da me bodo, ko si bom to želel, spet obdale s svojim bleščečim žarom in da se bo mesečina spet razlila po tej dolini, ki je cel svet, ki je življenje samo.
Ve Gibalna dejavnost je na tem ozemlju sledila med Slo-2a C1 .syojevrstnim silnicam, ki so jo pripeljale do vrste lniivih pobud, načrtov in tudi panog, vendar je bilo in
tfairi '-0 zdrobljeno, saj še vedno ne moremo govoriti o delu ^ °diikah organiziranega delovanja, o načrtnem °bst '° PersPektivah ali čem podobnem, kljub temu da hiaiff^ vrsta posameznikov, ki se za telesno kulturo zani-J m v tem delokrogu tudi delujejo.
lijj J^lHtočnejša panoga je nogomet, zlasti v Nadiških do-ihiei- ln doloma v Terski dolini. Velike možnosti razvoja bi 2*^ na dolge proge, ker so zelo občuteni, pa tudi i2ra. ker kažejo Benečani zmožnost za to vrsto gibalnega iner.,ariia' saj se jih je že nekaj uveljavilo tudi v državnem geu .u- Zanimivo je, da je precej prisoten avtorally in se hi t J Predstavnikov uveljavlja v deželnem merilu. Namiz-kiam - u ki bila hvaležna panoga, vendar ne vžge niti v pos^k zaselkih, kjer nimajo drugih možnosti. Najresnejši $t°rji^si|e v zadnjih letih bil opravljen na Matajurju v pro-
Slhuč iamkajšnje restavracije. Tudi nekaj organiziranega orga^a je bilo ravno na Matajurju. V Reziji je kar dobro
rano planinstvo, in kot sem že drugje napisal, so s
pomočjo planincev iz Bovca označili pešpot po najvišjih okoliških vrhovih.
Značilno za mednacionalne odnose v videmski pokrajini je, da ni opaziti pri vseh športnih dejavnostih zunanjih znakov, ki bi kazali na to, da nastopajo Slovenci, da se je dejavnost porodila v okviru slovenskih prosvetnih društev ali občinskih uprav. Na drugi strani pa je res, da so se zelo pomnožili stiki navzven, česar pred desetimi ali dvajsetimi leti ni bilo niti opaziti, niti ni bilo pravzaprav pomij ivo razen v nekaterih redkih primerih sodelovanja na Športnih igrah. V tem desetletju lahko beležimo več srečanj s skupinami z Goriškega, nekaj tudi s Tržaškega, predvsem pa so neko stalnost pridobili stiki s športnimi krogi iz tolminske, občine, kar pomeni sam Tolmin pa tudi Kobarid in Bovec ter še kakšno manjše središče ali vas. Prav gotovo je to prava pot spodbujanja telesnokulturnega delovanja.
Navedel sem socioekonomski razlog, ki preprečuje večji razmah. Gre za dejstvo, da gredo mladi z doma zaradi služb in zaposlitev in se vračajo v domačo vas ali pozno zvečer ali konec tedna ali samo ob dopustu. Izseljevanje v ravninske predele Furlanije povzroča težave tudi gibalnim dejavnostim kot vsem ostalim vidikom narodnostnega življenja tamkajšnje skupnosti. Vendar bi se kakovost in tudi množičnost povečali, če bi se izoblikoval strokovni kader, ki bi bil miselno motiviran za to obliko uporabe prostega časa. Strokovni kader pa ne pomeni samo vaditeljev temveč tudi organizatorje in upravnike. Odprta vprašanja bi bilo treba reševati vzporedno z ostalimi z drugih področij, ne pa sprejemati načela, da je treba najprej rešiti vse ostale vidike družbenega življenja in šele nato telesno kulturo.
ŠAH
V začetku desetletja je vladalo v šahu precejšnje mrtvilo kljub odličnemu kadru, ker ga pač nihče ni organiziral. Od delujočih odsekov velja omeniti tistega pri Poletu in drugega pri Kontovelu.
Marca meseca leta 1983 pride do preobrata, ker je začela šahovska komisija pri ZSŠDI prirejati redne mesečne hitropotezne turnirje, ki so se jih udeleževali najboljši zamejski šahisti, tudi taki, ki predstavljajo kakovost celo na državni ravni. Leta 1983 je bilo sedem srečanj, leta 1984 devet, leta 1985 spet sedem, prav tako leta 1986. Vsakokrat je zadnji sezonski turnir veljal za prvenstvo. Po smrti enega rednih udeležencev so se turnirji nehali oziroma so ob obletnici smrti leta 1987 priredili memorial, ki je veljal za šahovsko prvenstvo.
Vsa leta je bilo vmes še nekaj zanimivih pobud, na katerih so naši šahisti tekmovali z Ljubljančani, Pirančani, Korošci in Novogoričani. Umestno je omeniti še dve pobudi: leta 1985 je openski Polet priredil mednarodni brzotur-nir ob 40. obletnici osvoboditve, od leta 1981 pa prireja Športna šola Trst šahovski turnir za osnovnošolce; v letih 1986 in 1987 je število udeležencev že presegalo številko 60.
Šah je prisoten tudi na vsakoletnih srečanjih manjšin, kjer se pomerijo tudi nogometaši in namiznoteniški igralci oziroma igralke.
Če pa bi sestavili najboljšo četverko v zamejstvu in jo vključili v sistem državnih tekmovanj, bi prav gotovo pomenila nekaj tudi na tej ravni.
Na^ Goriškem je organizirana oblika šahovskih srečanj in priučevanja v tem desetletju izumrla; nekaj zanimanja je le še ostalo in vse kaže, da se bo premaknilo v naslednjih letih vsaj na ravni posameznega društva.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
dnevnik
7. septembra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel, (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in tiska
rT'"
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Poskusi cenzure v Benetkah
Zadnja
skušnjava?
Martin Scorsese ob prihodu v Benetke (Telefoto AP)
BENETKE — Sinoči se je v Lidu razvedelo, da je beneška javna uprava prepovedala javni projekciji Scorsese-jevega Ulma o Kristusu v Benetkah in Mestrah, kjer vsako leto ponavljajo festivalske filme pred nastopom dublerjev in »cenzure«. Javni upravitelji se bojijo morebitnih neredov, njihova odločitev pa odpira pereče vprašanje o filmski cenzuri, ki ga v festivalskem okviru še niso uspeli rešiti.
Na filmskih festivalih ni cenzure, ker imajo dostop na projekcije le akreditirani ljudje, naj si bodo to kritiki s pisanimi plastičnimi razpoznavnimi kartončki ali dame z uradnim vabilom. Praviloma so torej vsi filmi »nedolžni« in jih prav zaradi tega ne bi smeli nikakor cenzurirati. Škandal, ki ga je povzročil Scorsesejev film, pa je sprožil nevarno verižno reakcijo, saj so se mnogi navdušili za sodne postopke in zahtevajo uvedbo vsesplošne cenzure. Chabrola hočejo križati (verske prispodobe so letos še posebno v modi), ker je dopustil, da se njegova Marie poslovi od zemeljskih tegob s kletvico na ustnicah. Skupinica puristov zahteva od sodnikov, naj spremenijo (beri režejo) zadnje metre Chabrolovega filma Zenska stvar. Zg enkrat se menda ni nihče spomnil tega, da je v Sguitierijevem filmu Nevidni na ogled pornografska oddaja (morda niso vzdržali do konca projekcije), da je v marsikaterem filmu, ki smo ga doslej gledali na Lidu veliko pristnega bogos-krunstva, posilstev, odvečnega nasilja, onaniranja in še marsikaj drugega. Naj cenzuriramo festival?
Na Lidu že dolgo ni bilo lova na čarovnice, letos pa so se tako režiserji kot selektorji menda spomnili Marijinega leta in uvrstili v program niz filmskih del, v katerih je protagonist prav vera. Tudi Scosesejev Kristus ni edini, kar jih letos premore Biraghijeva Mostra. Včeraj so nam ponudili Benvenutijev Judežev poljub, v katerem strumno koraka Kristus, ki je zdaj podoben tistemu, ki ga je mojstrsko naslikal Caravaggio, zdaj pevcu ansambla Ricchi e Poveri, tistemu z velikim nosom. V filmu se ne dogaja nič novega, saj gre za strnjeno verzijo nove zaveze in bi z njim lahko nadomestili filmine med uro verouka. Benvenu-ti je vsekakor rojen pod srečno zvezdo, saj so ljudje pazljivo sledili projekciji nadvse dolgočasnega filma, ker so čutili potrebo po pripravi na Scorseseja. Poldruga ura razglabljanja o novi zavezi je odličen trening za 158 minut Poslednje Kristusove skušnjave, ki bo, vsaj za novinarje, na ogled točno opolnoči. Prava kazen božja, ki se ji ne bo mogel izogniti nihče, (ef)
Med popravilom v industrijskem pristanišču pri Atenah
V eksploziji grške ladje v Pireju najmanj 6 mrtvih in 27 ranjenih
ATENE — Strahovita eksplozija je včeraj dopoldne odjeknila v industrijskem pristanišču v bližini Aten. Do eksplozije je prišlo na grškem tankerju Anangel Greatness, ki ima nosilnost 41.390 ton in je last grške pomorske družbe Anangel Shipping Enterprises. Ladjo je v eksploziji dobesedno razpolovilo, pri tem pa je bilo najmanj šest mrtvih in 27 ranjenih. Lastnik ladje včerajšnje nesreče ni hotel komentirati.
Ladja Anangel Greatness je bila na popravilu v Pireju in vzroki za nesrečo še niso znani. Vest o eksploziji je posredovala grška policija, ki se tudi boji, da število mrtvih še ni dokončno, saj je bilo v trenutku nesreče na ladji precej delavcev. Zato je povsem možno, da bodo kasneje v notranjosti razpolovljene ladje našli še kakšno žrtev. Policija je tudi sporočila, da je takoj po eksploziji na tankerju izbruhnil tudi požar.
O vzrokih nesreče lahko za zdaj samo ugibamo. Kot že večkrat doslej je najbrž šlo še za eno od tolikih nesreč na delu, ko ni povsem poskrbljeno za varnost. Pri nekaterih delih v zaprtih prostorih se lahko nabirajo plini in že najmanjša iskra lahko povzroči katastrofo (po trditvah nekaterih očividcev naj bi se to tudi zgodilo). Točne vzroke za nesrečo bo nedvomno ugotovila posebna preiskovalna komisija, ki jo je imenovalo grško ministrstvo za trgovsko mornarico. Glasnik tega ministrstva za zdaj nesreče ni komentiral, temveč je le dejal, da je včerajšnja eksplozija po vsej verjetnosti le splet nesrečnih okoliščin.
Da za varnost pri delu na tankerju Anangel Greatness ni bilo najbolje poskrbljeno, lahko sklepamo iz načina, kako so delavci sprejeli grškega ministra za trgovsko mornarico, ki si je tudi ogledal prizorišče nesreče. Glasno žvižganje in protesti so lahko dokaj zgovoren znak, da v grških pristaniščih ni vse tako, kot bi moralo biti.
Velike poplave v Bangladešu Doslej že več kot 400 mrtvih
DAKA — Že od maja dalje je večji del Bangladeša pod vodo in po najnovejših podatkih bangladeških oblasti je v poplavah doslej umrlo preko 400 oseb, več kot 28 milijonov ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Te podatke je objavil dnevnik Bangladesh Times, ki tudi piše, da so poplave prizadele kar 50 od 64 okrožij v državi. Pod vodo je 3,5 milijona hektarov kmetijskih površin, poplavljena pa je tudi večina cest v državi. Deževje sicer počasi popušča, vendar pa bo potrebno še precej časa, da izginejo velikanske količine vode.
Toda koliko so podatki o številu žrtev verodostojni, je povsem drugo vprašanje. Tako na primer samo iz Dake poročajo, da je pod ruševinami stavbe, ki se je v ponedeljek v strahovitem neurju nenadoma zrušila, umrlo 200 ljudi. Vsi so bili begunci, ki so pred poplavami iskali zatočišče v večjih mestih.
Položaj na poplavljenih področjih je izredno dramatičen. Opazovalcem se
zdi, kot da je 110 milijonov prebivalcev Bangladeša izginilo. Vladni helikopterji nadletavajo poplavljena področja, kjer pa ni znakov življenja. Iz vode štrlijo le drevesa, minareti in p°‘ nekod strehe hiš.
Številni begunci se zbirajo v begunskih taboriščih, ki jih je organizirala bangladeška vlada. Vsaka družina tam dobi tudi kilogram riža in koruze, ob tem pa morebiti' še kak kos suhega oblačila. Ob vseh težavah pa se pojavljajo še profesionalni in priložnostni tatovi, ki splošno zmedo izkoriščajo za kraje.
Zaradi težavnega položaja je vlada v Daki zaprosila mednarodno skupnost za pomoč in Evropska komisija je že odobrila pol milijona ecujev (770 milijonov lir) za pomoč žrtvam poplav-Denar bodo nakazali na zahodnonem-ški Rdeči križ, ki koordinira zbiranje pomoči Bangladešu, porabili pa ga bodo za nakup hrane, oblačil in prevoznih sredstev v Bangladešu.
V Litvi zaradi požara izklopili JE Ingalinsk
MOSKVA Sovjetska vlada je začela preiskavo o vzrokih požara, ki je prisilil odgovorne, da so izklopili drugi reaktor grafitne jedrske elektrarne v litovskemu Ingalinsku. JE Ingalinsk je s svojimi 1.500 megawatti največja grafitna jedrska elektrarna v Sovjetski zvezi in v svetu. Samodejne protipožarne naprave so takoj pogasile požar in izklopile reaktor, gmotna škoda na drugem bloku reaktorja ni pretirana, je pa toliko večja gospodarska škoda, saj ta nuklearka oskrbuje z električno energijo skoraj vse industrijske obrate v Litovski in Latvijski SSR.
Včerajšnji sovjetski dnevniki niso omenili nesreče, le predsinočnja izdaja vladnih Izvestij je navedla, da so se vneli kabli nadzornih aparatov bloka drugega reaktorja. Naprave so še pred človeškim posegom samodejno izklopile reaktor in pogasile omejen požar. Pri tem ni bilo žrtev, prav tako niso zabeležili radioaktivnega onesnaženja, reaktor pa je pod kontrolo. Izvestija so tudi sporočila, da posebna medministrska komisija že raziskuje vzroke požara.
Jedrska elektrarna v Ingalinsku je začela obratovati leta 1983. Številni znanstveniki so to naložbo kritizirali kot zgovoren dokaz »sovjetske megalomanije«. Predvsem švedske znanstvenike je obratovanje te elektrarne zelo skrbelo, saj so že po nekaj
mesecih občasno ugotavljali povečano radioaktiv nost ob švedski obali. Švedi so takoj očitali Sovjet ski zvezi, da ima nezadostne varnostne standarde Prve ure po černobilski katastrofi so bili Švedi pre pričani, da je prišlo do havarije prav v JE Ingalinsk in šele kasneje so z večdnevno zamudo Sovjeti pri znali, kaj se je zgodilo. Tokrat pa je SZ spoštovali mednarodne norme in je takoj obvestila svetovne jedrsko agencijo.
Trenutno ni še zadostnih podatkov o vzrokih sedanje okvare, že sedaj pa je jasno, da je tragična izkušnja černobilske tragedije vplivala na boljše varnostne standarde sovjetskih elektrarn. Novi predsednik sovjetske državnega odbora za uporabo jedrske energije v civilne namene Aleksander Prot-senko je na straneh Pravde napisal, da se Sovjetska zveza ne more odpovedati jedrski energiji, a mora še okrepiti svoje varnostne sisteme. Protsenko je tudi navedel, da je černobilska katastrofa povzročila za 8 milijard rubljev (približno 17.400 milijard lir) škode, kar je ogromen znesek, ki mora vseh prepričati o smotrnosti nadaljnjih investicij v varnostne sisteme. Samodejni izklop in pogasitev požara v JE Ingalinsk je nedvomno dokaz, da so po Černobilu marsikaj nadoknadili.
Ronald Reagan najbolje plačan
LONDON — Po podatkih anglešk® ekonomske revije Money internatio-nal je ameriški predsednik Ronald Re; agan najbolje plačan politični voditelj na svetu. Na leto naj bi zaslužil 285 milijonov lir, sledijo pa mu hongkon-ški guverner sir David Wilson z 210 milijoni, novozelandski premier David Lange s 130 milijoni in britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher s 120 milijoni lir. Na petem mestu, le za las za železno lady, najdemo italijanskega ministrskega predsednika Ciriaca de Mito, ki prejema 116 milijonov lir na leto.
Med tistimi, ki živijo razmeroma "skromno”, je novozelandski politih Lange, ki je raje izbral navadno stanovanje kot pa uradno rezidenco. To nikakor ne velja za ameriškega predsednica, ki se, kot poroča revija, zelo rad poslužuje Bele hiše. Za svojo volilu0 kampanjo pa naj bi črpal denar iz državnih blagajn. Tudi guvernerju Hon9 Konga se očitno ne godi slabo, saj Pre" biva v luksuzni rezidenci, poleg te9a pa ima šoferja in čedno Daimler.
Voungov Nick in Gino v netekmovalni sekciji, Passer in Senegal za Benetke XL V
Tudi izjemnost ne jamči »leva«
BENETKE — Beneškemu festivalu primanjkuje ventil, ki ga premorejo malodane vsa ostala mednarodna filmska srečanja: na Lidu ni filmskega prodajnega sejma in to hudo bremeni celotno manifestacijo, ki bi rada ohranila visoko programsko raven, a ji tega ne dopuščajo televizijski in distributerski pritiski. Tako se zgodi, da se že v posameznih sekcijah odloča o bodočnosti filmskega dela, kar povzroča občutno zmešnjavo v programih.
Mladi Toscanini je polomija, ki bi jo -denimo v Cannesu - prodali na »marcheju«, ker je pač namenjena določeni skupini gledalcev in prav gotovo ne izkušenim festivalskim »gostom«. Toscaniniju, ki dirigira valove ob spremljavi Wagnerjevega Trista-na, so žvižgali predvsem tisti, ki jim Izoldi-na smrt pomeni prej Bunuela kot opero. Tega ameriški TV gledalec srednjih let ne ve (čemu bi moral?) in se bo najbrž raznežil, ko bo gledal s kakšnim notranjim zanosom lahko nadarjeni mladenič kljubuje viharju.
Zato pravim, da bi morali selektorji upoštevati bodoče porabnike avtorskih umotvorov, se požvižgati na predfestivalske kupčije in pošteno uvrstiti filme v netekmovalni ali tekmovalni del festivala. Do tega razmišljanja pa me je le delno privedla Zeffi-rellijeva vsestranska sramota (film je sramoten, režiserjeva avtorska visokost prav tako in tudi tuljenje in žvižganje nista najbolj prijetna izraza človekovih razmišljanj). Vprašanje »nekritičnih« uvrstitev sem si postavila po projekciji ameriškega filma Do-minick in Eugene (ali Nick in Gino, odvisno od distributerja) newyorškega režiserja
Roberta Vounga. Ker je film v distribuciji pri Orion Pictures in ga bodo - ne glede na Beneški festival - odkupili in vrteli tudi v Evropi (in seveda v Italiji), so ga uvrstili v netekmovalni spored Benetke noč. Hvalevredna poteza pa je onemogočila enemu od protagonistov, Tomu Hulceu (Formanov Mozart), da konkurira za zlatega leva. Nick in Gino je nedvomno komercialni film - v smislu, da je izdelan na »ameriški način«, z lepo fotografijo, s solidnim scenarijem in primerno minutažo ganljivih prizorov -vendar obravnava izredno pereče vprašanje nasilja nad mladoletniki in prispeva k boju proti pretepanju otrok. Nick in Gino sta dvojčka, ki ju ločujeta 12 minut pri porodu in brezno Nickove umske počasnosti. Gino (Ray Liotta) študira medicino, vzdržuje pa ga Nick (Tom Hulce), ki je postal občinski smetar, ker ni sposoben drugega dela. Hol-ceova interpretacija umsko prizadetega 26-letnega fanta je enkratna, ker je vedno umirjena, tragično resnična in občutena. Igralec bi se lahko nemilo slinil in se šel »norca«, pa se ni. Svoje oči je uperil v filmsko kamero in nam z enim samim pogledom razodel tragedijo otroka, ki ga je oče tako dolgo pretepal, da se mu je zmešalo. Young je kajpak star filmski lisjak, ki se dobro spozna na kinematografske trike, zaradi tega pa ga menda ni treba izključiti iz konkurence, kjer se potem najdejo taki kot Sguitieri. Naj se za nagrado potegujejo njegovi »teroristi«?
Morda pa kandidira kdo od glavnih igralcev Passerovega filma Haunted Summer (Začarano poletje), ki ga je češkoslovaški
režiser uresničil z denarci nekoliko upehanih »tycoonov« Menahema, Golana in Verama Globusa. Skupinica Byron, Shelley, Mary Godwin, Claire Clairmont in zdravnik Polidori je zamikala marsikaterega režiserja (med zadnjimi tudi Russella, ki je ustvaril Gothic), Ivan Passer pa je izkoristil priložnost, da je posnel film-razglednico o tegobah romantičnih duš. Ne morem si predstavljati, kako bodo gledalci sprejeli to erotično fresko o mladih in razposajenih pesnikih, vem pa, da si želim počitnic v vili Deodati in trdno upam, da je kdo pomislil na turistični potencial stavbe ob jezeru in poskrbel za vse hotelske ponudbe.
Passerovo filmsko sporočilo najbrž ni imelo turističnih namenov, a žal niti zgodovinskih, kot jih je imel film Thiaroyevo taborišče senegalskih režiserjev Ousmane Sembene in Thierno Faty Sow. Oba sta se toplo zahvalila Beneškemu festivalu, ker so njun film uvrstili v tekmovalni program, češ da je to pomemben doprinos k širjenju afriške kulture. Res je. Brez njunega 150 minut dolgega opisa dogajanj, ki so leta 1944 privedli do pokola v taborišču prikraju Thiaroye, bi najbrž nikoli ne zvedela za vojaške akcije pri Fort Lamyju v Čadu, za spopade med Libijci in Nemci v Sahari, za doprinos temnopoltih afriških enot v zmagi nad nacističnim okupatorjem. Prav zaradi svoje osnovne svežine in prepričljive igre se senegalski film uvršča med najzanimivejša dela letošnjega tekmovalnega progra-
ma-	EVA FORNAZARIČ
Prizor iz Passerovega filma Začarano poletje