Orjaška jigrača. *)
Prevod iz nemškiga*
N. .
-*-* idek je grad v Al%acji pravlici dobro znan. Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih , jih več ne najde zdaj.
Enkrat iz grada pride orjaška deklica, Jigravši se sprehaje, brez pesterne je Via, Polagama po hribu v dolino se spusti, Ogledati je željna, kaj doli se godi.
Z nekoliko stopinic preteče gojzd in log, In proti Aslam urno v človeški pride krog. Tam sela, mesta, nive , poljan nebrojni cvet So bili njenim vidu neznano čuden svet.
Ko zdaj oči pobesi, razloči vse do tal, Opazi enga kmeta, ki pridno je oral; Ta mala stvar gomazi tak' čudno semtertje, Tak' svitlo v soncu pluga čertalo bliska se.
?>0j°j j jigraca %ala! domu jo nesem koj ," — Izreče pokleknivši, razgerne robec svoj, In kupoma pomede v ohrambo rutnih gub, Kar pred-njo vse se giblje, in stisne vogle skup.
Veselo spet skakaje, — otrok je tak, se ve, — V grašino gor po hribu, iskat očeta gre$ „Moj oce, ljubi oce, jigracico imam, Tak' lepe se na naših višavah ne poznam!"
*) V popisih prestarih časov beremo od grozno velikiga in sil— niga naroda orjacov ali velikanov (Riesen), ki so bili po gerških povedkih sinovi zemlje in od kterih se mnogo-verstne reči pripovedujeio. Glasoviten nemški pevec A. Cha-misso je eno od teh povedk v nemškimu jeziku pod naslovam „Riesenspielzeuga razglasil, ktere prevod našim bravcam tukaj podamo, ter upamo, de jim bo prav zlo dopadla, zakaj namemba te pesmice je pokaza^, de je kmetovski stan velike časti vreden*
Prehladno vino pivši pri mizi star sedi, Prijazno hčerko gleda in tako govori : „„Berclivo stvar prineses in nepokojno z4o, Ti pleses od veselja, pokaki, kaj je to?""
Zdaj ona razgernivši kernir pazliva vsa Postavi v rajdo kmeta, drevo, in vola dva; Kjer, kakor gre po redu, na mizi vse stoji, Berluzgne v roke pridno, in skače v radosti,
Temnivšiga obraza pa glavo ziblje star :
„„Si lepo naredila, to ni jigraca mar!
Kjer si ratarja vzela, tje nest ga nazaj,
Kaj pade ti na misel? Jigraca kmet? — aj, aj!""
„„ln urno brez mermranja dopolni, kar sini djal!
v
Ce kmeta bi ne bilo, kdo kruha bi ti dal ? Orjaško steblo raste iz kmečkih korenin, Kmet tli jigraca za-te! — to bodi ti spomin.""
Nidek je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih , jih več ne najde zdaj.
J, Koseški.