Št. 31.
V Gorici, dne 15, marc?, 1800.
Tečaj mat.
Izhaja trikrat na teden - testih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in si>boto, zjntranje iz-nanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  aH  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto    ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,    3-30
cetrUeta . .'.\. . . .-fr^UL. ,^ .1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic' ktv. 9 v Gorici v cGoriški Tiskarni» A. Gabišček vsaV dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9..do 12. ure. Na naročila br ?» doposlane naročnine se ne oziramo.
^PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 'K 20"n ali gWr 1-60.
«Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sehwarz v Šolski ulici in Jellereitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra.
SOČA
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v t nadatr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter od 8.* do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStva.                                                       J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniStvo.                  '______
(Večerno izdanje).
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog ln narod!
ugipsi m poaianic«
se računijo po petit-vratah, Se tiskano 1-krat 8 ki'., 3-krat: 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica, „GorlSka Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se .Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletoo 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «8lov • knjižnici* se raSunijo po 80 kr. petit-vrstioa.
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zaupni shod
uradno-napredne" stranke na Goriškem.
Poročilo o zaupnem shodu, ki se je vršil danes teden, se glasi po steno-grafičnem zapisniku, kakor sledi. Shod je pozdravil g. dr. T u in a takole:
Častita gospoda! V imenu sklieo-vatoljev zaupnega shoda dovoljujem si presrčno pozdraviti Vas, može iz cele dežele, zbrane tu pod imenom »narodno-napredua stranka'. V prvič je, da nastopite v politiki možje iz rele nafte Goriške, da sami zahtevate, kaj se ima storiti, kako nastopati, kako smer dajati politiki v deželi.
Ko so je začelo ustavno življenje v naši kronovini po letu (><)., takrat je bilo nase ljudstvo tako malo zavedno, da je bila vlada, c. kr. vlada, tisti faktor, kateri nam je izbiral poslance v deželni in državni zbor. Veste, da so bili prvi naši zastopniki v deželnem zboru e. kr. okrajni glavarji i/, Sežane, Tolmina, Urndiške, sploh od 7 poslan* cev jih je bilo 5, kateri so bili popolnoma v rokah e. kr. vlade. Trpelo je skoraj 10 let, da smo prišli tako daleč, tla so se vsaj posamezni rodoljubi v stolnem mostu goriškem zjedinili in da so oni jeli kazati pota, po kateri naj se vodi domača politika. Ali tudi to društvo posameznih rodoljubov je zgrešilo s časom svojo pot, se ni oziralo več na želje prebivalstva, na želje ruzsvitljenih naših mož, ampak se je čutilo poklicanim, da samo ukrepa in dela, ne oziraje se na pravo voljo, na želje našega naroda. Prišli smo torej v dobo, ko je treba, da se ljudstvo samo gane, da ono po svojih odločnih zastopnikih javno narekuje smer politiki, da ljudstvo samo reče. ukaže: T a k o h o č e m o m i, to je naša volja. N asi za s topu i k i naj ne delajo od slučaja do slučaja, kakor se jim zdi, a m-p a k oni n a j so o z i r a j o n a o p r a-v i cene želje, na opravičene zalite ve lj udstva.
Pod tem imenom Vas prvič pozdravljam kot proste zastopnike ljudstva, vsega slovenskega prebivalstva.
Ne bom se spuščal v oliširno utemeljevanje resolucij, predno si ne izvolimo predsodnika današnjega shoda. Za predsednika današnjega zaupnega shoda predlagam gosp. Antona M u h o, veleposestnika iz Lokvi. — Muha je soglasno izvoljen predsednikom. — Predno prevzame predsedstvo, izprego. vori še g. G a b r š č e k: Pripravljalnemu odboru današnjega zaupnega shoda so došla od najrazličnejših stranij naše dežele izjave, katere pozdravljajo naš današnji shod, in katere je pripravljalni odbor z veseljem vzel na/znanje. Nekatera pisma so prav obširna. Omenim naj le nekatera. Izjava iz gorske vasice na Pečinah z mnogo podpisi, katero si dovoljujem vsled njene originalnosti pre-čitati. (Prečita pismo).
Omenjam še izjavo s Št. Viške Gore, podpisano od župana in učitelja, ter iz Čepovana. Zaradi bolezni so zadržani nadučitelj Križman, župan Grilane, podžupan Budin, po opravkih dež. poslanec Oskar Gabršček itd. itd.
Gosp. Muha se zahvali: Častiti gospodje ! Zahvaljujem se Vam na zaupanju, katero ste  mi izkazali z izvo-
litvijo predsednikom današnjega zaupnega shoda. Ker pa sem oddaljen in ker nisem bil pričujoč pri odborovih sejah, prepustim besedo gospodu dr. Turni, ki stvar najbolje pozna.
Dr. Turna: Organizacija, katero misli izvesti narodno-napredna stranka, jejakojednostavna. Izraža se v kratkih besedah s tem, da odslej naprej ima sklepati ob vsakem važnem koraku v politiki ljudstvo samo po svojih zaupnih možeh. Taki važni koraki so ti. pr. izvolitev deželnih iu državnih poslancev itd. Kandidati za deželni ali državni zbor bi se imeli od sedaj, naprej imenovati le po zaupnikih. --¦ Tako imajo zaupni shodi, kateri se imajo vršiti, nalogo, da sklepajo o vprašanjih, kakor o abstinenčni politiki itd. Dosedaj so bili deželni poslanci prostih rok in so sklenili, kakor so mislili, da je prav ; odslej naprej pa bi bili isti vezani na zaupnike, na sklepe teh zaupnikov na zaupnem shodu. S tem važnim korakom bi no bili več jumlauci oni, kateri vodijo politiko, ampak ljudstvo samo. Zaupni shod bi s-v moral sklicati pri vsakem važnem političnem vprašanju. S sklepi tega zaupnega shoda bi se obrnilo do poslancev, kateri bi bili torej vezani na te sklepo zaupnih shodov. — Delo, katero so ima praktično izvršiti, pa morajo prevzeti nekateri gospodje. In v to svrho si izvoli zaupni shod 21 mož, kateri vse politično delo pripravljajo, pripravljajo vse predloge in drugo za bodoči zaupni shod. Ta izvolitev velja seveda le od enega shoda do drugega. Kakor hitro nastopi kako važno politično vprašanje, mora izvrže-valni odbor.sklicati zaupni shod, s kojim preneha moč izvršcvalnega odbora in na njegovo mesto nastopi zbor sam.
Vsaka stranka, ki nastopi v javnem življenju, se drži na gotova načela. To je važno tembolj pri nas, ker se je do sedaj naša politika sukala samo okoli oseb in okoli tako malenkostnih stvari j, da Človek strmi, da se resni gospodje s tem pečajo, po drugi strani pa obžalovati ljudstvo, ki zdihujc pod tako neznosnimi razmerami.
Jasna in odločna so načela in vsled tega predlagajo sklicevalci shoda, da se te resolucije sprejmejo.
Naloga mi je le na kratko utemeljevati nekatero točke resolucije.
Prva točka pravi: V s e s t r a n s k i svobodni razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru«. Gospoda! Mi ne mislimo tirati politike liberalne stranke, dunajskih Židov, pa tudi ne pustimo, da se nastop te stranke zlorablja proti nam. Mi nimamo nič j edinega s tujim liberalizmom, mi ga ne potrebujemo v svoji sredi, ali kar mi hočemo, to je svoboden razvoj našega ljudstva. Naše ljudstvo potrebuje vede in znanosti: naj se prosto, uči, v tem ie takorekoč njegova rešitev. Bolj hitro, kakor se zavedamo, prej bo-demo tudi mogli zagovarjati se proti , tujemu navalu. To je pot, po kateri pridemo do prave svobode. Zato pa potrebujemo pri skupnem nastopu tudi skupnega dela vseh stanov. Gospoda! mi ne izključujemo nobenega stanu iz svoje srede. če smo svobodomiselni, tudi ne izključujemo duhovskega stanu. Duhovski stan spada med izobražene stanove. Njegova dolžnost je, da se udeležuje narodnega  dela,   da   vpliva
blagodejno na ljudstvo, med katerim živi. Duhovski stan naj prvič spolnuje svojo dolžnosti, in drugič, ko stopi iz zakristije, naj dela v skupni blagor, Z veseljem ga pozdravimo, kadar nastopi kakor skupen vojščak v skupni vojski, no pa, kodar pripisuje sebi vso moči in ves vpliv.
Pozdrav dr. Trii le rja, ki je obsežen, se naslanja posebno na 2. točko resolucije, katera pravi: vsem stanovom se priznavajo jednake pravico pa tudi jedimke dolžnosti; zato ko izključuju nadvladjo katerega koli stanu. (Prečita del pisma). Ne vtikamo so pa v vorska in cerkvena vprašanja ravno, ker priznavamo vsakemu stanu svojo pravico in dolžnosti. Zaradi lega nočemo segati v dolžnosti in pravice duhovnika, nočemo mu omejevati njegove, poti k spolnjenju njegovih dolžuostij, zahtevamo le, da ko stopi v politiko, ni več duhovnik, ampak ima pred seboj lo koristi naroda. Tukaj se lehko sklicujemo, na program prvo naše naloge, poučevanje našega ljudstva. Naj poučujejo naš«« ljudstvo, saj imajo pravico. Naj ga blažijo, naj ga posvečujejo ali gospoda ! tega naj no zlorabljajo, kodar gre za volitev deželnega ali državnega poslanca. Takrat naj so spomnijo, da imajo maziljeno glavo in da tajnosti varujejo tako, kakor jim zapovedujejo njih dolžnosti. (Pritrjovanjo).
Četrta točka pravi: »Svobodna šola in svobodno učiteljstvo, kateremu je zagotoviti po državi in deželi stanu primerno gmotno podlago, da more skrbeti za potrebni ugled in vsestransko daljno izobraževanje. »O tej stvari se je že toliko govorilo in pisalo, da je slavnemu občinstvu gotovo znano, kaj razumemo pod tem. Šola je po zakonu ločena od verskih vprašanj. Šola je danes izročena po drž. zakonih auto-nomnim korporacijam, zastopanim po vseh stanovih. Do leta 69. je bila šola odvisna le od duhovstva, duhovnik je bil nadzornik, in je bil oni faktor ki je na najvišjem mestu odločeval. Država sama je izročila šolo občinskim zastopstvom, okrajnim zastopstvom in deželam.
Mi smo z veseljem pozdravljali, da je prišlo do tega in vsled tega tudi ne pustimo, da se to predrugači. -— Največ dobička pričakujemo ravno od šole. Ako se naše ljudstvo blaži in uči, ako razvija svojo inteligenco, potem nam gotovo zasijejo jasni dnevi. — Po*zdrav-ljamo z veseljem državne zakone, kateri so ločili šolo od cerkve in s tem storili prvi korak k svobodnejšemu razvoju našega ljudstva. Država je naložila občinam in okrajem s tem, da jim je dala v roko šolo, precejšnja bremena. Ona si mora biti v svesti, da deželam priskoči na pomoč, kedar, gre za to, da se to breme tudi nosi. Država si je bila tudi v svesti, da občine iii okraji ne bodo zmagovali tega bremena, in vsled tega je sprejela med svoje zakone to, da je ona vezana pomagati, ko občina ne more več zmagovati šolskega bremena. ~- Mi se potezamo za to, da država prevzame učiteljske plače. Država mora oprostiti neznosnih doklad kmeta. Država je v drugih kronovinah to breme deloma že prevzela. V Dalmaciji in Istri donaša že tisoče in tisoče. Tudi nam se ponujajo že znatne svote; toda s krepko voljo, ako povzr digne naše ljudstvo po vseh krajih svoj
glas, se gotovo država zave in odloči primerno pomoč.
Preidimo k 8. točki; gla&i se: »Državna uprava mora obrniti veliko več pozornosti na- našo pokrajino ob ita* lijanski moji, skrbeti za dobre prometne zveze po vsej deželi, za potrebne^cesto in želo/ niče, ki z vežejo mejo x osrčjem državo, za uravnavo rek in hudournikov, za ureditev zdravstvenih razmer, in več brigati se za moralno in materijalno povzdigo slovenskega ljudstva«. Gospoda! vsi veste, Ua ima država vsako leto miljono in miljone na razpolaganje, da stori kaj v namone, poudarjeno v tej točki. Tirolska, Češka, vso pokrajino so deležno tega, le mi ne. Minlsterskega predsodnika Badonija so zadelo gole steno bolškoga okraja tako, da ho prošnjo občin večinoma vplivalo, da so jo res jolo vorjeti^da nimamo costnih zvez, itd. Zaradi*toga jo privoščil v to svrho nekatoro tisočake. AU to za našo potrebo ni nič. - Pred vsem bi bilo treba enotnega načrta, toda ljudstvo v celoti so ni še nikdar izreklo za precizen načrt. Oglašajo se posamezne občino in nasprotujejo druga drugi, Tukaj jo naloga, da napravimo po svojih zaupnikih nekak splošen načrt za celo deželo: kako jo treba izpeljati cestno omrežje po celi deželi, koliko znašajo potrebščine, in da se po tej enotni resoluciji odpravijo prošnje na deželni zbor in na vlado. Tukaj nam je zagotovljen vspeh, in ni treba drugega,, nego enotnega nastopa. Gospoda! Sami natančno veste potrebe posameznih okrajev. Naloga je, da o teh potrebah poročate zaupnikom, ki stvar natančno pouČ6 in po skupnem enotnem delu do-sdžejo željeni cilj.
7. točka. »Pozdravljamo gibanje delavstva, želimo mu krepke organizacije, katero hočemo pospeševati». Vprašanje delavstva je v naši kronovini precej nejasno, ker imamo večina samo majhno posestnike in obrtnike, a pravega delavstva ni. Ali to stoletje nastopa s tem vprašanjem z vso silo, in vprašanje delavstva se mora rešiti, če se z lepa ne reši, se reši s silo, ker so namreč žive mase velikih mest, kjer delavci naravnost govore: Nas je miljone in miljone! Ni treba drugega, kakor da si pridobimo siromašnega kmeta, kije zabredel v dolgove, potem smo mi gospodarji in zahtevamo od gospodov, ki imajo denar: sedaj pa delite ! To je glavna ideja delavstva. Pri nas odločujejo sile rok. Sedaj si sicer ne smemo s silo pomagati, ker imamo blizu bajonete. Ali mi se hočemo pripravljati, da pravimo te v svoje roko in potem govorimo mi. Delavstvo je ideja velike revolucije. Ni v našem in slovenskega ljudstva interesu, da še mi temu pridružujemo. To vprašanje je prav odločilno. Mi hočemo vsestransko izobraževati naše ljudstvo in skrbeti za razvoj vsakega stanu. Za delavca, mislim, da poleg tega največ storimo, ako organizujemo našega posestnika, obrtnika, trgovca tako, da postane krepek dovolj, da olajša stanje delavca, ki je vezan, ostati delavec celo svoje življenje, in da tudi delavcu priliko, da postane samostojen, Pospešujmo, kar mogočo, razvoj obrti in trgovin? v deželi, saj smo s tem tudi. storili; najbolj praktičen korak, da se tudi delavcu pomaga, kolikor se mu more. Kolikor pa
štreini to delavstvo še po splošni izobrazbi* dajmo mu brezplačno izobrazbo. Saj ste Culi krasno idejo, katero je. sprožil dr. Trillor, da se po končanih ljudskih šolah izbira iz teh talentirano deco, da pride ista do višje izobrazbe. S tem sklenem vtemeljevanje onih točk, katere so bile meni poverjene, ter prosim, da se utemelje še naslednje točke. (Odobravanje),
G. župan Zega. 5. točka: *Obža-lovati je dosedanje popolno zane-marjenje našega posestnika od strani vseh poklicanih činiteljev, zahtevati nujno povzdigo živinoreje in mlekarstva, vinarstva in sadjarstva, delovati na intenzivneje gospodarstvo in odpreti domačim pridelkom stalen in ugodnejši trg«. Slavni shod! Ako pregledujemo z gospodarske strani stanje naše dežele, ako to stanje primerjamo z onim drugih dežel, nas boli srce, ko vidimo razliko. Po vseh drugih deželah, koder je dano, da so se posestniki organizo-vali, vidimo, kako ljudstvo v blagostanju napreduje, pri nas pa sama berači j a, samo siromaštvo! Vsakdo zna ceniti naše pridelke, primerjajo ptuje pridelke z našimi, se odkriva našim ter pravi: to je maslo iz goriške dežele, to je kapljica z Goriškega! — Mnogo darov imamo v svoji deželi, toda dobiček'od vseh teh darov utikajo drugi v žep, in mi na svoji zemlji smo siromaki, smo hlapci! Gospoda! Pritožujemo se, naj se nam pomaga. Kaj je odgovor takim prošnjam ?
Z majhno mrvico podpore sem in tje se nam reče: združeni razodenite svoje želje, in potem se bode na Vaš glas oziralo! — Koliko zlatih pridelkov nam daje naša zemlja. Dobiček imajo drugi. Zakaj ? Ker posamezen gospodar ne more odpraviti pridelkov izven svoje dežele; primoran je zatekati še v Gorico in tukaj oddajati svoje težko pridelane pridelke za par krajcarjev. — Kako se godi z našim sadjem? Dobra sadna letina! Posestnik je vezan, dovažati svoje pridelke v Gorico ter jih oddajati za slepo ceno.
čas je torej, da se združimo r jedrio stranko, in ta stranka naj bi potem pospeševala naše želje, odnosno, želje cele dežele. Naloga njena bodi reševati vprašanje: kako povzdigniti gmotno stanje našega kmeta-posestnika. Prosim, da se resolucija sprejme. (Sprejeto z odobravanjem).
(Konec prihodnjič).
končal, ga je v malo dneh bolezen stisnila. Pogreb bo jutri ob 2. popoldne.
O shodil zaupnih mož je prinesla „Gor.* smešno poročilo, ki dokazuje, da poročevalec ni bil navzoč ali pa da je tujec v Gorici, — Najprej trdi, da je bilo navzočih pod 100 oseb! Mi rečemo še enkrat, da je bilo udeležencev 124. Ako »Gor/ noče verjeti, svobodno! — Dalje pravi, da mnogi so se hoteli udeležiti koncerta Nadine Slav-janske in so si „iz dolgega časa" ogledali se „Tuma-Gabršfikov špas". Koncert je bil ob 8. zvečer! Čudno torej, da bi bili prišli rodoljubi z dežele že zjutraj v mesto za koncert zvečer! Norost! — Koliko vere je pripisati temu poročilu, je razvidno iz okol-nolnosti, da udriha po škocijanskem učitelju g. Albinu Štreklj u, katerega na shodu niti bilo ni. Dalje pravi, da so polnili število udeleženci iz Gorice, dasi jih ni bilo niti 12. — Imena izvrševalnega odbora smo že priobčili. Kar je omenila ,Soča* v soboto, se je nanašalo na izjave z dežele. — Laž je dalje, kar podtika v usta dr. Turni glede na prihodnji shod, na kateri se povabi do 300 oseb. Znani špicelj, ki se je vtihotapil v dvorano, ni prav slišal. Dr. Turna je govoril vse kaj drugega, kar bo povedano v „Soči" po stenogramu. — Isti tihotapec je imenoval dva gospoda, ki sta se baje v pritrjevanju posebno odlikovala. To sta prav tis-ta dva gospod«*, ki sta ga pustiiavdvorano: tihotapec je sam videl, da eden je imel ob vhodu tak posel, da ni niti sledil razpravam v dvorani, drugi se pa tudi ni nič posebno razgreval, ker smo bili v dvorani vsi enega duha (izvzeniši tri osebe!) Ta tihotapec je g o s t v Gorici. Kot tak je dobil prijazen vsprejem povsod: kar je videl in slišal, prodaja zdaj .Goričanski" bandi. Take značaje nam vzgajajo!
Prav na glas pa smo se zasmejali, ko smo čitali te-le besede v »Gorici" :
»Naša vroča želja pa je, da bi bil ta začetek ob jednem tudi konec!"
Tudi mi verujemo, da goje „Goričani" take vroče želje! Prav od srca jim prihajajo! -~ Toda ostanejo tudi le — pobožne želje na katoliški podlagi!
Občni zbor »Trgovsko-obrtnc zadruge*. (Dalje) Prof. Jaka Čebul ar je torej čutil potrebo, nastopiti tudi na občnem, zboru ket graja I ec proti ravnateljstvu, ki šteje 21 mož. Toda prav nič ni pomisli!: kje mož klepeče svoje  neslanosti; ni pomi-
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — Včeraj je umrl v Gorici znani trgovec Giuseppe del Piero, ki je zadnji čas preustrojil svojo najlepšo italijansko prodajalnico. Še predno je delo do-
117
sli!, da je treba v denarnem zavodu velike previdnosti, predno se kaj Ograja : kajti tudi največja neumnost lahko silno veliko škoduje. — Toda dejstvo je, da je bil prof. Čebula rnahujskan po politični stranki, najet je bil, da bi zavodu škodil. To se je zgodilo že v novembru ob splošni evropski denarni krizi, ko' so celo svetovni denarni zavodi prišli v hude stiske in so višali obrestne mere hranilnim vlogam do 6%. Pomanjkanje denarja je bilo v Evropi strašno in grozile so obsežne katastrofe. Eskompt  do 12% ni bil nič ne-
MARCO VISCONTI
Zgodovinski roman Utelijanski napisal Commaso Grossu
(Dalje)
SEDEMINDVAJSETO* POGLAVJE.
«Tremacoldo je'» ;e zaklicala Biče vsa vzruiena, brž ko je potihnila pesem. J «Spoznala sem njegov glas.  Kdo  ve, kaj mi misli naznaniti f Če bi ga mogla videti! če bi mogla videti kakega uda- ' nega Človeka, ter reiiti se teh dvomov!»
«Toda kake dvome imate? Za bo--j žjo voljo, zakaj ste tak6 vznemirjena ? V dveh dneh bo  vaš soprog  tu!  Saj vam je obečal, torej*....                             ;
«Tiho!» jo je prekinila gospodinja, ¦vpolagaje prst čez usta. Obe ste bili tihi Še nekaj časa, nadejajo se, da pevec zopet L\ične peti. Toda zaman, drugega ' ni bilo več slišati nego neprijetno lajanje psov, ki so si odgovarjali iz samotnih koč, raztresenih po pusti ravarii.              ;
Biče, zgubivši nazadnje vse upanje, da bi mogla še kaj slišati, se je vrnila k mizici, in obrnjena proti postrežniei, ki je zapirala okno, je rekla, nadaljuje' že prej pričeto govorjenje: «Prašaš, kake dvome imam ? in zakaj sem vzne-
mirjena?* Te besede je izrekla z mučnim  izrazom Človeka, ki ima strašno tajnost, katere že ne more več prikrivati. Toda vprši oči v svojo tovarišico I trpljenja, ki je ta hip prisecMa k njej, j je le težko vzdihnila in obmolknila.       '
«Kaj?» je dejala Lauretta vsa prestrašena. • Nemara ste zvedeli kaj? Imate kako skrivnost ? O povejte, povejte mi!»
«Nfc, ne, pomiri se, ni nifi».
»Kako bi se mogla pomiriti?... Že od včeraj opazujem, da vam nekaj obtežuje srce, kar mi pa hočete prikriti. Povejte mi torej, povejte!*
•Pusti me!» je odgovorila gospodinja.
A tedaj je postrežnica ljubeznjivo prijela njeno roko, in stiskaje jo med svojimi, je prosila z ginjenim glasom: «Draga Biče! sladka moja gospodinja! ali mi niste obečali, da bom deležna vsega dobrega in vsega zlega, ki vas zadene v življenju ?»
«0, moja dobra Lauretta!» je zaklicala Biče, težko vzdržuje* solze, «skrb za te pomnožuje nemalo moje hude bolečine. Zaradi mene si ti zapustila svoje ljube stariše, in mirno življenje pri njih — a sedaj čaka morda tudi tebe... Toda ne — Bog je milostljiv, on te reši! Veruj mi, da ga zato prosim v smrtni težavi svoje duše!»                   *
(Dalje pride).
navadnega. — In v takih splošno nevarnih časih je imel prof. Čebul ar konference z vedno istim — prof. Berbučem. Posledica teh konferenc je bilo: naznanilo splošne revizije uadzorst v a. Vse to bi ne bilo nič hudega, da se ni o vsem tem šepetalo po mestu in deželi. Predno je prof. Čebular naznanil revizijo: smo bili tajno obveščeni mi v uredništvu ,Soče* na njo..... Tako breztaktno, tako brezvestno je prof. C uprizoril vso to igro. Časa je imel celo leto, a ni prišel blizu — a upotrebilje trenotke splošne evropske krize, da je napovedal revizijo v velikem  stilu  z  ostalimi   nadzoiniki
vred....., ne pomislivši, da zavod lahko silno
trpi na ugledu. — Prof. Č. je prišel v urad kar naravnost z imeni — .Šočanov* in s par tujimi tvrdkami. Znamenje, da je bil zunaj zavoda na nje opozorjen, češ: pri teh zgrabite, tam kaj najdete. Znamenje je, da je prof. Č. zunaj zavoda (s politično stranko!') razpravljal o delikatnih zadevah naše zadruge! In to je — škandal! Kaj takega si noben denaren zavod ne sme dopustiti. — Revizija se je vršila 12, IG. in 22. nov. ier 2. in 6. dec. — Vspeh je bil ta: da so našli notranje poslovanja popolnoma v redu. Grajali p.i so le troje in sicer: 1. na zavarovalne police naj se posoja le do 3/4 tacasne vrednosti; — 2. da jedne in iste osebe so »porotniki' pri več posojilih; — 3. neki tvrdki, ki ima odprtega kredita 20.000 K, naj se zniža na polovico.
Dr. Turna je prav umestno ožigosal netaktno in zavodu nevarno postopanje prof. Čebularja, ki je porabil svojo častno službo kot nadzornik po nakanah nasprotujoče politične stranke, kar se nikdar ne sme ' dopustiti. Kar se tiče pa grajalnih točk, se je prof. Č. osmešil z dejstvom, da zadruga samo na police ne posoja; en sam tak slučaj je, a še takrat se je zadruga tudi ravnala po istem načelu, ki nam je bolje znano nego prof. Č. Kar se tiče — nekaterih rodoljubov, ki so pri več posojilih za poroka, je le hvalevredno od njih, da gredo sobratom tako radi na roko. V tem oziru smo goriški Slovenci gotovo prvi.
Ravnateljstvo pa je vsakikrat dobro premislilo, kako daleč sme iti, da je mnenje prof. Č. popolnoma nemerodajno.— O grajanem odprtem kreditu 20,000 K. neki slov. tvrdki v okolici, je pa dr. Turna omenil, da ga je ravnateljstvo dovolilo proti njegovemu glasu, ker je hotelo v najvišji meri izvrševati prelepi poklic zadruge. In res je ista tvrdka eskomptovala lani do 80.000 gld. m e n i c brez sleherne izgube. Da bi le bilo mnogo takih Slovencev! Ukljub temu je ravnateljstvo že sklenilo, da se isti tvrdki kredit polagoma zniža s tem, da se založene menice izplačajo v- geto vini. Z naglim znižanjem kredita bi se onega Slovenca zadušilo! — O vsem tem bi se bil prof. Č. lahko poli čil, pa tega ni storil, pač pa je prišel z ono grajo pred občni zbor. In kako žalostno ulogo je igral, ko se je zagovarjal. Z rsako besedo je dokazoval, da so mu vsi ti posli španske vasi, a kvasi! je o njih vendarle. Stvaren odgovor na njegovo besedičenje je naravnost nemogoč, toliko bolj, ker je odsevala iz vsake besede le slaba volja zloglasne „Goričanške bande". Zato je tudi žel odgovore, kakoršne je zaslužil; zato ga je A. Gab. žigosal le z medklici in medgovori; zato je bil potem —soglasno odstavljen od častne naloge nadzor n i k a, a na njegovo mesto je prišel soglasno — dr. T u m a.
Predno se je prišlo do glasovanja z vsklikom, je hotel: naj se voli z listki, češ: vsa lista je bila že naprej pripravljena. A. Gabršček je odgovoril, da je to res, ker drugače tudi biti ne mora. Zavocl je velik ; treba je dobro premisliti, koga se voli, in tako, da so v ravnateljstu zastopani najrazličnejši informatorji, ki tudi hote vršiti svojo dolžnost. Take može je treba naprej poprašati, ali hote biti izvoljeni itd. Na to • je bil sprejet predlog, naj se voli z vsklikom, z vsemi glasovi proti samemu Čebularju; enako so bili soglasno izvoljeni vsi predlagani gospodje. Proti je glasoval zopet edini — prof. Čebular.
Tako je dobil prof. Č. lekcijo, katero si dobro zapomni. Svoboda govora je res lepa reč, toda — neumne čenče mirno poslušati, tudi ni nikdo prisiljen. Vsakdo naj premisli prej, kaj govori. V našem slučaju pa je bilo vse še huje: objektivno — čenče,   subjektivno   -—   slana   volja   v
škodo zavodu. Takega kvasača se odpravi tako, kakor smo storili v nedeljo s — prof. Č e b u 1 a r j e m. Čudno, da je to že četrti profesor, ki išče lovorik v taki neplodni borbi. Drugi trije so vsaj bolj premeteni, da ne rijejo tako bedasto v javnost, kakor je šel mefistu na led — prof. Jaka Čebular.
Toliko naj zadošča za danes. Prof. Jaka Č. je neroden dovolj, da utegne še kaj dobiti, kar bo — iskal. Po družbi, v katero je zalezel, ga bo še glava 'bolela !
»Ceste na Kanalskem" se imenuje članek E. Klavžarja v „Gor." — Kdo je ta članek naročil in plačal, ostane seveda tajnost. Gotovo pa je, da je članek silno enostranski, silno tendencijozen v prid posamičnikom in proti veliki večini prebivalstva. — Naš članek o tem predmetu je že v naprej pobil to Klav-žarijado.
Prav zanimivo pa je citati, kako deželni uradniček zlorabi uradne spise dežel nega odbora, cU jih ponatiskuje v strankarskem listu in ž njimi polemizuje v smislu »Goričanske" bande in v korist onih, ki so Klavžarja najeli, da piše njim v prilog. -- Kaj takega je mogoče le pri nas na Goriškem.
Mlad fileparček In tat. — Poročali smo, na kako zvit način si je bil prilastil v Solkanu 15 letni Jak. Saksida iz Prvačine pri svojem gospodarju več dragocenih rečij ter donarja. Ta tiček je sLd v torek pred tukajšnjo okrožno sodnijo. Priznal je, da v uMšuLiiusli gospodarja in gospodinje je vzei ključ k predalu, v katerem so bile dragocenosti, ter vzel iz njega srebrno uro t verižico, zlato iglo, uhane in zlata očala ter 30 K. Dragocenosti je skril pod streho, denar pa je zakopal. Potem pa se je pribil k tlom ter privezal h klopi, da so mislili, da se je zgodil kak ulom ter da so dečka tatovi privezali in pribiti. Žerjalova, to je gospod.ir in gospodinja, sta bila zaslišana kot prič). Izjavila sta, da ukradene reči, katere sta pa dobila nazaj, so vredne 118 K, Mladega Saksido so obsodili na 5 mesecec v trdo ječo. Med obravnavo se je dognalo, da zlata očala niso bila last Žerjalovih. ker jih je gospodinja bila le našla na cesti ter jih pridržala. Radi tega jih je sodnija konflskovula in drž. praVdništvo postopa proti njej radi prestopka goljufi,e.
E. Klavžar piše zdaj „o b r a m b e*, ko je dobil le neznaten odgovor na svoje — napade. Možicelj postaja i m p e r t i-n en t en, ker čuti primerno znslombo. Da, da, poznamo se! Grešilo se je v deželi silno veliko. E. Klavžar ima veljavne sokrivce: in v tem je vsa njegova korajža! Ni Pajer, ni Verzegnassi mu ne zakrivita lasu, o tem sta že davno prepričana tudi dr. Gregorčič in grof Coromni!
V zadnji »obrambi* govori o prošnjah, katere je za plačilo delal ljudem v cestnih zadevah. To si pripisuje v vel'kanske zasluge; malo da ne reklamuje sebi vse vspehe. posebno onih §0% državna podpore za znano cesto v kanalskem okraju. Čudno! Pred časom je imel grof G. vse zasluge za tisto cesto! Zdaj pa je prišel mili Klavžarček, ki jih sebi reklamuje! Da se le še ne stepo za te zasluge! *)
Ali čemu Klavžar pripoveduje take reči, po katerih ga nikdo ne vpraša? Da je napravil tekom 35 let ljudem silno veliko prošenj, pritožb, vtokov itd., to vemo vsi, saj je v tem oziru Klavžar znan kakor slab novec. Joj, ko bi prišlo vse na dan, kar je Klavžar delal, da je le neslo! On je deželni uradnik, ali ta služba je bila ,edno le reklama za njegovo »zakotno pisar-stvo". On je v deželnem uradu vlogo rešil; on je napravil stranki za dobro plačilo proti rešitvi pritožbo; to je zopet dobil v roke v uradu in jo rešil. Nasprotna stranka je prišla zopet k njemu, a tudi tej je naredil vtok. Ta je prišel v deželnem uradu zopet njemu v roke in* ga po svoje spremljal na višjo instanco itd. Deželni odborniki so mu podpisavali vse, ker njim je bilo dovolj, da so potezah po 100 gld. na mesec. Kaj Klavžar počenja, so vedeli; ali dobco je služil njihovi lenobi! Klavžar je imel vsa leta boljše dohodke nego predsednik okrožne sodnije! Ako nič nima, kakor pravi, (ima še veliko manj!), *) Za vipavsko železnico se je velike potezal — A. Gabršček. Tudi od je pisal znamenite članke v njen prilog. On je vspodbujal, da so se sklicavali shodi. On je sestavljal peticije. Dal jih je pri Ob i zz i ju tiskati. Za jedno so mu občine ostale dolžne stroSke tiskarne, ker je zbrani denar nekje obtičal. — Torej je vipavska železnica delo — A. GabrSčeka! To Klaviarjevi logiki — da!
je pač sam kriv. — Pod dr. Turno je ta obrt Klavžarjeva .— prenehala, ker dr. T. dela sam in se K. ne sme v njegovo področje nič vtikati. Zato jeza Klavžar-jevažeodl. 1895.! Zato možiček ruje proti dr. T., kjer le more. hujska cel6 župane proti njemu! Take razmere so možne le pri nas v Gorici, kjer je v deželni hiši silno veliko »grehov, .z.L.%kji t e r e^ v s e v e^ najbolje Ž. Klavžar! Povsod drugod, bi ta možiCek sedel kje drugod, le ne v deželnem uradu!
Kako je   drugače s Klavžarjem, je   v deželi   le   en  glas!   V  karakteristiko ta
slučaj:                    '   "**.....    "~"
Ni dolgo temu, da je bila na deželnem odboru deputacija iz neke večje občine, ki je prosila, naj bi se pregledali neki stari občinski računi,.. Dostavila je še: Pošljite k nam kogarkoli iz deželnega urada — le ne KUvzarja! Zakaj ne? Tudi to je znano v celi deželi l — In z ozirom na en sam glas v deželi —. tudi v krogu »Goričanske" bande! — sklepamo polemiko s tem gospodom. Nam je v resnici žal, da smo morali toliko govoriti, toda izzival je: a našel, kar je iskal. 1'rešičjt jeziki v meji. — h goriškega okraja: »Neki za blagor svojega ljudstva vneti kurat je po hišah pobiral prešičje jezike. Kolikor se p okolje v občini presičev, vsi so v njegovi evidenci, kajti jezik mora biti njegov. Tudi / gnjatij se ne brani. — Tisti dan je nabral z mežnarjem tri vence jezikov. — Ko je nesel tnežnar tolik dar božji proii domu, je govoril sam pri sebi tako-le: »Ti sakr. f., vse jezike cele občine bi sam pogrizel! Ali je tako Kristus učil ? Ne boš jih ne l« — in smuk venec jezikov v neko mejo, da bi prišel zvečer po nje. Zvečer je res prišel, a jezikov ni bilo več. Neki uzmovič je bil sel prej za njim in je še huje zabavljal proti f., ker hoče vse jezike požreti. Ta uzmovič je šel še dalje in jih ni privoftčil niti mežnarju. Tat je tutu prekosil". Klerikalna poštenost. — Ultra-kleri-kalni »Slov. List* piše:
»V »Gorici" je izšel članek, ki je orne« njtil, da mestna uprava v Gorici brez pravice pobira doklade na vžilnino, ker še ni potrjen mestni proračun. Kdo se je oglasil proti temu? Lahi V Oglasila se je Gabričekova »Soča*, češ, da je pisarenje »Gorice" rokov-rijaštvo in lopovščina. In zakaj ? Ker ne kaže pravdati se z mestno upravo, kajti tudi te doklade ima v zakupu naš mecen g. Gorup, na čegar mošnjo se cesto apeluje, in ker doklad, če so tudi krivične, itak ne plačujejo sami krčmarji, ampak vsi konsumentje. — Odkar je dr. Triller zapustil Goriško* se vidi, da so »Sočani* izgubili zadnji košček soci-jalne in narodne politike. Ta »banda* piska vsakemu, kdor jo plača. Ljudem, ki poslušajo mošntčarje, pa kličemo: O urbem ve-nalern ...! — Še nekaj! Znanega rodoljuba in jednega najstarejših delavcev na narodnem polju K. K!a\ zarja hoče deželni odbornik dr. Tu na odgnati i/, službe pri dežel n e m odboru, k«>r noče biti liberalno-tumasl".
»Soča* je torej kar naravnost »podkupljena* o i mecena Gorupa, da je i ovorila —resnico! »Soča piska vsakomur, kdor jo plača; mi poslušamo »mošničarje" a. la Gorup. — Ko so napisali take hunpa-rije, pa so šli maša vat! Pa hočejo, da ne bo vera pešala! — Še »Gor." ni našla drugega izhoda v tej polemiki nego da je rekla: saj tudi trgovci m obrtniki pijejo vino in pivo, so torej konsumentje, za katere bi se moralo potegniti »Trg. in obrtno društvo". Za vse ostale, katerih je veliko več, bi se morali potegniti patentovani »narodni voditelji" Gregorčič & C.o. Ako je torej v tem oziru kaj krivde, zadene nje veliko večji del.
Kar se tiče trditve, da hoče Turna odgnati KI a v ž a r j a iz službe pri deželnem odboru, povemo le toliko: Ako bi bil dr. Turna poslušal nujne zahteve grofa Goro-ninija, bi bil Klavžar ž-i pred leti upokojen, ali še kaj slabšega! Saj isti grof G. ni hotel dovoliti niti navadne podpore Klavžarjevemu sinu r- radi očeta. Da je podporo dobil, je zasluga dr. T. V obče je bila proti Klav-Sarjn vsa leta velika napetost prav od načelnikov »Goričanske bande", kajti možicelj je bil res velik in tri ga nt: desna roka grofa Franca C. Mali možiček je imel v vseh treh italijanskih odbornikih največje zagovornike, zato je piskal na nevoljo v slovenskem ta-borju. Kedarkoli je bilo treba proti slovenskim poslancem kaj pohujskati, vselej je bil Klavžar na delu. Grof Franc ga je pošiljal po deželi v imenu kmetijske družbe.
Klavžar je stregel svojemu  šefu,  vlekel je I dijete in mešal štreno slovenskim poslancem.
O  grofu   G. je govoril, da je c..... m....;   o
Boj ju je dejal, da je norec, s katerim ni mogoče pametno govoriti; ruval je proti ab-sistene.i; zagovarjal italijansko notranje urado-vanje — in v vprašanju slovenske trobojnice zavzemal popolnoma stališče grofa Franca I Sploh intrigant na celi črti! Zato ga slov. poslanci*"niso"nikdjar radi videli! Zakaj ga zdaj rabijo, smo, pa že povedali! Naj jim dobro   tekne   vsem kupaj?
Gledališče Kautsky sinoči v »Goriški Cilalnic.i" je bilo primerno dobro obiskano. Želeti pa je, da bi bilo še kaj več danes večer (ob 8 pričetek), ko bo zadnja predstava. '•— Za veliko večino našega občinstva je vse novo; nekatere točke so pa sploh originalne. Zanimiv je poskus s kartami, ki skačejo po želji iz kozarca. Magne-tizovan 3 leta star otrok je tudi prav zanimiv pojav. Ta otrok tudi izborno pleše neki bolgarski narodni ples. — Mladi Kautskv kaže svojo že zares veliko spretnost v metanju krogel j, nožev, gorečih bakelj itd. Naravnost občudovanja vredno je večje število golobov, ki so prav lepo izučeni. Skratka: za naše občinstvo je to zanimiva predstava. Želimo drevi obilne udeležbe. Vspored je popolnoma nov ter jako zanimiv.
Kardinalov davek. — Za kardinalov zavod že pridno nabirajo davek med ljudstvom. Z Bolškega stuo dobili tako poročilo: »11. t. m. je maševal kaplan Zega v Žagi. Bil je tudi »ofor* za kardinal »ve zavode. Ko je končal pridigo, je omenil na kratko pomen in namen zavodov ler zraven rekel; Ker so današnje šole brez-verske, učitelji sami brezverci, ki niti katekizma ne znajo, kateri učijo, da je človek iz opice, ustanovi se tak zavod, kjer se se vzgoje mladeniči v pravem verskem duhu, V naših Šolali učijo učitelji le, kakor sami hočejo itd." Ljudstvo na sploh sodi, da je imel v mislih ljudske učitelje.
G. kaplan je napravil torej lep poklon našemu učiteljstvu na Bolškem. Isto, kakor čujemo, povzdigne svoj glas proti takim in-sinuvacijam, katere se mu podtikajo v cerkvi na svetem mestu. Prav! — Kar se pa tiče »ofra*, rotimo z nova naše somišljenike, da ne dado nič za kardinalov zavod, kateri ima namen naprtili našemu kmetu nov davek, j kateri bo plačeval za to, da bo kardinal vzgajal duhovnike*f«tnatike, ki bodo ljudstvu le v kvar! Proti takemu izsesavanju ljudstva se moramo kar najodločneje upreti, in to tem bolj, ker prihaja od strani, ki je sama dobro založena z denarjem. Ako hoče imeti kardinal kak zavod, naj si ga postavi s svojim denarjem, da bi pa nalagal radi lega našemu ljudstvu d a v e k, protestujemo, proseči svoje somišljenike, da pouče ljudstvo o namerah kardinala.
Za kardinalov zavod nič, niti novčiča! Potreb ima kmet drugje čez glavo!
56.000 kron kardlnalovega davka — tako so preračunali in tako se je prepovedovalo tudi z leče — bi plačalo naše ljudstvo na Goriškem na leto za kardinalov zavod, ako pojde vse tako, kakor mislijo gg. nunci s kardinalom na čelu. Ogromna svota I Kako bi se ta denar drugače dal porabiti I »Šolski Dom" še sedaj ni plačan, ali bi ne potreboval bolj takih prispevkov nego kardinalov zavod? Učitelji na deželi ječe pod siromaštvom, ali bi ne prišel bolj prav kak prispevek njim! ? Kmet komaj plačuje razne davke, delavcu primanjkuje dunarja spredaj in zadaj, ali bi ne bilo bolje, obrniti njim v prid tak nabrani denar, in ne za zavod, ki v takem obsegu, kakor nameravano, ni potreben? Ali nima kmet tisoč drugih potreb? Slabe ceste, trtna uš, toča, žled, itd., to so reči, ki ga mučijo na vseh koncih in krajih — in sedaj kar nakral nad to naše že tak6 izsesano ljudstvo pride kardinal s svojim napovedanim davkom, kateri bi pobirali vsako četrtletje, in bi znašal nič manj nego 56.000 K na leto. — Ali ni nujna potreba, da- se upremo z vso silo takemu davku, da protestujenjo proti takemu izsesavanju našega ljudstva ? Na noge vsakdo, kdor čuti z ljudstvom! V obran ljudstva proti izmozgovalcem !
Razgled po svetu.
Državni zbor. — K zadnjemu poročilu imamo dodati še to: V razpravi o poročilu socijalno - polit, odseka je rekel so-cijalist DasZynski,  da  so zaprli  nekega
rudarja v Moravski Ostro vi, češ, da je razžalil člana cesarske rodbine, ker je govoril proti lastnikom rudnikov v Šleziji, med katerimi je tudi nadvojvoda Ferdinand. Daszvnski je povdarjal, da se sme o nadvojvodi v tem slučaju tako govoriti kakor o drugih lastnikih rudnikov ter se zavzemal za to, da se iz"dela nemudoma zakonski načrt o skrajšanju delavnika. Kršč: -soeijalist- S-t- e- i n e t se je popel do gorostasnosti, trdč, da delavci so sami krivi svoje bede, ker pijejo preveč žganja* itd. Nesramen ta kršč. soeijalist! Po drugih govorih je zahteval Slama od vlade, da stori stavkam konec, kakor hitro mogoče. Schneider je stavil resolucijo, da ne smejo delati v rudnikih moški jpred 19, letom, delavke pa sploh ne; resolucija je izročena socij. pol. odseku.
Danes je zopet seja. Državni zbor bo odložen še ta teden, potem se s uidejo drug teden  zopet spravne konference.
Gospodska zbornica je sprejela včeraj rekrutni zakon ter se izrekla proti nameri, da bi obrtni odsek ostal permanenten. Členi tega odseka so nevoljni, poslali so celo posebno deputacijo k ministerskemu predsedniku, ki jih je potolažil s tem, da se snide drž. zbor zopet koncem maja, tačas predloži vlada načrt obrtnega reda.
Volitev delegacije v drž. zboru bo jutri. Potem se zasedanje prekine. Trde, da Fuchs in Windiscbgrutz imata nalogo, izpo-slovati izvolitev delegacije.
Pogajanja v lurl. — Med laškimi in slovanskimi poslanci v Istri se vršo nekaka pogajati ju, da bi se prišlo.do nekakega »mo-dusa vivendi" v istrskem dež. zboru. Od hrvatske strani so določeni za ta pogajanja poslanci Spinčič, Laginja in Stanger. — Da ne pride do nikakega sporazumljenja, je umevno samo po sebi, ker Italijani imajo v dež. zboru, žal, tako večino, da prav nič no potrebujejo slovanskih poslancev, Ta početa pogajanja so le pesek v oči ter imajo le namen, zopet očrnili islnko slovansko poslance, ki zastopajo večino dežele, Vlada dobro pozna italijanske poslance v Mri -saj je njihova pokroviteljica! — in zato dobro ve. da izid pogajanj bo tak, da porečejo Italijani: s Slovani se ni mogoče spraviti, ker stavijo pretirane zahteve. »Pretirano* je pa po laškem slovarju vse, kar za Slovana pomeni le drobtinico ravnopravnosli I — Zato pa tiči v teh pogajanjih le skriti namen, po njih nepovoljnem izidu pokazati na istrske Slovane: Glejte jih, tako so nespravljivi, nočejo prijateljski živeti z Italijani —• torej le po njih! —• In v prihodnjem zasedanju istrskega dež. zbora bomo videli že posledice teh pogajanj, ki bodo naperjene do skrajnosti v neprilog Slovanom! Ali se morda motimo ?!?
PomilošČenja. — Pravosodni minister je sporočil češkim poslancem, da je cesar ! odpustil trem obsojencem radi izgredov po- i vodom odprave jezikovnih, naredeb kazen popolnoma, petim pa je znatno znižana. Na sploh sodijo, da ta korak je pričetek daljnim pomiloščenjetn.
Slovenske reklamacije r Trsta rešene. — V danes nam došli »Edinosti" či-tamo, da je tržaški mestni magistrat rešil nagloma vse slovenske reklamacije, potem ko so se Slovenci pritožili na pristojnem mestu. Sedaj pe naj stopijo okoličani, ki so si priborili volilno pravico, tudi na noge.
Za učitelje. — Dalmatinski poslanec Biankini je vprašal v drž. zboru, kaj je z znano učiteljsko peticijo učiteljev in učiteljic iz Dalmacije, Istre, Goriško-Grad iščan-s k »\ Tirola in Bukovine. Predsednik proračunskega odseka dr. Ziiček je odgovoril, da poskrbi v prihodnji seji lega odseka za to, da poročilo o tej peticiji prit e na vrsto še pred prehodom na dnevni red.
Deželni odbor Istrski si naroča vsako leto iz blažene Italije potovalnega učitelja za čiščenje oljk. To je neki Francesco Dona ti iz Montefoscoli (paese di Fissa), ki dobiva lepo plačo. Ali ni človeka v Avstriji za ta pouk? Ako ga ni, zakaj se nikdo ne priuči temu jako priprestemu delu? Treba je tega učenjaka Sz Italije le enkrat slišati, pa si lahko vsakdo zapomni vse njegove skrivnosti! — Toda: treba je dati kruha lačnim polentarjem l
Prijatelj Durov v ogerskem državnem zbora. — Med premorom v seji drž. zbora dne 12. t. m. je začel nekdo na galeriji klicati: Živela Ogerska in vsi njeni narodi l Dalje ni mogel, ker ga je prijel redar. Prej pa, ko je začel govoriti, je vrgel med poslance v dvorano nekaj tiskanih pozivov, da naj se združijo Ogri ter gredo na pomoč Burom. da preneha nepotrebno prelivanje krvi. — Sodijo, da tisti človek je blazen.
Odlični ruski krogi so se izrekli za to, da se bojkotuje Angleško. Ruski časnikt so mnenja, da na ta način bi se kaznovala najbolj angleška ošabnost. Angleži kot znani svetovni kramarji so vezani na ves svet, torej bi ,z bojkotom občutili prav izdatno nejevoljo Evrope nad njihovim nečloveškim nastopanjem v južni Afriki.
Dražbi sv. Cirila In Metoda so meseca februvarja t. 1. poslali med drugimi prispevkov: »šentpetrski samci« na Krasu dohodek veselice 200 K, podružnica v Ptuju 47 K, hranilnica in posojilnicah Ptuju 200 K, posojilnica v Mariboru 200 K, neimenovan po dražbi nabrano svoto na zabavi društva »Naprej« v Gradcu 8 K 30 v., Milka Mankoč, blagajničarica ženske podružnice v Trstu, 500 K.
Vojna t ju-^ni Afriki. — Zjedinjene države so ponudile posredovanje v dosego miru med Angleži in Buri na prošnjo Kraterja in Steijna, ali Angleži so odklonili ponudbo. — General French je prispel v Bloem-fontehv potem ko si je bil po velikem odporu Burov priboril dva hriba nad mestom. Ujel je tudi brata predsednika Steijna, Pri Drietfonteinu so zgubili Angleži okoli 100 mož, ranjenih je nad 300.
Angleži nočeje slišati o miru drugače, kakor če s« Buri podajo brezpogojno, Gledč na to pa navajamo iz brzojavke Krugerja in Steijna v London konec, ki se glasi:
»Ako pa je angležka vlada odločena vzeti obema repnblikoma neodvisnost, ne preostane našemu narodu drugo, nego da nadaljuje vojno do konca, ne brigaje se za ' uničujočo premoč angležke države ter ssaupaje v Božjo pomoč. Nismo se prej odločili, da bi podali tako izjavo, ker smo se bali, dokler so bili uspehi na naši strani in so stale naše brambene čete daleč od naše zemlje v anglež-kih naselbinah, da bi naša izjava ne razgalila narodnega ponosa Angležev,
Sedaj pa, ko je vzpostavljen in utrjen ugled angležkega orožja, ker so četo kraljičine ujele naš voj in ker smo morali opustiti brambene pozicije, katerih smo so bili pola* stili s početkom vojne, mislimo, da je zginila vsnka težava ter ne moremo dalje odlaSati, da naznanimo vladi in narodu niijjložkomu v očigled vsemu omikanemu svetu vzroke, iz katerih se vojujemo, in pogoje, pod katerimi smo pripravljeni skleniti mir«,
Baznotero, — Na Dunaju imajo škofovske konference, katerih se udeležuje tudi kardinal iz Gorice. — Politehniko v Lvovu so zaprli,radi dijaških demonstracij na nedoločen čas, —- Vojaški uradniki, ki so hočejo ženiti, morajo imeti toliko postranskih dohodkov, da z istimi dopolnijo letno plačo 3000 K. Ženitne kavcije se ne zvišajo. Tako je odredilo drž, vojno ministerstvo. — V Opatiji je bilo od 1. sept. do 10, t. m, 7065/ gostov. Od 26. m. m. do 7. t. m. jih je prišlo 698, Dne 7. t. m. je bilo v zdravilišču 188*0 oseb. — Na carskem dvoru v Petrogradu šo igrali te dni »Hamleta", katero igro je preložil na rusko veliki knez Konstantinovič. — V Londonu so prodali na dražbi konja- dirkača za 900.000 K. — V Braziliji je prišla vlada na sled zaroti proti republiki; postopa strogo. —• Na Reki se je ustrelil te dni v svojem stanovanju v usta slikar Farfoglja; vzrok je neozdravljiva bolezen. — V San Franciscu so konstatovali slučaj kuge s posledico smrti.
Žrtve morja. — Kakor je videti' v . statističnem izkazu.se jo 1.1889. pogreznilo v raznih nevihtah v morje  1341   ladij;  5155 ladij se je pa v podobnih okoliščinah znatno poškodovalo.
Narodno gospodarstvo.
^Trgovsko In obrtno druStvo" prične še ta mesec zopet s shodi. Do Velike noči jih priredi vsaj pet. Knjiga bo do tje tudi dotiskana. — Informacijska pisarna že lepo deluje. Vsakdo naj se le zaupno obrne na društvo!
Poverjenike in. prijatelje društva na deželi prosimo, da nabirajo udov. Kdor le zmore 3 gld. na leto, naj pristopi. To društvo je za trgovce in obrtnike najkoristnejše.:
(V nedeljo ob 11. predp. bo shod v Bolcu, ob 6, zvečer v Kobaridu, v ponedeljek ob 11. predp. v Tolminu),                 \
' Gospod Mihael Jager, sedlar, jerme-nar in torbar,je te dni prevzel sedlarsko in jermenarko obrt v Gorici, Vrtna ul., v hiši grofa Thurna, (tam, kjer je bil popreje g. Val, Ferjattčič). G. J iger Mihael je imel do-sedaj sedlarsko in jermenarsko obrt v Ljubljani, kjer je na glasu kot izvrsten strokovnjak. Priporočamo si..občinstvu to novo slovensko obrt in opozarjamo na oglas na zadnji strani.
Nedostajanje premoga v Pragi je veliko. Pred stavkami je stal v Pragi me-terski stot (cent) premoga 2 kroni,;a sedaj velja 8 kron. Na kolodvoru stražijo vojaki došle vozove premoga, da se ne sgode  ne-
sreCe vsted velikega pritiska ljudstva, ki na kolodvorih dobiva premog za 50 stot. ceneje, nego pri drugih prodajalcih.
Nedo&tajanje premoga se vsak dan bolj občuti — v Pragi. Niti vse kavarne ne tope; nimajo s čim. Katere so pa tako srečne, imajo pa na oknih male tablice % napisom1 „tu topimo". Vlada se ne gane!
Poročilo ravnatoljstra „Trgovsko - obrtne zaflinge« r Gorlet z neomejenim jamstvom, za opravilni mesee februar 1900.
t. Število zadružnikov dne 1. febr. 1900.   .  . .   1475
Naraslo tekom meseca za........       27
Padlo tekom meseca.......... -       <r>
»Slovenski posestnik v goriški okolici z okroglo glavnico 50 tisoč kron, 60 let star, krepke in prijazne zunanjosti; želi poročiti pridno ter nzomo S0-40-letno gospodično ali vdovo z doto 4 do 8 tisoS kron. Le resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: ,Resna ženite*" na upravništvo .Soče*.
Štev. zadružnikov dne)- marca 1900. je znašalo 1497
2.  Število deležev dne 1. febr.........2886
Priraslo deležev tekom meseca......      51
Odpadlo    „            ,            »       .... ^_____9
Število deležev dne t. marca znašalo je   . .• .  2938
Kron
3.  Svola vplačanih deležev do 1. febr. . . 235720-74
_            _                ,       tekom meseca . 12051*66
,     izplačanih      .            .        ,        .    592'-
Svola vplačanih deležev dne 1. marca . . 247180*40
Svota, podpisanih deležev po 300 kron dne 1. marca............81
4. Predujmov je bilo izplafanih do 1. febr. .60616916
Priraslo tekom meseca........27459*90
Odplačalo ,        ,        ........1942428
Stanje predujmov dne 1. marca .... 614204.78
Ji. Dčpolnilni zaklad je znaSal 1. febr. . . 51027*35 Tekom meseca se je doplačalo . , . . . 3197* --Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. marca   5422 i'35
d. Do konec meseca prosilo je - *    prositeh'ev
za predujme v znesku.......      — • —
Dovolilo seje v znesku.......      ------•¦•
izplačalo      ,        ,      .......      —•   •—
7. Hranilne vloge so znaSale dne 1. febr.    .   269423 31
Vložilo se je tekom meseca.....     1743207
Izplačalo    »     ,            ,        .....    28123-29
Stanje hranilnih vlog dne 1. nw«i v — knjižicah povprek po — kr.
•   2587320» vin.
8639*47 . 82297*17 .  .   8679803
8.  Gotovina dne \. febr. .  .  .  .  .
Svota prejemkov tekom meseci....
„    izdatkov        ,        ,        ... Saldo dne 1. marca in pri poStni bran.
9.  Denarnega prometa biagajuice od dne
1. febr. do 31. febr.     ......
Lastna glavnica v plačanih deležih .  .  . 24718040 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah .  . 25S73209
Razmerje..............          24*27»
Hranilne vloge se obrestujejo po 4,/1#. — Predujmi se vračajo v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnatelje vsak popedeljek ob Sesti uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan.
Veliko zemljišče
v najlepšem kraju mesta, obsežno 600Q klaftrov,   pripravno  za   skladišča   lesa
se proda
skupno ali razdeljeno.
Naslov pove naše upravništvo.
l^arol praščil^,
pekovski mojster in sladeiear v Gorici na Komu št. 3.
PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrbjna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
•r- VELIKA ZALOGA -tj«
ŠIVALNIH STROJEV M DVOKOLES SAUNIG a DEKLEVA V GORICI
ulica Munieipio št. I
mehanična delavnica v Nunski nlici št 16.
V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih
--------------------     tovarn kot avstrijskih in
(Brez konkurence!)           inozemskih.
ilp-  Cene so od j?ld. 90 naprej.  -mm Z nami je vsaka konkurenca nemogoča !
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNI6 & OEKLEVA.
V Žagi pri Bovcu
je Ha predaj, ali v najem velika hiša -*<•
CML-    z dvemi nadstropji
in pritličjem, primernim za prodajal-nico jestvin in krčmo, s kletjo, hišico za hišnega oskrbnika, hlevom in sadnim vrtom; razun tega še gozd in mnogo travnikov.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na nastov: «Kupnina» na uprav-ništvo «Soče».
Prva kranjska tovarna testenin
ŽniderSič & Valenčič
v II. Bistrici
priporoča velespoštovanemu  občinstvu svoje priznano
fiW~ testenine, ""Mi
kot makarone, ftdeline in različne
vloge   za   na  jnho  v različnih
kakovostih.
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta. da se ni v naSem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo kot najinih v tem času kar jih izdelujeva.
8poStovaa» gospodinja! Sezite po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni s slastjo zavživajo, ki dosedaj o testeninah Se vedeti niso hoteli. Ker so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge, sva gotova da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih pokušal.
Uobe se v vseh prodajalnicah jestvin; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po Vi kUogr. z najino tirmo.
Trgovecm pošiljava cenik zastonj in franko.
Rudolf Benedetič
čevljarski mojster
v Gorici, ulica Morelli št. 5.
Priporoča svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom, ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom za izdelovanje bodisi pri-prostega ali najfinejega obuvala. Izdelek je trpežen delo pa ukusno, po ugodnih cenah.
jVlaurencič J^ranc,
čevljarski mojster
v ilici sv. tatna (Upim hiša) it. 7,
se preporoča svojim rojakom, zagotav-
ljaje  dobro delo in točno postrežbo po
zmernih cenah.
V pisarni Seltz-ova tiskarne nasproti semenišča v Gorici prodaja se po znižani coni — 2 kroni 60 vi*.
Veliki  t eden
in
Velika noč,
spisal prof. Andrej M a r u š i C.
Knjiga se pošilja tudi po po*ti po p o v-zetju. Kdor pa denar že z naročilon vred pošlje, naj  pridene še tO kr. za  vozni list.
S nt on Obidič,
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 gP^* v Gorici, ""^m
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila so Izvršuje hitro.
Pozor!
Pozor!
I1HAEL JAGEB,
sedlar, jertfienar In torbar V GORICI,
Vrtna ulica št. 1. v hiši grofa Jhona.
Dobi
so
povsod
prlpo znano najbolje sredstvo za člide-^          nje  zob.
Te dni sem prevzel sedlarsko, jermo-aarsko in torbarsko obrt v Gorici, vrtna ulica št. 1. hiša grofu Thuna. Kct dolgoleten) sedlarski mojster in poslovodja v Ljubljani imam mnogo skušenj v svoji obrti ter upam, da bom zadovoljil vsakega, kdor se pri meni oglasi.
Z odličnim spoštovanjem
Mihael Jager,
sedlar, jermenar in torbar, Vrtna ulica št. 1.
®©©©0®0©©©©0®000g
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici    -
Konjedie & Zajec
(prej G. Darbo)
I>r«Ml nadškof i jo živ. 5. Podružnica konce JtaSteln šiv 2.
Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, poetnjene in medene plo-ftčevine, orodja *a razne obrti in ponižnega, fttedllna ognjišč«, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove zm pohištvo in stavbe. Prevzemata vso naročbe za vsakovrstno stavbe in druga podjetje.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. privlligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patontovanih kotlov gosji. Nussbeum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
si                                     Edina zaloga
0   najboljšega koroškega Acalon in Breseian-jekla.
(g)           Zaloga  Portland in  Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
fi\    prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.    -»
000000000 0®00©00® 000©©
*                                          W"*   Zahteva naj se     ^^,
popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli.
i
..GORIŠKA TISKARNA" A. GABRSČEK V GORICI
[(S)                    (Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
(Ustanovljena leta 1893.)
-     @)
je najmodenieje  urejeni   tiskarski  zavod,   kjer  se  izgotavlja  vsako najfineje  in elegantno delo  v najkrajšem času po jako
kulantnih cenah, kakor:
____Brošure v vseli oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, dipline m časine nta in rfnge enake prilike v
najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s tirmo, cenike, imtmt vspureie in vakiia na tortm ali papirju, pasetnice »ajelegantneje kakovosti v škatljah z zavitki, poroča in zaračna naznanila v veliki izberi ii vseh magečih oblikah, plesne vspartfc. ssinrlnice iti iti
B začetku šolskega leta "»—* SSiSl!^SJ^^                 in vse potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in ital. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v različnih
oblikah in kakovostih.
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V naši založbi imamo te-la časopise:
,,Soia", celoletna naročnina stane gld. 6'6Q, izhaja trikrat na teden. — „Primoree", celoletna naročnina stane gld, 1'6Q, izhaja vsak teden, na štirih straneh. — „Slovanska knjižnica", doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. N*a-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami.
Salfinsta  bniftnipa" 79  nitrati* f2haJ» T w*olo««lh rokih. I. knjiga »O I« ž.n.k««, novele In'Jrtlce. „0dlUII5Rd RiljIZJIlUa    U DHIdSIB      sJlsal Fr, Govekar, je izSta 1. 1S97. Stane s poStuhio vred »M. 1'W-
Izšla je ravnokar II. knjiga ..Salonske knjižnice" ; prinaša žaloigro »Hamlet", cei:a 70 kr. — „8okovnjaeiff>
narodna igra v petih  dejanjih. Cena 40  kr. — „Sin", rodbinska drama v Stilih dejanjih. Cena_60 kr.
te
„BEN--HUR" roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1»65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako. da imamo !e malo izvodov več v zalogi.  Kdor želi še iuieti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
„Eusko-slovenski slovar in slovnica"
^             Sestavil M. M. Hostnik.
Vi------¦    ¦-^--*           +<**             sestavil jvl. ivi. j-iosuiik.             ^-^^           ^^—
W9^    C»na mehko'vezanemu gld. /mffl, trdo vezanemu gld. i*80, poštnina ffl kr, vee.
i
^«ry
.M