Celje - skladišče
D-Per
IGA
159/1979
lil
informaiuT
i orenje : orenje =orenje gorenje gorenje
ib
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 22 - V E L E N J E, 15. 9. 1979
STROKOVNJAKI GORENJA OPRAVILI VELIKO RAZISKOVALNO NALOGO
SMERI RAZVOJA ELEKTRIČNIH GOSPODINJSKIH APARATOV
„Električni gospodinjski aparati v SOZD Gorenje še vedno predstavljajo osrednji in najpopolnejši program. V celotnem prihodku sozda je na električne gospodinjske aparate v letu 1978 pripadlo okrog 44 %, v izvozu pa preko 80 % deleža.
Z električnimi gospodinjskimi aparati je Gorenje postalo poznano v svetu in danes smo prisotni s temi aparati na najbolj razvitih trgih sveta.
Tudi v smernicah srednjeročnega piana so električni gospodinjski aparati še vedno predvideni s cca 23 % celotnega prihodka ter s pomembnim deležem izvoza.
V kvantitativnem smislu ta program stagnira, razvija oziroma raste pa v kvalitetnem — le s tako tendenco smatramo, da se bomo obdržali v konkurenci najboljših. Da se bomo lahko prepričali, če so taka razvojna predvidevanja pravilna, smo se leta 1977 skupaj s Fakulteto za elektrotehniko odločili za raziskovalno nalogo ,,Smeri razvoja električnih gospodinjskih aparatov". To delo je danes zaključe-
no in predstavlja najkompletnej-še delo v Jugoslaviji iz tega področja.
Poudariti je treba, da je ta naloga narejena v spregi združeno delo — znanstvena inštitucija in da je bi/o na republiški raziskovalni skupnosti ocenjeno kot raziskovalna naloga in kot taka tudi sofinancirana.
Smatramo, da naj bo z nalogo seznanjen čim širši krog sodelavcev Gorenja."
S temi besedami je 25. julija 1979 pomočnik generalnega direktorja za razvojno—tehnične zadeve Gregor Švajger, dipl. ing. o tvoril slovesnost ob predstavitvi raziskovalne naloge Smeri razvoja električnih gospodinjskih aparatov.
Strokovnjaki Gorenja so na predstavitvi naloge spregovorili o glavnih značilnostih opravljenega dela v dveh, treh letih. Pri delu so pridobili bogate izkušnje na področju raziskovalnega
PROBLEMSKA KONFERENCA
Člani osnovnih organizacij ZKS vseh organizacijskih enot Gorenja so se 6. septembra 1979 sestali na problemski konferenci. Komunisti Gorenja so se na zboru temeljito seznanili s pložajem Gorenja in v bogati razpravi nakazali vrsto rešitev. Imenovali so posebno komisjo, ki bo pripravila zaključke in stališča s problemske konference. Stališča bomo objavili v naslednji številki Informatorja.
dela in odprli pot k nadaljnjemu raziskovalnemu delu v Gorenju. Prav tako so poglobili sodelovanje s Fakulteto za elektrotehniko.
Na predstavitvi so bili prisotni številni vodilni delavci in strokovnjaki Gorenja, ki jim je spregovoril tudi predstavnik Fakultete za elektrotehniko dr. Alojz Perme. Ocenil je pomen te raziskovalne naloge za Gorenje in izrekel vse priznanje raziskovalcem te obsežne naloge.
Za današnjo številko Informatorja so raziskovalci naloge pripravili povzetke o svojem pionirskem delu v Gorenju. Prispevke naših strokovnjakov objavljamo v celoti.
ELEKTRIČNI
ŠTEDILNIKI
Smeri razvoja so se ugotavljale na osnovi pregleda značilnosti posameznih tržišč, z analizo stanja pri pomembnejših proizvajalcih po svetu in s študijem literature, predpisov, standardov in patentnih spisov, ki obravnavajo obstoječe in nove tehniške rešitve ter tehniške in varnostne zahteve za sestavne dele in kompletne aparate.
Iz teh raziskav smo dobili številne podatke, na osnovi katerih je mogoče s precejšnjo zanesljivostjo napovedati, v katero smer se bodo razvijali električni štedilniki glede na izvedbo, tehnične rešitve, porabo energije itd.
Glede udeležbe posameznih vrst električnih kuhalnih aparatov je bilo ugotovljeno, da upada število prostosto-ječih štedilnikov, precejšnje pa je naraščanje vgradnih aparatov.
Nadalje so težnje razvoja v uvajanju novih elementov (programator za pečenje mesa, digitalne programske ure), povečanju udeležbe novejših tehniških rešitev (ventilatorska pečica, steklokeramična plošča, elektronski elementi in sklopi, samočis-tilni postopki).
Pomembna in aktualna so prizadevanja za zmanjšanje porabe energije in znižanje energijskih izgub — zato bo takšna tudi razvojna usmeritev štedilnikov.
Pomembno je tudi prizadevanje za novimi načini segrevanja (indukcijsko segrevanje), ki bodo prinesli skrajšanje časa, manjšo porabo energije. Veliko vlogo v bližnjem razvoju štedilnikov bodo imeli elektronski elementi in sklopi (elektronska program-
ska ura, elektronsko krmiljenje moči in temperature, krmiljenje z mikro-procesoijem po vnaprej določenih programih).
Vsa ta prizadevanja so prisotna tudi v Gorenju, vendar bo potrebno temu posvetiti še več pozornosti, če bomo hoteli hoditi z ramo ob rami z drugimi proizvajalci v Evropi in v svetu.
Slavko Štor, dipl. ing.
HLADILNO
ZAMRZOVALNI APARATI
Ena izmed glavnih ugotovitev raziskovalnega dela kaže, da na tem področju v bližnji prihodnosti ni pričakovati večjih sprememb; ne s tehnično proizvodnega stališča, kakor tudi ne s stališča prehrane. Tu so mišljeni vplivnejši posegi na to področje, kot so jih v letih nazaj povzročili hermetični kompresoiji, polyureIhanska izolacija, uvedba zamrzovanja hrane itd.
Iz tega se da sklepati, da je že dosežena določena razvojna stopnja, zato je v bodoče možen bolj umirjen razvoj hladilnih in zamrzovalnih aparatov. Pri tem pa je odločujoče dejstvo, da so danes tovrstni aparati že postali tehnično neproblematični proizvod z masovno proizvodnjo v ozadju. To pa pomeni, da postajajo glavno vodilo razvoja vsemogoče želje potrošnikov, zahteve preizkuševalnih organizacij in cenena proizvodnja. V potrdilo temu je dejstvo, da
se število tipov in izvedb posameznih aparatov na tržišču izredno hitro širi, pri tem pa realna cena aparatov pada. Zanimiv je podatek, po katerem je danes realna cena povprečnega hladilnika v Nemčiji le še 18 % cene od leta 1956. To narekuje potrebo po dolgoročnem planiranju in sistematičnem projektiranju osnovne družine aparatov, ki bi omogočala kar največjo mero tržnih kombinacij ob racionalni proizvodnji. Cilj takšnega projekta je cenena in široka tržna ponudba. Zasnova pa mora temeljiti na osnovnih razvojnih težnjah kot so: oblika in izvedba, gradiva, funkcionalnost, kakovost, varnost in majhna poraba energije.
Pri tem je potrebno povedati, da bodo v bodoče potrebni predvsem aparati z večjim volumnom in pa samostojno stoječi hladilniki in zamrzovalne omare, ki jih bo kupec lahko sam sestavil v kombinirano celoto v horizontalni ali vertikalni izvedbi.
Pričakuje se tudi prodor hladilnikov s tremi temperaturnimi conami - 18 C, + 5 C, + 10 C. Vse bolj se veča interes tudi za tako imenovane prigradne hladilnike, ki so usklajeni s kuhinjskimi elementi in se postavijo v niz le—teh brez posebne lesene omare. Majhna poraba energije, lahko upravljanje, preglednost nad riziki itd., pa so zahteve, ki morajo biti lastne že današnjim aparatom in še bolj hladilnikom in zamrzovalnikom v naslednjih letih.
Rudi Kronovšek, dipl. ing.
Strokovnjaki Gorenja so predstavili raziskovalno nalogo ..Smeri razvoja električnih gospodinjskih aparatov".
PRALNIKI
Pralni proces je istočasno delovanje umazanega perila, vode, energije, pralnega sredstva in časa. Proces poteka v pralniku. Izmed vseh izvedb pral-nikov je bobnasti pralnik najugodnejši za pranje perila, ker je pri tej izvedbi najugodnejša poraba energije, vode, pralnega praška in pranje se zaključi v primernem času. Izvedba bobnas-tega pralnika ima torej veliko perspektivo (to so tudi pralniki Gorenje). Na ameriškem in avstralskem trgu prevladujejo agitatorski in rotirajoči pralniki, lahko pa predvidevamo, da jih bo v energetski krizi izpodrinil bobnasti pralnik.
Iz pralnega procesa izvirajo težnje razvoja. Te so:
—	varčevalni programi in programi z varčevanjem energije,
—	pranje pri nižjih temperaturah,
—	popolnejši programi za pranje sin-tetike,
—	učinkovitejše ožemanje,
—	zmanjševanje onesnaženja okolja,
—	uvajanje elektronike in mikroprocesorja (z elektroniko bomo lahko dosegli maksimalno prilagodljivost pralnega procesa pogojem pranja in perila),
—	zmanjšanje hrupa,
—	ugodnejše servisiranje.
S temi raziskavami in razvojem se ukvarjajo številni inštituti in razvojni oddelki proizvajalcev pralnikov, tekstila in pralnih sredstev. V tujini imajo potrošniki pralnikov državne institute, ki preverjajo in primerjajo kvaliteto in ustreznost pralnikov.
V raziskovalni nalogi je podanih tudi 26 predlogov raziskovalnih nalog.
Janez Režabek, dipl. ing.
SUŠILNIKI ZA PERILO
Sušilnik' spadajo med gospodinjske aparate, ki v bistvu zaključujejo fazo pranja perila. V Evropi so šele na začetku osvajanja tržišča, vendar njihova porast prodaje (v nekaterih razvitih državah 30 % na leto) opozarja, da jim bo Gorenje moralo v bodoče posvetiti več pozornosti in jih čimbolj uvrstiti v svoj proizvodni program. Že podatek, da se v ZDA na 100 pralnikov proda 70 sušilnikov, opozarja, da so tudi v Evropi velike možnosti za plasman.
Želja gospodinj, pa tudi raziskovalcev, da bi pralnik po končanem pranju perilo tudi posušil, trenutno še
ni zadovoljivo rešena. Zato bo v naslednjih nekaj letih sušilnik še vedno predvsem samostojen aparat.
Njegove prednosti so naslednje:
—	prihranek časa za obešanje in snemanje perila (cca 30 ur letno na gospodinjstvo),
—	perila ni potrebno vlažiti pred likanjem,
—	perilo je mehkejše in ga lažje likamo,
—	velik del perila lahko iz sušilnika zložimo direktno v omaro,
—	gospodinja je neodvisna od vremena in ostalih pogojev,
—	možno je izbirati stopnjo vlažnosti perila.
Prav je, da omenimo tudi slabosti današnjih sušilnikov, saj nam to nakazujejo smernice bodočega razvoja:
—	visoka nabavna cena aparata,
—	visoki obratovalni stroški (poraba energije),
—	vlaženje prostorov,
—	zahtevani prostor za postavitev aparata.
To dokazuje, da je sušilnik aparat, pri katerem razvojna dejavnost še dolgo ne bo zaključena.
Mile Trampuš, dipl. ing.
POMIVALNIKI ZA POSODO
Pomivalnik spada med gospodinjske aparate, ki imajo veliko možnost za osvajanje tržišč. To nam potrjujejo predvsem naslednji vzroki:
—	nenehno naraščanje kupne moči prebivalstva,
—	prosti čas je vedno bolj dragocen,
—	pomivalnik je dosegel tehnično zadovoljivo stopnjo učinkovitosti,
—	tržišče je še povsem nezasičeno.
Kot aparat pa predstavlja v gospodinjstvu predvsem naslednje prednosti:
—	velik prihranek na času (cca 360 ur na leto),
—	posoda je v povprečju bolje (bolj higienično) pomita,
—	kuhinjski prostor je bolje izkoriščen, predvsem pa ves čas pospravljen.
Kljub zadovoljivim tehničnim rešitvam lahko v bodočnosti pričakujemo izboljšave na naslednjih področjih:
—	zmanjšanje hrupa pri pomivanju,
—	izboljšanje učinkovitosti pri pomivanju kuhalne posode,
—	zmanjšanje porabe energije in vode.
Glavna naloga Gorenja na tem področju pa je predvsem v tem, da pomivalnik dokončno postavi v proizvodni program in ga tudi osvoji.
Mile Trampuš, dipl. ing.
MALI GOSPODINJSKI APARATI
Snov, zbrana na okrog 150 straneh z mnogimi diagrami, tabelami in skicami, zajema večji del tehničnih dogajanj s področja MG A, podaja razvoj in stanje danes ter nakazuje smernice bodočega razvoja.
Poleg glavnega cilja naloge, ugotoviti tendence tehničnega razvoja MGA in nekaterih dodatnih ciljev, nam je naloga dala še izkušnje v metodologiji dela in sistematičnosti obdelave literature in raznih drugih virov s področja MGA, kar je precejšnjega pomena pri našem rednem delu.
Pomen naloge in pravilnost zastavljenih smernic se kaže že danes. Z ozirom, da so bili zaključki narejeni leta 1978, lahko ugotovimo, da se pretežno nakazane smernice ujemajo s tendenco razvoja.
Vsled mnogih pozitivnih strani, ki jih je prineslo delo na nalogi, in minljivosti danes aktualnih napovedi, bi morali s to temo nadaljevati. Istočasno pa ne smemo pozabiti, da se je potrebno tako zbranih in obdelanih podatkov tudi posluževati.
Jože Škerjanec, ing.
NEUVRŠČENI APARATI
V tej skupini so zajeti tisti aparati, ki ne sodijo v predhodne osnovne grupe in jih ni v našem proizvodnem programu. Razdeljeni so v naslednje podskupine:
1.	Aparati za nego telesa
Za te aparate je značilna vsesplošna tržna perspektivnost, kar velja (na zahodnih tržiščih) še zlasti za vse vrste masažnih aparatov, električne zobne krtažke, izpiralnike zob, obrazne savne, infra obsevala ter umetna sonca. Prav zaradi tega posvečajo proizvajalci tej skupini aparatov največjo pozornost, zlasti na področju funkcionalnosti in oblike. V raziskovalni nalogi so iz te skupine obdelani naslednji aparati: umetno sonce, infra obsevala, obrazne savne in sušilniki rok.
Posebno zanimiva so umetna sonca. Le—ta so v ZRN doživela izreden komercialni uspeh, pri nas pa lahko popularizacijo teh aparatov pričakujemo šele v naslednjih nekaj letih. Analiza smeri razvoja umetnih sonc kaže na vse večji poudarek na varnosti, saj je dognano, da je del ultravioletnega spektra (UV—C žarki) človeku nevaren in da bodo zaradi tega prej ali slej na tržišču prevladala umetna sonca, ki sevajo samo UV—A in UV—B žarke.
2.	Aparati za čiščenje in vzdrževanje Z izjemo likalnikov in sesalnikov so aparati iz te podskupine v fazi stagnacije. Dosežena je namreč optimalna stopnja razvoja.
Glede na to, da je delovanje vseh aparatov iz te podgrupe neposredno vezano na človekovo fizično aktivnost, je največji poudarek proizvajalcev na priročnosti in efektivnosti.
V okviru te raziskovalne naloge so iz te podgrupe obdelani stenski sušilniki perila, čistilniki čevljev ter čistilniki oken.
Za stenske sušilnike perila velja ugotovitev, da jih bodo prej ali slej izpodrinili sušilni stroji. Le v tehnično manj razvitih deželah imajo ti aparati še možnosti razvoja, predvsem zaradi bistveno nižje cene.
Čistilniki oken v sedanji obliki nimajo nobene prave perspektive, saj ne dajejo pričakovanih rezultatov.
Precej bolj interesantni pa so čistilniki čevljev, ki so v tujini v vsakdanji rabi, pri nas pa praktično nepoznani. Primemo zasnovani in tehnično izv-boljšani (predvsem glede samodejnega mazanja) bi bili ti aparati lahko uspešen prodajni artikel tudi pri nas.
3.	Kondicionkrni aparati Značilnost aparatov te podskupine je relativno visoka poraba električne energije, zato je tu pozornost proizvajalcev usmerjena predvsem na varčevalne ukrepe (eden od njih je npr. vgradnja termostatskih regulatorjev temperature).
Druga značilnost teh aparatov je, da so večinoma substitativni, zato so za uspešno prodajo potrebne obsežnejše informativno—propagandne akcije.
Iz te podskupine so v raziskovalni nalogi obdekni vlažilniki zraka, za katere velja ugotovitev, da imajo nadaljnje perspektive le izhlapevalni vlažilniki zraka, razpršilni in izparilni pa izginjajo.
Edini, ki konkurirajo izhlapevalnim vlažilnikom, so kvarčni vlažilniki, ki delujejo na principu piezoelektričnega razprševanja vode.
4.	Dodatni aparati
Sem štejemo vse tiste aparate, ki jih po funkciji ne moremo opredeliti v predhodne skupine.
Iz te podskupine so v raziskovalni nalogi obdelani stiskalniki smeti, drobilniki smeti in izdelovalniki ledenih kock.
Glavni smoter akcije je nadaljnja krepitev obrambnih naprav in družbene samozaščite, s tem pa tudi obrambno— varnostne pripravljenosti naše družbe v celoti, na temeljih, kakor so jih opredelili sklepni dokumenti Vlil. in XI. kongresa ZK in kongresov in konferenc drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij.
Akcija mora biti množična in politično—mobilizacijska, da bo zagotovila množično udeležbo delovnih ljudi in občanov in zajela vse strukture v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite od temeljnih samoupravnih skupnosti naprej: komunalne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, družbene organizacije, društva in vse šole, samoupravne interesne skupnosti, družbene službe ter vsi organi in vodstva organiziranih družbenih subjektov od temeljnih samoupravnih skupnosti, do republike.
To je torej vsesplošna akcija v Sloveniji.
Množična, čimvečja aktivnost naj bi v največji meri prispevala k splošnemu cilju, to je usposabljanju delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine, za uresničevanje njihovih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, h krepitvi moralno—političnih vrednot, vzgoje in zavesti, ki so pogoj in dejavnik varnosti dežele, njene neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti in celovitosti ter graditve socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Takšna aktivnost je še posebej pomembna za sedanji čas, ko se zavoljo razmer in politike obeh blokov, da s stališča sile rešujeta mednarodna nasprotja, stopnjuje tudi sovražna propaganda proti naši deželi in njeni politiki, ki jo nekateri pretijo celo z ozemeljskimi zahtevami.
Eden od pomembnih ciljev je, da morajo te aktivnosti teči skozi vse leto. Zajemati pa morajo aktualne naloge za krepitev na organizacijskem, mobilizacijskem, kadrovskem in materialno—tehničnem področju.
Med tem ko so izdelovalniki ledenih kock dokaj luksuznega značaja in za naše tržišče neinteresantni, pa bi bilo več pozornosti treba nameniti stiskal-nikoni in drobilnikom smeti, saj postaja situacija glede odpadkov v razvitih deželah vedno bolj kritična, slej ko prej pa bo podobno tudi pri nas.
Dušan Breskvar, dipl. ing.
Zlasti pa bi morali dati prednost tistim nalogam, prek katerih rešujemo aktualne probleme in pomanjkljivosti, ki so se pokazali ob preverjanju obrambnih in samozaščitnih načrtov na doslej izvedenih vojaških vajah v Sloveniji.
V	temeljnih organizacijah združenega dela akcijo vodijo in usklajujejo osnovne organizacije sindikata.
Akcija NNNP bo dosegla svoj višek 29. in 30. septembra 1979, ko bomo na vseh ravneh organizirali vse načrtovane obrambne in samozaščitne naloge na osnovi določenih predpostavk (vojne ogroženosti, elementarnih nesreč), praktično izvajali in preverjali dosežene uspehe.
V	Gorenju bo akcija tekla 29. septembra na redni delovni dan. Naloge, ki jih bo zahtevala načrtovana akcija, bomo morali opravljati v rednem delovnem času na svojih delovnih mestih. Vendar bo potrebno aktivirati enote narodne zaščite, civilne zaščite splošnega pomena (prva pomoč, reševanje, gašenje), specializirane enote, na primer radiološko— kemično biološko ekipo, in podobno.
V	primeru zračnih napadov bo prišlo do požarov, reševati bo treba zasute delavce in jim nuditi prvo pomoč. Takšne naloge bodo opravili člani enot civilne zaščite v tozdih. Specializirane enote CZ bodo morale pokazati vse svoje znanje, ki so ga pridobile s praktičnim in teoretičnim poukom. Narodna zaščita bo morala čuvati mobilizacijsko mesto teritorialne obrambe, če se bo ta formiralo. Vsekakor pa pojačati notranje zavarovanje, čuvati red in dmžbeno lastnino.
Na sestanku koordinacijskega odbora so razpravljali o pripravah na akcijo 29. septembra in sprejeli notranji načrt. Sprejet je bil sklep, da morajo biti vsi delavci seznanjeni z akcijo in z določenimi nalogami, ki
Nič Nas Ne sme Presenetiti
jih bodo morali opraviti v času akcije. V sindikalnih skupinah bo to najlažje opraviti in prepričani smo, da bodo delavci svoje naloge temeljito opravili. Cena naše svobode je bila plačana s številnimi žrtvami. Zato ne bomo dovolili nobenih presenečenj.
V akciji bomo evakuirali delavce tozdov, če bo to potrebno. Tisti, ki so najbolj ogroženi, bodo imeli največ dela. Vsi vemo, kaj želimo pokazati z akcijo NNNP, ki v Gorenju poteka dejansko že od jeseni 1978. Zavedati se moramo, da je smoter akcije prav v tem, da v vseh tozdih in delovni organizaciji preverimo obrambno—varnostno pripravljenost ter da bi zagotovili nadaljnjo uspešno krepitev obrambno—zaščitnih ukrepov.
PRIŠEL,VIDEL, ZMAGAL
Cezarjevo sporočilo senatu o bitki pri Zeli (latinski izrek veni, vidi, vici) si lahko izposodimo za primerjavo z letošnjim prvenstvom Gorenja v atletiki. Mnogi tekmovalci so dosegli nagel uspeh, prvenstvo kot tako pa je bito hitro in dobro opravljena naloga.
Tako je bilo preteklega petka popoldne na stadionu ob jezeru. Lepo vreme in atletski stadion sta privabila množico tekmovalcev, ko so se med seboj pomerili v atletiki, ki jo priznavamo kot kraljico športov. Tekmovali smo v tekih, skokih in metih. Kako enostavno, lepo, koristno, pa še lepe medalje so bite na razpolago — za najboljše. Tudi to je prav.
Omenili bi lahko številne dobre rezultate, številno udeležbo, spregovorili o najmlajšem in najstarejši udeleženki. Govorili lahko o prijetnem razpoloženju na stadionu, o tekmovanju in konkurenci, o prijateljskem merjenju sposobnosti, o krepitvi telesa in duha. Skratka, znova lahko spoznamo, kako šport zbližuje, goji tovarištvo.
Skoraj ni prav, da ob koncu spregovorijo le rezultati in dosežena mesta. Pa vendar objavljamo uvrstitev posameznikov. Objavljamo uvrstitve posameznih temeljnih organizacij združenega dela in služb. Objavljamo v sposbudo, da bi na naslednjem tekmovanju bilo še več tako uspešnih
TOZD, kot je bila na tem prvenstvu Galvanika. In da bi še marsikdo lahko spregovoril: Veni, vidi, vici...
REZULTATI:
Tek na 100 m - moški:
Do 30 let:
Verdev (Avtopark,) 11,9, Maslar (Promet), 13,0, Blatnik (Plastika), 13,1, Lah, Vetrih, Anderlan, Ševerika, Adem, Jakob.
od 30 - 40 let:
Ravnjak (DSSS),	12,5, Segmeister
(RKS), 13,3, Blagotinšek (RKS), 13,8, Korun, Drev, Camloh, Tamše, Kolmanič, Zajc, Jeromel.
Nad 40 let:
Radulovič (Pohištvo) 15,4, Bedja-nič (Galvanika) 16,0, Oštirc (Galvanika) 16,9, Dugi.
Tek na 1000 m - moški:
Do 30 let:
Anič (Orodjarna) 2:39.2, Maslar (Promet) 2:41.2, Tešanovič (Servis)
2:41.8, Britovšek, Krajnc, Radivo-jevič, Lah, Krajnc.
Od 30 - 40 let:
Angelo (DSSS) 2:55.0, Drev (RKS) 3:16.4, Blagotinšek (RKS) 3:21.0 Vivod, Camloh.
Nad 40 let:
Radulovič (Pohištvo) 3:54.4, Sevčnikar (Galvanika) 4:02.0, Bed j anič (Galvanika) 4:20.3.
DALJINA do 30 let:
Bešvir (Kont.) 5,71, Verdev (Avto.) 5.52, Masler (Prom.) 5.35, Ramšak, Vetrih, Pfeifer, Blatnik, Tešanovič, Ribar, Ramšak, Potočnik, Lah, Ševerika, Krajnc, Anžel.
od 30 - 40 let:
Zajc (Galva.) 4.95, Ravnjak (DSSS) 4.90, Čeplak (DSSS) 4.66, Blagotinšek, Seigmeister, Camloh, Tamše, Fideršek, Korun.
nad 40 let:
Dugi, Oštir (oba Galvanika).
KROGLA do 30 let:
Ramšak (Orod.) 12.87, Jevševar (Pohištvo) 12,20, Podpečan (Orod.), Pfeifer, Lah, Ribar, Lovrič, Krajnc, Hadič, Adem, Ševerika.
od 30 - 40 let:
Korun (Galvanika) 13.98, Zajc (Galvanika) 12.58, Camloh (RKS) 12.26, Križovnik, Čeplak, Fideršek, Blagotinšek, Tamše, Drev, Segmaister.
nad 40 let:
Oštir , Sevčnikar (oba Galvanika) 10.16, 10.06.
Š TA FE TA 4 x 100 m moški
do 30 let:
1.	AVTOPARK	49.0
2.	ORODJARNA	50.6
3.	PLASTIKA	54.0
4.	GALVANIKA	56.4
od 30 - 40 let:
1.	RKS	54.5
2.	GALVANIKA	54.8
nad 40 let:
1. GALVANIKA	1.10.8
60 m
Ženske do 30 let:
Ciglar (Pral. teh.) 9.0, Žižmond (DSSS) 9.1, Švener (Promet) 9.4, Salaji, Sirnik, Andrič, Mulavdič.
Ženske nad 30 let:
Lesjak (Promet) 10.9, Mijoč (SOZD) 11.8, Konovšek (Galva.) 12.6.
600 m
Ženske do 30 let:
Ciglar (Praln. teh.) 1:57.2, Jelen (Pohištvo) 2:07.8, Žižmond (DSSS) 2:08.3, Emina, Andrič, Sirnik, Hojan.
Ženske nad 30 let:
Kac (Galva.) 2:22.0, Mijoč (SOZD) 2:33.4, Lesjak (Promet) 2:33.8, Oder.
DALJINA
Ženske do 30 let:
Ostruh (Galva.) 3.46, Švener (DSSS) 3.42, Žižmond (DSSS) 3.38, Ciglar, Založnik, Sirnik.
Ženske nad 30 let:
1. GALVANIKA	1:14.4
MOŠKI SKUPAJ
1.	GALVANIKA	242 točk
2.	A VTOPARK	106 točk
3.	RKS	87 točk
4.	ORODJARNA	81 točk
5.	DSSS	6 7 točk
6.	PLASTIKA	66 točk
7.	POHIŠTVO	42 točk
8.	PRALNA TEH.	28 točk
PRODAJA USNJENE KONFEKCIJE PO UGODNIH CENAH
9.	SERVIS	27 točk
10.	SLUŽBA KAKOVOSTI	20 točk
11.	PROMET	18 točk
12.	ZAMRZO VALNE SKRINJE	
13 točk
ŽENSKE SKUPAJ
1.	GALVANIKA	177	točk
2.	PRALNA TEH.	80	točk
3.	PROMET	52	točk
4.	SOZD	18	točk
DSSS	18	točk
PLANINE VABIJO
STORŽIČ (2132 m)
Ženske nad 30 let:
Oder (Galva.) 3.51, Mijoč (SOZD) 3.12, Lesjak (Promet) 2.74.
KROGLA
Ženske do 30 let:
Založnik (Promet) 9.33, Svečko (Gal-vanika) 9.24, Švener (Promet) 9,09, Žižmand, Ostruh, Ciglar, Mulavdič, Salai, Smaič, Andrič, Sirnik.
Ženske nad 30 let:
Hojan (Galva.) 8.57, Jakob (Galva.) 7.58, Lesjak (Promet) 6.80, Mijoč, Sevčnikar, Konovšek.
4 x 100 m Ženske do 30 let:
1.	PRALNA TEHNIKA	1:05.3
2.	GALVANIKA	1:08,2
Tovarna UTOK iz Kamnika bo tudi letos prodajala svoje izdelke s popustom od 20 do 50 %.
Prodajati bodo med vratarnico II. in banko od 19. do 21. septembra 1979. Oglejte in obiščite prodajo med 8.00 in 10.00 uro in med 13.00 in 15.00 uro. Prodajali bodo plašče, krita, jakne, šoferske jopiče, pasove, denarnice in ostale modne dodatke iz velurja, nape in pele volne.
Letošnja novost bodo plašči iz pralnega velurja.
S seboj prinesite tovarniško izkaznico. Pri nakupu je možno šest mesečno obročno plačevanje.
Marsikdo bo za jesen in zimo našel zase ali za otroke kaj primernega. Prodajo je organiziral sindikat Gorenje.
Storžič je naj višji vrh v zahodni skupini Kamniških in Savinjskih Alp. Vrh gore je stožčaste oblike in nudi izredno lep razgled na sosednje vrhove.
V nedeljo, 23. 9. 1979, bo organizirala naša planinska sekcija izlet na Storžič. To bo zadnji vzpon v visokogorje v letošnji sezoni.
Odhod izpred Rdeče dvorane bo ob 4. uri zjutraj.
Prispevek znaša 50,00 din.
Do zasedbe avtobusa zbira prijave Kovač Marija v kadrovski službi.
INFORMATOR — list za informiranje delovnega kolektiva Gorenje TGO. Izdaja in ureja INDOK služba. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Marjan Salobir. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 7.000 izvodov. Tisk:	Tiskarna
Kinegraf Prevalje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepi) 421/1.