Mof v slvl snhn}I. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleškl spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Prokleto —!« je siknil. »Pa je rekla, da bo Bam prišel!« Toda njegove žilave roke so še vedno neiimotljivo varno držale puško, pripravljeno za Itrel. In če bi zasovraženi vohun prišel tudi 8 telim krdelom svojih policistov, njegova krogla bi ga poiskala in našla sredi med njegovo tolpo. Tedaj so koraki utihnili ln otožen klic sove |e zapel y večerno tihoto gozda. »Beli kljun —!« je pomrmral chouan na preži |n spustil puško na kolena. »Kaj vraga počenja tod ob tej uri —?« Djal je prste k ustom in odgovoril tudi s kllcem sove. Koj nato so se pririli trije moški skozi goščavo. »No —, sl opravil ?« je vpraSal prvi, ki Je priItzel blizu Sive glave. > »Opravil —? Vraga sem! Ne Se,« je godel Siva glava. »Po kaj ste priSll?« »Da ti pomagamo, glej ga!« je dejal B«li kljun. »Prezgodaj! Ni ga še!« %-ll* »Se je kaj posebnega prlpetilo?« "*"" Ne. Enostavno Se ni prlšel. Pa priSel bo.« »Torej ti lahko pomagamo, Be nl prepožno. Vražji lisjak bl utegnil bitl oborožen.« »Morebiti. Pojdite tjale na ono stran ceste In primite ga od zadaj. Imate puške?« »Ne.« »Zgrabite ga z rokaml ln ga držlto! Tem go» toveje ga zadenem.« Šepetaje so govorili In njihov Bepet Je utonll v Suštenju vefiernega gozda. Kakor ka8e so se splazili na rokah In nogah skozi grmovje ler 8e skrili na drugi strani. Past je bila sedaj podvojeno dobro nastavljena, plen jlm nikakor nl mogel uiti. In nl minulo pet minut, pa so «e prlbllžall po cestl sem trdni, umerjeni koraki. Večerne sence eo se vse tesneje ogrinjale In objemale gozd. Ob robu ceste, na dcsni In levl, pa so čakali na svoio žrtev najeti morilci in pre- Žall skozi grmovje. Suhljata postava je zavila Izza gozdnega ogla, brez vsake hude slutnje, miriiO in umerjeno je stopal mož v sivl suknji v naštavljeno past. Še p.ar trfenutkov, pa jim bo vštric, avajset metrov komaj oddaljen od njili. Siva glava je kruto pomrmral in sunil puško ^pet k licu. Pa za trdno je bil odločen, da bo 5akal in da ne bo tvegal strela, sprožil bo petelina, ]^p,bo žrtev čisto blizu, ko bo lahko varno meril jn ga ne bodo caotile večerne sence. Nobenega glasu ni bilo Cuti, npben list ni ^ztrepetal, nobena suha veja ni počila, ki bi iz"dala izkušenemu ušesu navzočnost morilcev. Pre,vldno In pozorno, pa brez suma In strahu je SStppal detektiv vse bliže, njegov korak je bil tfden in miren. Hipoma se je ustavil in naglo, bistro pogledal ikrog sebe. »Kdo je tam?« je vprašal glasno In krepko. NJegovo utio, vajeno najrahlejšega dilja, ga !je opozorilo na nevarno^t, Izdalo je njegovi vednp napeti bistrosti in preVIdnostl navzoCnost bi$], živlh, dihajočili, kl so bila trdo blizu, nekje .V gozdu, skrita in opazujofia v temi, gotovo s llabim namenom. V tistem trenutku je zaškrtalo nekaj v gozdu, kjomaj dvajset korakov v stran, kjer je stal. Čisto slabotno je zapelo, pa njegovo ostro, vajeno uho je spoznalo glas petelina. V hipu je potegnil detektiv pištolo iz žepa, skŁ>čil na stran in se prltisnil k drevesu, ki ]e stalo ob cesti. In tam je obstal, z "dvignjeno pištolo v roki, tesno ob drevesu, in njegove bstre o5i so prodirale v mrak, ki je žagrinjal cesto. Za trenutek je vladal napet molk. TedaJ pa so krepk^ roke zagrablle njegova ramena, mu udarile pištolp iz roke, sirova pest mu je siinila v obraz, nekdo mu je ovii roke krog debla in hrlpav glas je zaklical: »Streljaj, Siva glava! Ne boS ga zgrešil, vohuna! Trdno ga držlmo!« In v eni sekundi se Je vse zgodilo. Strjel j? poCil v tihi mrak, obenem z njim pa je jeknil glasen, presunljiv krik. Bil je krik iz ženskih' prsi, sirova kletvica iz moških ust je zaropotala za njim. Mož v sivi suknji je čul strel, je sliSal krik iz grmovja od onstran ceste, čutil je, kako so odnehale robate roke. Ljudje so prldušeno kleli za njegovim hrbtom, grmovje je šuštelo. Kaj se je zgodilo, tega si niti misliti ni mo- ?el. Tudi ni imel Casa misliti na to, planil Je rez cesto in Kostanca Pl^lan mu je omahnila v HaroČje. »Konstanca —!« je vzkliknil ves začuden. »Ranjenl ste —?« »Ne nel« je šepetala hrlpavo ln Cudno, neraEumljivo razburjena. »Nisem ranjena! Rešite Be —I Bežite! Utegnila bi pozabiti, da sem ženfeka —! Spomnila bl se, da ste sovražnik mojega kralja!« »Rešili ste mi življenje!« je šepnil. Ko blisk *e mu je zasvetilo v glavi, razumel jo je, razumel -|>a tudi svoj položaj. »Tvegali ste življenje radi Inene!« Za trenutek je ležala v njegovem naročju In I* ti8tem trenutku je gledal v globino ženske du|e, ki sovraži in obenem ljubi, je umeval njeno iDbnašanje ves mesec sem, umeval, zakaj ga je Izdala, pa koj nato rešila. Umel je, pa je spet ni inogel umeti —. Kdo bi mogel umeti žensko srce, ki ljubi In sovraži obenem? Pa ie za trenutek je ležala v njegovem naroCju. Zgcnila se je, so mu izvila iz rok, stopila Dft ceeto iu ga porivi.a od aehe. »Bežite, vam pravim!« mu Je rekla z glasom, ki je hotel biti trd in odločen, pa je bil slaboten in trepetajoč, »bežite! Roka, ki je sprožila prvi strel na vas, bi utegnila sprožiti §e drugega — in jaz bi ga ne mogla več zabraniti — in oni drugi bi se utegnili vrniti —!« »Ne bom bežal,« je dejal odločno, »ne bom, dokler se ne prepričam, da niste ranjeni!« »Tiho!« je šepnila. »Nisem ranjena. Povem vam, da ne. In Ce bi tudi bila, vi morate bežati — takoj! Ali vam nisem rekla, utegnila bi pozabiti, da sem ženska —. Tamle za grmovjem je tičal človek, ki sem ga najela, da vas ubije —. Prišla sem nazaj, ne vem zakaj. Morebiti, da bi videla, kako bo padel naš sovražnik —. Morebitl pa —. In ko je prišel trenutek, ko sem vas videla v rokah morilcev —, tedaj me je prijelo —. Nisem mogla prenesti, da bi vas umorili —, takole samega — štirje proti enemu- —. Strašno bi bilo. Pa bežite odtod! In nikdar yeč se ne smeva srečati —! Razen če pridete jutri s svojo policijo po mqne In me pošljete pod guillotino —.« »Konstanca —! Kako me sovražite!« »Morebiti —,« je dejala mehko. »^forpbiti vas pa ljubjin. Ne vem —> Igrala sem se z ljubczniio I— in postala mi je usodna. Verjemite mi, guillotlna, smrt bl bila zame odrešenje —- Odrešenje Iz duševnega boja med sovraštvom in —. Izdala sem svojega kralja —. Ne bi smela biti slaba, ko je šlo zanj all za vaa —.« Omahniia je in spet jo je pristregel v naročje. »Ranjeni ste!« je vzkliknil hripavo. »In fie bi tudi bila,« je ugovarjala slabotno in trepetaje, »bi ne hotela pomoči od vaal Slaba sem —. Kdo ve, kaj bi vse storila, če se ne ločiva ftanes, takoj —. In nikjer več s« ne smeva videti, ti in Jaz —. Ženska sem —. Morebiti bl zagrešila 9« hujSe izdajstvo nad svojim kraljem. Radi vaa —. VI in jaz, Fernand, se ne smeva nikdar vel videti —. Najina pota gredo narazen, morajo ltl narazen —. Mož, kl sem ga najela, da vas umori, on me tk> pospremil domov in poskrb«! zamo. Skupno usodo deliva, skupne cilje imava. Robat je, neizobražen, pa skupno s« boriva za Isto stvar, skupno se veseliva nad uspehl In skupuo žalujeva nad neuspehL On je moj prijatelj —. VI morete bitl Ic moj sovražnik —.« Še trenutek, pa se mu je iztrgala, ni mu daia roke, ni ga pogledala več, planila je v grmovje. Videl je, kako je izginila njena vitka postava v goščavi, kako se je rinila med vejevje, čul je šuštenje listja, suha veja je počila pod njeniml nogami. Šla je iskat pomoči in zavetja pri morilcu. Saj je bil on, roparski chouan, neizprosnl royalist, njen prijatelj, njen zaveznik —. On pa, tuje, plebejski vohun, nepoznan pripadnik plebejskega cesarja, on ji ni smel biti ničesar —. Le njen sovražnik je mogel biti. SaJ je najela morilca, da.bi ga ustrelil, skrivaj, zahrbtno —. Le za hlp, v usodnem trenutku, je bila njena ljubezen močnejša ko njeno sovraštvo, re8ila ga je, bala se je zanj. Pa le za trenutek —. Kako bl tudi moglo bitl drugaCe —! Da ni prej tega vedel! Iluziji se }• vdajal, kaj mu je preostalo, ko da je obžalovafao edino iluzijo svojega življenja —. Prav mu )• bilo, sanjač je bi), neumneS —. Bridek vzdih se je izvil možu v 8ivi suknji ii prsi, obrnll ss je in šel nazaj, odkoder je prišel. (Dalje prihodnjič.)