M m. m W /fu /jz adfozf, ^zčU^m- d^f f^cpuz^. /k& dsmfešde #u. tide dt&... Ajp/cZt Čudežna ruta in vrv Nekoč sta živela dvojčka, deček in deklica. Mama jima je umrla in oče se je na novo poročil. Mačeha sicer ni bila hudobna, a je imela zelo nesramna in samovšečna sinova. Bila sta jezna, ker je deklico in dečka vzela za svoja. Preganjala sta ju in se delala, kot da se lovijo. Nekega dne sta padla v past za medvede. Mačehina sinova pa sta ju pustila tam. Po enem dnevu, ko sta bila že zelo lačna, je mimo prišla neka ženska in jima vrgla vrv. Privezala sta se in vrvju je potegnila iz pasti. Deček in deklica sta bila sila začudena. Povabila ju je k sebi in ju nasitila. Potem je dala čudežno ruto deklid. Ruta je stvari pod sabo spreminjala v nevidne, dečkova vrv pa se je sama zvijala in vlekla na povelje. Brata sta ugnala tako, da ju je vrv zvezala, bila sta pa pod ruto, da sta bila prestrašena. Še zdaj živijo srečno, če še niso umrli. Urška Žmauc, 5.b Povodni mož in Urška izgineta v valovih Urška se je preplašeno ozrla okrog sebe, ko je obsedela na prekrasnem ogromnem stolu. Ozrla se je navzgor, da bi le za hipec ujela sončni žarek, a bilo je prepozno. Dno Ljubljanice se je neusmiljeno zaprlo. Ko je tako sedela in jokala, se je zavedla, da je sama. Pomislila je, da bi se morda lahko razgledala po prekrasnem, iz stekla in dragih kamnov grajenega gradu. Prevzelo jo je to, kar je videla in je pri priči nehala jokati. Pogledala je na svojo majhno zapestno uro. "Šest", je pomislila "kmalu bo večerja, torej se bo pojavil povodni mož". Ali jo bo pustil stradati? A videti ni bilo tako, kajti služabniki so že začeli nostiti dobrote na mizo. Bila je precej lačna zato je kar sedla in začela jesti. A zataknilo se ji je, ko je naenkrat zaslišala grozljivo brbotanje in šumenje. Obrnila se je in zagledala njega. Vihravo je sedel za mizo in se ji široko nasmehnil. Začela sta se pogovarjati, razčlenjevala sta njen način življenja do sedaj in tako prišla do zaključka, da ni bil primeren. Tako je bilo dan za dnem, dokler je ni povabil v svojo delovno sobo, kateri ni bila še nikoli. Sedla je in ga vprašujoče pogledala. Pokazal ji je prekrasne ženske, ki se niso hotele spreobrniti in so ostale pri njem kot služabnice. Tedaj je Urška začela spoznavati, da je njen trud ne bo zaman. Bila je hvaležna povodnemu možu, da ji je nakazal pravi način življenja in jo spreobmilv pošteno žensko, saj si je to tudi sama želela. Petra Butolen, 7.d Ugasnila je luč Klik! Luč je ugasnila. Vležem se in zaspim. V hipu se prebudim. Zbudi me Pika Nogavička. Po rokah se sprehodim do izhoda in se umijem. Na taborjenje s prikolico sem se odpravila s Kallejem, Julyanom, Dickom George, Anne in Piko Nogavičko. Po strogih pravilih Pike Nogavičke si z desetimi jajci še umijem noge. Anne je že pripravila čudovit zajtrk. Z nogami odprem omarico in iz nje prinesem krožnike na katerih bomo jedli. Ojoj! Začela sem pisati z nogami in vse je obrnjeno na glavo. Kar nadaljevala bom tam kjer sem ostala. Za spremembo bom zdaj pisala z rokami. Torej prinesla sem krožnike. Zajtrk je bil res odličen. Ko smo pojedli smo odšli v mesto. Tam smo srečali dobro vilo. Pričarala nam je najboljše sladolede na svetu. Po obilni pojedini smo se odpravili naprej. Dobra vila je šla z nami. Čez nekaj časa smo srečali Ostržka. Zdaj ni bil več lesena lutka. Odpravili smo se naprej. Kmalu smo se naveličali takšnega postopanja. Razšli smo se. S Kallejem sva budno opazovala okolico, saj ne bi bilo prijetno, če bi bil v bližini kakšen stric Einer. Odpravili smo se proti prikolicam. Za nekaj časa smo zaspali. Ko smo se zbudili, je bilo pozno popoldne. Anne je pripravila kosilo. Pojedli smo. Dolgčas nas je začel preganjati. Znenada je z neba priletel Peter Pan. Povedal nam je, da v bližini pluje po zraku s svojo zlato ladjo. Povabil nas je na kratko vožnjo z ladjo. Ta vožnja je bila čudovita. S težkim srcem smo se odpravili z ladje. Ko smo prišli nazaj smo v hipu zaspali. Drugo jutro je zajtrk pripravila Pika Nogavička. Ni bil tako odličen kot Annin. Po zajtrku smo se šli umit v bližnji potok. Po umivanju smo se odpravili v mesto. Tam smo bili do štirih. Peterica se je začela pogovarjati, kako to, da ni zgodilo še nič vznemirljivega. Pogovarjali smo se dolgo v noč. Zaspali smo kar zunaj. Nenadoma se ej začel potres. Vendar to ni bil potres. Zbudila sem se in to ob enajstih. Odvihrala sem v šolo. Nasvidenje!!! Moje jutro Vsako jutro se moja budilka trudi, da bi me zbudila. Ko me čaka lep dan, se ji to tudi posreči. Drugače pa ji s pritiskom na gumb zavežem usta. Takrat se budilka razjezi in s svojo nadnaravno močjo pokliče mamo na pomoč. Mami se ne da kar tako zavezati ust, zato mi ne preostane drugega, kot da vstanem. Po dolgem bujenju sedem na posteljo in si mencam oči. Dokončno me zbudi šele mrzla voda, zato še napol speča pritavam do kopalnice. Tam se tudi počešem. Potem še nekaj časa renče mencam pred azprtim straniščem, ki dokazuje, da je vstala tudi moja sestrica. Ko se končno olajšam, pride na vrsto zajtrk, ki zavzame največ časa v mojem jutranjem umiku. Počasi si po vseh pravilih zdravega življenja napolnim trebuh in umijem zobe. Med tem mi pogled kar naprej uhaja na uro, katere kazalci se nevarno bližajo cifri osem. Zdaj sem res že na tesno s časom, zato hitro navlečem nase oblačila in zmečem v torbo vse potrebne reči za šolo. Kljub časovni stiski se vmes še desetkrat počešem in še dvajsetkrat pogledam svojo podobo v ogledalu. Nato drvim v šolo. pravim, da si s tem pridobivam kondicijo, kar je najbrž res, ker redko zamudim v šolo. To je bil opis mojega jutra. Kakšno pa je vaše?! Nuša Urbančič, 6.a (13 let) BOŠTJA IN ŽAN 5.b Mojca je nestrpno čakala Mojca je sedela na postelji in v rokah držala očetovo pismo. Na pismo je nestrpno čakala že ves teden, a na vrnitev očeta še bolj. Roka se ji je tresla, ko je odpirala belo pismo poslano iz daljnih krajev. Prebrala je, da se oče vrne v sredo zvečer. Skodla je iz postelje, si nataknila dedkove copate in stekla h koledarju. Prst ji je tekel po datumih in dnevih, ki so že minili in kazalec ji je že hotel iti naprej, ko je videla, da je sreda danes. Stala je, kakor da ne bi mogla verjeti, da je res. Od sreče ji je solza kanila iz oči in pustila ji je prosto pot. Stekla je po stopnicah, kakor da bi gorela voda in malo je manjkalo, da ni padla. Pri vratih je zazvonilo in zagnala se je tako, da je skoraj podrla porcelanastega psa, ki je stal ob vratih. Razočarano je pogledala sosedo, ki si je prišla sposodit kozarec sladkorja. Ko je odšla, je sedla na spodnjo stopnico in začela razmišljati, ali je ostal oče tak kot je bil, ali se je morda na dolgem potovanju spremenil. Postajala je vse bolj nemima. Hodila je po hodniku gor in dol in oči so se ji vedno ustavljale na vratih. Ni se mogal več zadrževati. Odprla je vrata in stopila na prag. Pogledala je naokrog, če bi prihajal srednje velik človek s črnimi lasmi in črno brado. Ulice so bile prazne, saj je na mesto že legla noč in prve snežinke so začele padati. Stala je v rdeči, nekoliko premajhni pižami in dedkovih velikih copatih. Zavedla se je, ko jo je dedek porinil v hišo in ji naročil, naj gre spat. S povešeno glavo je odšla po stopnicah. Pokrila se je, a ni mogla zaspati, saj je slutila, da bo oče prišel. Celo noč ni zatisnila očesa. Proti jutru je pozvonilo. Mojca je tekla, kakor da bi šlo za življenje in smrt in se pri vratih ustavila! Začela je odklepati in med premišljevanjem, če ni morda sosedi zmanjkala sol. Pred vrati je zagledala očeta, ki ga je tako dolgo in nestrpno čakala. Nuša Palčič, 7.d Moj skriti kotiček Vsak otrok ima svoj skriti kotiček ali sobo ali pa prostor na dvorišču. Če ima sobo, skrbi zanjo in jo pospravlja, da ima nek videz, kajti zaprašena soba ne izgleda ravno prijetno. Če pa je to prostor na dvorišču ali v bližnjem gozdu, mora biti skrito pred drugimi. No, ni važno. Danes bom opisoval svoj skriti kotiček na dvorišču ali boljše rečeno orisal. Ta se nahaja za pasjo uto soseda, katerega psa me je zelo strah. Je v grmovju, ki sem ga od znotraj oklestil. Prostor vzbuja v meni prijeten občutek, saj imam mir pred "drugimi. V njem si krajšam dolge dolgočasne ure. Veseli me, da je ta kotiček samo moj. Če bi ga delil z drugimi, ne bi bil samo moj. Tako bi bil vedno neurejen, to pa mi ne bi bilo všeč. Ampak ta je samo moj. Vcasihv njem berem pustolovske zgodbe in komaj ob njih se malo razvedrim. Pogosto tam delam tudi domače naloge. Ne vem kako, a jih tam boljše napišem. Oče in mama me včasih gnjavita, kje se skrivam, ampak svoje skrivnosti ne izdam. Rad bi,"da bi ljudje spoznali, da otrok tudi potrebuje mir in da mu pustijo kotiček v hiši ali v njeni okolici. No, s tem pa nočem reči, da ne bi bil rad v družbi s prijatelji. Borut Janžekovič, 7.d Izlet na Mangart Nekega sončnega jutra smo se odpravili na Mangart. Kakor hitro smo prišli do meje z Italijo, sta se kot dva dragulja zalesketali Belopeški jezeri. Do njih se je spuščala kot zid gladka navpična stena. Mi pa smo hodili po zavarovani, ponekod izpostavljeni poti. ko mi je pogled uhajal v prepade in v severne stene mogočnih gora, me je bilo pošteno strah. Srce mi je stiskalo, vendar sem si prigovarjala, da nimam vrtoglavice in po uri hoje sem premagala strah. Potem sem le še uživala ob veličastni podobi Jalovca in strmih melišč, ki so se zajedala v dolino. Proti vrhu so na kosih trave in mahu rasle nizke rožice. Med njimi triglavska roža, triglavska neboglasnicain blazinasta črvinka. Z vrha se je odprl razgled na vse strani. Videl se je Mangartov sosed Jalovec, za njim Mojstrovke, še bolj vstran pa tudi Triglav, Razor, Škrlatica in Prisojnik. Tudi na drugi strani je bil krasen razgled, vendar nisem dolgo uživala v njem. Kot sem že prej ugotovila, so bile na vrhu kavke. Začela sem jih hraniti s sirom. Božati se sicer niso pustile, so se mi pa približale ne pol metra. Bilo mi je zelo lepo. Naredila sem že veliko lepih tur, ki so se končale s kopanjem v Nadiži. Ta pot je bila ena najlepših. Nuša Urbančič, 6.a Oče je bil utrujen Takoj, ko je vstopil skozi vhodna vrata, sem opazila, da je utrujen. Njegov obraz je bil bled, pod očmi je imel temne podočnjake, s težavo se je pripogibal, ko si je sezuval čevlje, in potemje, ne da bi si obul copate, šel tako, da je noge vlekel za seboj. Odšel je do postelje. Vlegel se je , iztegnil roke in noge, izdihnil je, kot da mu je odleglo, in šele po preteku kakšnih pet minut je spregovoril in me prosil, da bi mu prinesla časopis. Počasi je prelistaval časopis. Opazila sem, da se mu zapirajo oči, zehal je, nekajkrat si je z rokami potrepljal obraz, potem pa mu je roka, v kateri je držal časopis, padla na posteljo in sladko je zaspal. Lea Rojic, 7.d Moja babica Ta oseba, ki si jo želim opisati, je resnično nekaj posebnega. Je že precej stara, okrog 77 ali 78 let. Je nizke rasti in precej okrogla. Ima lepe bele in dolge lase, ki so^speti v kito ali figo. Oči so velike in modre kot nebo in jih pokrivajo debela stekla rjavih naočnikov. Obraz je precej okrogel in prijazen, ker je zmeraj nasmejan in sijoč. Obleka je skoraj zmeraj enaka: dolgo krilo s čudovitimi gubami, ki so na dotik prijetno mehke in tople. Tukaj zraven spada običajno tudi bela bluza in predpasnik. No, s tole osebo živim že odkar pomnim, zato mislim, da jo tudi dobro poznam. Se pa tudi zgodi, da te prijetno ali neprijetno preseneti. Je zelo dobrega srca in prijaznega značaja. Vedno si vzame čas za mene, se pogovarja z mano, mi pripoveduje, koko je bilo takrat, ko je bila ona mojih let. Iz pripovedovanja vem, da je bila pridna in marljiva učenka, ki se je vedno pridno učila, ko je le imela čas. Časa pa ni bilo veliko, kajti imeli so veliko kmetijo s konji, kravami, prašiči, kokošmi in celo bika so imeli. Tako mi je tudi pripovedovala, kako se je moj stric bal tega bika in zmeraj bežal pred njim. Tale gospa je meni tudi veliko pomagala. Ko naj bi bila kaznovana, se je zavzela zame in me branila z vsemi štirimi, saj ni bila samo dobra in prijazna, znala, je biti tudi stroga in odločna. Ampak kazni tudi nisem vedno ušla. Kadar je vedela, da sem res kriva, sem jih pa tudi kar krepko poslušala. Nikoli, res nikoli pa jih nisem dobila po krivici, saj je bila moja babica vedno pravična in dobra z menoj. Če moje babice ne bi bilo, bi bilo življenje, dosti bolj pusto in žalostno, kot je bilo zdaj. Katja Težak, 7.d ŽIVLJENJE V 2. SVETOVNI VOJNI - INTERVJU Pogovarjala sem se z babico, Sonjo Pungračič. 1 .Koliko si bila stara, ko se je pri nas pričela 2. svetovna vojna? Stara sem bila 7 let. Ravnokar sem pričela hoditi v prvi razred osnovne šole. 2. Kje si stanovala? Stanovala sem v Gorišnici, ki se je takrat imenovala Sv. Marjeta. 3. Česa se spominjaš iz tistih časov? Spominjam se, kako smo bili s starši preplašeni, ko smo opazovali tuje vojake, ki so vkorakali v vas. Bali smo se, da nam bodo kaj storili, vendar se prvi hip ni zgodilo nič posebnega. Spremembe so prišle čez par dni, ko smo se zopet zbrali v šoli. Pričele so nas učiti tuje učiteljice v jeziku, ki ga sploh nismo razumeli. 4. Kakšne pa so bile še spremembe? Zelo velike! Naše učiteljice, župnika in še par družin so čez noč naložili na kamione in jih odpeljali neznano kam. Pozneje smo izvedeli, da v Srbijo. V njihove hiše so se naselile nemške družine, v uradih pa so začeli delovati tuji ljudje. Hrano smo dobivali na karte, v malih količinah. 5. Kaj pa je bilo najtežje v času vojne? Najtežji sta bili zadnji dve leti okupacije, ko so pričeli naše kraje bombardirati angleški in ameriški bombniki. Ni bilo dneva ne noči, da se ne bi oglasile sirene. 6. Kaj ste takrat naredili? Bežali smo v klet, saj zaklonišč takrat še ni bilo. Iz varnega zavetja smo opazovali, kaj se je v zraku dogajalo. 7. Kaj pa se je dogajalo? Težke bombnike, ki so navadno leteli bolj visoko, so spremljala lahka letala -lovci. Istočasno so poleteli v protinapad nemški lovci in pred našimi očmi se je odvijal boj v zraku. Včasih se je iz katerega aviona začelo kaditi in videli smo, kako so iz njih skoali padala, letalo pa se je zrušilo. 8. Ali so bombardirali kje v bližini? Seveda. Večkrat so bombardirali Ptuj in Kidričevo. 9. Katero je bilo najhujše bombardiranje? Najbolj se mi je vtisnilo v spomin bombardiranje Kidričevega. 10. Kako pa je potekalo? Sredi noči na sje zbudila sirena. Zbežali smo na prosto in onemeli, saj je bilo svetlo kakor podnevi. 11. Kako pa to? Predhodnica bombnikov je odvrgla svetlobne naprave, ki so osvetlile Kidričevo in okolico. Nato so prišli bombniki in odvrgli bombe. 12. Kako si preživela konec vojne? Prava fronta se je nevarno bližala. Slišalo se je že streljanje, najbolj zastrašujoč pa je bil glas “Stalinovih orgel”, to so posebne vrste topovi. Na srečo ni prišlo do naših krajev, saj se je vojna prej končala. Barbara Hlupič 5. razred Super frizerka S" f @ ® \ Kadar se spomnim na otroštvo, mi tepriycJ lepo, obenem pa tudi težko, ker vem, da se ta leta ne bodo nikoli\ep«nda^ Kot vsak otrok, sem tudi jaz naredira*poWt> neumnosti, da so tekle tudi solze. Od vseh dogodkov, ki sem jih doživela, se najbolj spominjam tegale. Bilo mi je štiri leta, ko smo imeli obisk iz sosednjega vhoda, jaz sem se v sobi igrala s prijateljico istih let, njena mama pa se je v kuhinji pogovarjala z mojo. Ne spomnim se več, katero je prišinila misel, da bi se šli igrat frizerja. In to pravega! Na mizi sta že čakala škarje in glavnik. Igra je potekala tako, da sem bila jaz prva na vrsti, ona pa je strigla. Takrat sem imela kar dolge lase. A ni bilo dolgo, ko mi jih je ostrigla. Malo po ravnem in povprek in frizura je bila narejena. Seveda temu ne bi mogli reči frizura. In jaz, tele, sem bila celo še zadovoljna. Nakar sta se vlogi zamenjali. Všeč mi je bilo, da sem bila lahko že pri štirih letih frizerka. Tako je bila tudi njena frizura narejena. Lase, ki sva jih ostrigli, sva dali pod mojo posteljo. In tako je prišel sedaj na vrsto še najlepsi trenutek. Predstavitev frizure! Če bi takrat imeli možnost videti obraze najinih mam, bi vas kar minilo. Seveda se ni zgodilo nič hujšega, saj sta se le na ves glas smejali. Naslednji dan sem že bila pri frizerju, da mi ravna lase. Sprednjih se m dalo, saj mi jih je moja "super” frizerka postrigla do konca. Kar pa je bilo še huje, je bilo to, da sem imela čez nekaj dni rojstni dan. Ob prihodu me je vsak najprej vprašal, kje sem se postrigla, jaz pa sem se le nasmehnila. Slika, ki še jo imam sedaj, pa je dokaz. Nina Polajžar, 6.c Včasih se ponesreči Bila je nedelja. Vsako nedeljo rada poslušam radio. Tudi tokrat (kot vedno) sem ga s kar največjim občutkom vklopila. Groza. Ne dela. Ojoj. Enostavno nisem vedela, kaj naj naredim. Nenadoma je pripotovala (v mojo glavo) super fenomenalna ideja. Stekla sem v klet po izvijač, nekaj žebljev, kladivo in dve varovalki. Vsedla sem na tla. Začela sem se potiti. Ne, kopala sem se v potu. (S štirimi besedami) bilo me je strah. Iz radia sem vzela baterije, odstranila zadnjo ploskev in se zagledala v notranjost. Kaj žic! Postalo mi je žal, da nisem verna. Veste zakaj? Ker, če bi bila (verna namreč), bi mi radio popravil bog. Začela sem se smejati, ker ena minuta smeha zaleže kot petinštirideset minut sprostitvenih vaj. Spomnila sem se, kaj naredijo moji starši, ko žarnica več ne dela. Menjajo varovalko. Torej sem jo tudi jaz. Prerezala sem vse žice in prišla do stvari, ki bi lahko bila podobna varovalki. Tisto reč sem izpulila in vstavila novo varovalko. Kot pri zobozdravniku, se vam ne zdi? Takrat pa - uav. Iz radia so cvrčale iskre. To je bil ognjemet - boljši kot v Ptuju za novo leto. Kmalu me je minilo vse veselje. Ne bom mogla poslušati svoje najljubše radijske oddaje, pa še radio je uničen. Poklicala me je narava. Ko sem prišla iz stranišča, sem se spomnila na baterije. Naredila sem nekakšen test, ki je bil priložen zraven baterij. Ha ha . Ugotovila sem, da so bile prazne. Nikoli (in čiso res), nikoli več ne bom popravljala radia in tudi sprostitvenih vaj in drugih bedarij več ne. Obano Ptuj pa bom prosila, če lahko naslednje leto priredim ognjemet - na njihove stroške seveda. Katja Gone, 6.c /C» <^lexLam tvoje modne oči, ■inoe ml ojdnhti. Ko- oldim tvoj (obnay, počutim- dooj poviaf. Ko- dmejetC de ml, dpet upanje vjbnAll... vAe to-dl tl... Kot dotpe noči,, moja IjuLejen de jdl, kini ji ne dna, niti upanja. 9n ko-de da popek vpkndtl, dpet dtana pade in vde pomeni. Kba, vde to-dl tl... Nacjeij, Meč Hacfelj., d&jl in caeti o- (Mu/ji psii meni doma. PeAjfU Vte okoli je nened, ode lejfi, kjeA 4e meni yli le on caeti in tolaji me uAe dni in aAe noči... v^S Voda V odd dtoji ali juloei, pominja in hladi, cuellice h/iani in naA- jeje nkeani. Voda jfiui, čepAao- peairija., 2xLn£^/lc/ p/včpxiz2>€xlujye/ A><2xi^xi/ ^^cXey£ AArrv rtcuL ^irv£^Qy uv ^o^Eexl2X1* SaAtcvEci/ A>2xiy p/U^CttaJ^CL/ ^O/ >2^xLnXLt 0 pxLyL^2xi£ay Ay^a/ pxmv£cuL Ribice V moji sobi smo imeli akvarij. V njem so plavale tri zlate ribice. Vse tri so bile različne velikosti. Zelo rade so jedle ribjo hrano. Ko smo pozimi odšli na Roglo, jih je moja teta preveč hranila in so poginile. Aleš Kodela t .a V ZBORNICI (skeč v enem dejanju) /\)astopajo: • XovQt‘išica Jožica ’ "Uovarišica TTovarišica /SJadica Ostilka A^otka 7V\