Št. 288 (16.325) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tki"1""1 dob" v Govcn rvl ^ sFnaoo0 osvotx\ .aa.. Bil I DNEVi 773ogl -.B ^■ol-Tel. 0481533382 /Tel. 0432 731190__________ - , ir> "^NNA PLAČAMA V GOTOVH I LIK ; -d'zi°ne in abbonamenlo postale 45% SOBOTA, 5. DECEMBRA 1998 Starka Zim in Zaspani cestar Sergij Premru Včeraj zjutraj so r°ci proseške osno-š^e Sole A. Černigoja 1 Ra predstavo v gle-aušče Cristallo. Med-ko so jim na odru garali Nagajivo prin- g®s°' je zunaj divjala L ^ka Zima, ki je po-jjkla okolico in prekri- ceste z ledom. Kot se Podobi v vsaki pravlji-,1.’ )e včeraj nastopil tu-l^1,Princ, tokrat pod Uiko Zaspanega ce-arja, ki je spal spanje ji vicnega in ga je pre- ramilo Sele opoldan-Sko zvonjenje. Zaspani cestar se I vendar počasi spra-' ba delo (Italijani bi ,ekli, da je bolje pozno °l nikoli), pomagalo J bau je tudi, da je arka Zima popoldne akoliko popustila. Ta- 0 so se proseški otroci , 18. uri končno vrnili Zaskrbljenim mami-.am, ki so že klicale arabinjerje. ^ Kaj so zvečer rekli aspanemu cestarju ® ttiožje, ki nas upra-Jajo? So ga pokarali, , biu zagrozili, da ga Miklavž obdaroval j 1110 z ogljem, če ne bo anes pravočasno poči- 1 cest? Dvomim, mor-v3 sploh niso zaved- > kaj se dogaja okrog ) n, Ro pa se ukvarjajo Pomembnejšimi zade-ami tržaškega zasajenega kraljestva, ki ‘btorično živi zunaj ča-in prostora: z zade-bu, kot je n.pr. prete-bavarnost dvojezi-p osti, ki grozi Trstu. c av?Casn° pluženje sni- P°sipavanje s 1° je v primerjavi s t 111 Problemom verje-o preveč banalna za-Va> da bi se velmožje resSno° ukvariali z ni° VREME / IZREDNO OSTER ZAČETEK ZIME Velikanske težave na Tižaškem zaradi burje, ledu in snega Ceste so posuli s soljo in splužili z zamudo - Več ur v vozilih tudi na krajših progah TRST - Val snega in mraza, ki je zajel naSe kraje, se je še posebej znesel nad Tržaško, predvsem pa nad kraskim območjem. Zaradi poledenelega in zasneženega cestišča so morali zapreti več pomembnih vpadnic v mesto, po ostalih pa se je promet odvijal po polžje (f. Kroma), prišlo pa je tudi do neskončne vrste manjših trčenj, na srečo brez hujših posledic. Zaradi skrajne neurejenosti prometa in slabega stanja cest pa je tudi krajša pot iz mesta na Kras lahko trajala več ur, in to z zasebnim kot tudi z javnim prevoznim sredstvom. Tudi v samem mestu, kjer je sicer deževalo in je sneg le občasno naletaval, je zavladal popolni prometni kaos. Sele pozno popoldne, ko se je vreme nekoliko popravilo, se je tudi položaj v promet izboljšal, ceste na Krasu pa so še vedno poledenele. Na 3. strani TRST / LASTNIK PRISTAL NA POGAJANJA ZA PRODAJO Novo upanje za SmP in za 280 zaposlenih Ukrep o »mobilnosti« začasno zamrznjen TRST - V zgodbi o tekstilni tovarni SITIP je včeraj prišlo do nenadejanega preokreta. Lastnik Pezzoli je zamrznil sklep o vpisu 280 zaposlenih v »mobilnost«, poleg tega pa je napovedal začetek formalnih pogajanj s podjetnikoma Parodijam in Manco-nijem za prodajo obrata. To je bil rezultat skoraj triurnega srečanja na tržaški prefekturi. Ves včerajšnji dan pa so delavci stavkali in demonstrirali. Na 6. strani Prevelika zamuda hromi delo manjšin DUNAJ - Avstrijsko računsko sodišče je v svojem poročilu o poslovanju v letu 1997 vnovič kritiziralo urad avstrijskega zveznega kanclerja. Uradu računski sodniki očitajo, da nakazuje s preveliko zamudo sredstva za manjšine in s tem hromi delovanje narodnih skupnosti. Se zlasti so bila prizadeta slovenska društva in organizacije, ki v tem letu še niso prejela podpore, ker je sosvet o porazdelitvi sredstev sklepal šele prejšnji ponedeljek. Na 5. strani Belgijski gostje od včeraj v Spetru SPETER - Te dni se v Nadiških dolinah in na Ce-dajskem nadaljujejo srečanja, ki potekajo v znamenju desetletnice pobratenja med špetrsko občinsko upravo in belgijsko občino Sambreville .Po intenzivnem štiridnevnem obisku v Belgiji so se predstavniki iz občine Speter v začetku tega tedna vrnili domov, od včeraj pa imajo za štiri dni v gosteh kakih petdeset občanov iz pobratenega Sambrevilla. Na 5. strani Razstava »Kamen...« v Grudnovi hiši NABREŽINA - V Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini so sinoči odprli razstavo kamnitih izdelkov »Kamen...«, ki jo že sedmo leto zaporedoma prireja domače SKD Igo Gruden. Odprta bo do 13. decembra. Na 7. strani V Gorici začetek Andrejevega sejma GORICA - Danes se začenja tradicionalni Andrejev sejem. Nekaj stotin kramarjev bo zasedlo običajni predel mestnega središča med Travnikom in ljudskim vrtom ter bližnjimi ulicami. Sejem bo letos trajal do torka, zabavišča pa bodo ostala v mestu do naslednje nedelje. Včeraj so na gospodarskem razstavišču odprli tudi sejem gastronomije Ruralia. Na 13. strani CERAMICHE V-' UGUSSI IZJEMNA PRILOŽNOST! Od 10. novembra dalje RAZPRODAJA vseh izdelkov na zalogi: • ploščice • sanitarije e kopalniška oprema • vodovodne pipe POPUSTI OD 30% DO 60% Ponudba nc velja za izdelke v oddelku »Diseount« TRST • Ul. Fianona 13 (Valmaura) Tel. 040/812224-fax 040/813476 MOON706 Opčine Narodna ulica 134 Sv. Miklavž je že pred vrati. Bogata izbira daril. f Bogata izbira JrC BOŽIČNIH JELK IN ZVEZD " TER OKRASKOV Obiščite nas ter primerjajte naše cene in kakovosti! ODPRTO VSAK DAN URNIK 9-13 15.30-19 V DECEMBRU M \ferde OBALNA CESTA 6/1 TRST TEL. 040/224177 m TUDI OB NEDELJAH /A# Sgaravatti LACOffll^V JLa magia beli* Smeridje 2.’3ncanta bei Celti 31 [astma beir®riente Ea Corte Srcana Trst, Čampo S. Giacomo 17 - Tel. 040/775356 OBlRČllft IZ INDLIf N€PRtfl, AFP,!K€, JUŽNč IM SRČDNJ5 A/VKfflM, TORE, NAHRBTNIK!, D€NRRNIC€, fTUI ZA KUUČč .H ZA KOVANC6, OGRUCč, PRSTANI, UHANI, ZAPčSTNICC, ZAPONK« IN BROŠK«. TALISMANI, AMUICTI T«R SR€DNJ€V€ŠKI IN K61TSKISIMBOU. KADILA, Z€UŠČA IN OBRčDNI PR€DMČT! RAZUČNIH NARODOV. NOVICE CATANIA / POSVET O EKONOMSKEM RAZVOJU JUGA V Videmskem podjetju ukradli plače VEDEM - Neznanci so včeraj v Vidmu izkoristili opoldansko pavzo, da so odnesli varnostno blagajno s plačami uslužbencev. TarCa tatinskega napada je bilo podjetje Masotti Mauro, ki trguje z naftnimi derivati. Po prvih izsledkih preiskovalcev so tatovi prišli v podjetje potem ko so vlomih skozi stranska vrata. Očitno so tudi dobro poznali delovne navade in so računali, da med opoldansko pavzo v uradih ne bo nikogar. Povzpeli so se do 1. nadstropja, kjer so odnesli jekeleno blagajno, v katerih so bile novem-berske plače uslužbencev. Kaže, da so odnesli okoli 150 milijonov lir v gotovini. Preiskovalci ne izključujejo, da je tatovom pomagal kdo v podjetju. Mastella proti Finiju o prispevkih za stranke RIM - Novice o tem, da so davkoplačevalci izplačali strankam znatno manjšo vsoto, od tiste, ki jo je vlada izplačala pohtičnim silam kot predujem na 4 promile, je izzval ostro polemiko med politiki. Se zlasti sta si v teh dneh v laseh tajnik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini in tajnik UDR elemente MasteUe. Mastella pravi, da so mu izvedenci finančnega ministrstva napovedali, da je prispevek davkoplačevalcev navrgel komaj 20 milijard lir, medtem ko je država izplačala strankam 110 milijard lir predujma. Mastella zato izziva Finija, da bo moral vrniti dober del dobljenih prispevkov, tajnik NZ pa pravi, da je njegova stranka pripravljena vrniti vse, kar je dobila proti pravilom. Uradne podatke bo moralo sporočiti finančno ministrstvo v prihodnjih dneh, lahko pa se zgodi, da bodo taki, da bodo povzročih znatne finančne težave italijanskim strankam. Priča v podporo Bogdanovim RIM - Medtem ko je sodnik za predhodni postopek zasliševal Erika v zvezi z njegovim priporom, so v uradih tožilstva zasliševali Pasqualeja Malafronteja o okoliščinah smrti malega Maura lavaroneja. Nova umoru malefa Maura pomembno vlogo. Primer malaga Maura je še zelo nejasen in najbrž bo treba še veliko dela, preden ga bodo preiskovalci lahko raztiskali. Gollijev beg bodo raziskovali sodniki iz Arezza MILAN - Sef milanskega državnega tožilstva Fran-cesco Saverio Borrelli je potrdil, da je tožilstvo poslalo preiskavo o begu Licia Gellija kolegom v •Arezzo, ki so teritorialno pristojni za zanjo. Danielle Mitterrand: Sodite tudi Turkom PARIZ - Zena bivšega francoskega predsednika Mitterranda Danielle, ki je ena od zagovornic pravic kurdskega naroda, bo v kratkem v Italiji. Danielle Miterrand je priznala, da je primer kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana zapleten. Vendar ne dvomi, da je treba soditi tudi tistim Turkom, ki v boju proti Kurdom teptajo vse človekove pravice, če se že sodi Ocalanu. Miterrandova vodva bo prišla v Italijo na pogovore s predstavniki italijanskega parlamenta, da bi prispevala k rešitvi kurdskega vprašanja. D’Alema zmerno optimist: Italija bo le napredovala »Več države in tržišča, manj pesimizma, pritožb in jokavosti« CATANIA - Predsednik vlade Massimo D’Alema je zmeren optimist in je prepričan, da bo Italija nadaljevala na poti ekonomske rasti. Na posvetu v Catanii z naslovom »Sto idej za preporod Juga« je premier predstavil svoje predloge in svojo »filozofijo« o državnem gospodarstvu in o njegovi stabilnosti, ki jo nekateri pokazatelji postavljajo v dvom. Južnim deželam, ki na lastni koži plačujejo strukturalne težave ekonomskega sistema, je D’Alema priporočil več etatizma in istočasno več tržišča. Navidez protislovni načeli, ki pa ju je predsednik takole strnil: država bo pomagala k ozdravitvi ekono- CATANIA / OBISK DILEME IN BERLINGUERJA Študentje vzklikali proti zasebni šoli Predsednik vlade in minister za šolsh/o utemeljevala posege z ustavnimi določili CATANIA - Vlada se zavzema za uveljavitev pravice vseh do šolanja, ne pa za prenos javnih sredstev privatnim šolam: tako je zagotovil predsednik Massimo D’Alema na včerajšnjem simpoziju »100 idej za razvoj«. Vendar pa so njega in ministra za šolstvo Luigija Berlingue-rja študentje pričakali s protestnimi napisi. Okrog pet tisoč se jih je zbralo pred benedektinskim samostanom, do katerega pa Berlinguer še ni dospel, vzklikali so gesla proti ministru in prišlo je do manjših neredov. Nekaj sto pa se jih je skušalo prebiti do predsednika vlade, kasneje so iz palače Chigi sporočili, da bi študente D’Alema sprejel, vendar pa se nikakor niso mogli sporazumeti o sestavi delegacije. Vsekakor pa se je minister Berlin- guer srečal z odposlanstvom študentov, in sicer v kraju San Gio-vanni Galermo blizu Catanie. Sprejel je približno 50 članov pokrajinske konzulte dijakov višjih srednjih šol in deset »avtonomistov«. Razpravljali so o šolski reformi, dijaki so bili predvsem proti podpori zasebni šoli, minister pa je skrb zanjo utemeljeval z ustavnimi določili. Po ministrovem nmenju je sedanja vlada prva, ki si je zastavila vprašanje parifikacije med javno in zasebno šolo, o njej pa se govori in piše, da hoče privatizirati javno šolo. Tudi predsednik vlade D’Alema je včeraj prišel v neposreden stik z dijaki: srečal se je z dijaki nižje srednje šole Petrarca, katerim je priporočil, naj se pridno učijo in jim tudi potožil, da tudi njegova otroka ni- sta najbolj marljiva. V sodobno opremljenem šolskem zavodu se je D’Alema tudi zadržal na kosilu (ni jedel veliko, je novinarjem kasneje poročal 13-letni Luca), v nagovoru osebju šole pa je D’Alema izpostavil pomen pedagoškega dela, ki ni ustrezno plačano. Včerajšnji protesti študentov naperjeni proti D’Alemi in Berlingue-rju niso bili edini: v Legnanu so se študentje protestno zbrali pred dvema zasebnima šolskima zavodoma, vendar ni prišlo do izgredov. V so-_ boto, 19. decembra pa bosta v Rimu dva protestna shoda proti financiranju zasebnih šol, prvega organizira revija Critica liberale, drugega pa znane osebnosti (D. Fo, Giorgio Bocca in drugi) in razne študentske organizacije. mije, svojo vlogo pa ® ra potem odigrati syob dno tržišče. Razvoj ^ rajo tudi stare psih0* ške težave, je dejal Pre mier, ki je samokritik1 ožigosal znano »kuh ro« jokavosti in staln^ pritoževanja, ki jo je tre ba enkrat za vselej Pre_ mostiti. »S stalnimi prl tožbami prevečkrat stra^ širno tudi najbolj P0.^ mne podjetnike, k1 ^ radi investirali na Ju^ Podjetniki se morajo Cu titi varne in morajo uZ* vati zaupanje lokalneg okolja, če tega ni zbeži) in investirajo drugam«• ^ D’Alema je torej P1®, pričan, da imajo kra) južno od Rima vse m0^ žnosti za premostite'^ sedanjega kriznega sta nja. V tem okviru je na posvetu v Catanii nap J1 vedal nove investicij® za infrastukture, p°se bno za prometne zveze (železnice in ceste), ^ ne odgovarjajo potre bam teh krajev. Za to Je potrebna neke vrste mi' selna revolucija, potre bna pa je tudi politiCJ1® stabilnost krajevnm uprav, zlasti deže D’Alema se je glede tega zavzel za večje sodelovanje med večino H1 opozicijo, posebno v de želnih svetih, kjer j6 pred kratkim prišlo d° političnih prekucij in do hudih pretresov. Predsednika vlade j® med posvetom glasn0 kontestirala množic® študentov, ki so prote stirali proti državnemu financiranju javnih so ; D’Alema je delegaciji dijakov obljubil, da bo vlada resno vzela v pr® tres njihove pomislek® in njihova stališča. RIM / LJUDSKA STRANKA PROTI LEVIM DEMOKRATOM Volilni zakon razdvaja večino Salvi kritiziral Ljudsko stranko, ki mu ni ostala nič dolžna RIM - Volilna pravila spet ustvarjajo napetost v levosredinski večini. Kopja se lomijo med Levimi demokrati, ki so zagovorniki večinskega enomandatne-ga volilnega sistema v dveh krogih po francoskem vzorcu, in Ljudsko stranko, ki se opredeljuje za drugi krog, ki bi nagradil zmagovito zavezništvo v skladu s kompromisom, ki je bil pred časom dosežen pri Gianniju Letti. Predsednik senatorjev LD Cesare Salvi, ki se je od nekdaj ukvarjal s problemom volilnih pravil, je mnenja, da bi bila opozicija Pola svoboščin pripravljena na dialog in morebitni dogovor o volilnih pravilih, kar bi lahko dalo nov zagon tudi ustavnim reformam.. Zato je Salvi včeraj zahteval razčiščenje v vladnem zavezništvu in je obtožil Ljudsko stranko, da je »največja zapreka na poti za reformo volilnih pravil«. LSI je takoj odgovorila zelo ostro: zavrnila je francoski volilni vzorec in se opredelila raje za referendum proti proporčni kvoti, ki naj bi imel kot sad večinski enoman-datni volilni sistem v enem samem krogu. Ljudska stranka tudi meni, da je 70 odstotkov političnih sil v parlamentu za dvokrožni sistem, ki z drugim krogom odmerja »nagrado« za zmagovito koalicijo. Salvi ocenjuje, da je Pol svoboščin pripravljen na pogajanja, ker je razu- mel, da sedanja vlada »lahko zagotovi trdno stabilnost« in je treba v prihodnjih dveh letih in pol do izteka mandata izkoristiti priložnost za reforme. Salvi se zavzema predvsem zato, da bi spremenili volilni zakon, sistem vladanja, pravosodje, postavili temelje za federalizem in razrešili vozel konflikta pristojnosti. O volilnih pravilih so stališča narazen, o ostalih vprašanjih pa je vzdušje bolj ugodno, kot priznavajo tudi predstavniki opozicije. Giuliano Urbani, ki je vodil za Pol pogajanja o ustavni reformi, je priznal, da ke vzdušje boljše, dadal pa, da bo volilni zakon pravi preizkusni kamen, če bo dogovor o tem problemu dosežen, bo mogoče uresničiti tudi druge reforme. Potrebno pa je široko, soglasje, medtem, ko je vladna večina razdvojena: na eni strani so LD, Prodi, Dini in Cossiga, ki so za francoski volilni vzorec, na drugi strani ostale komponente. O napetosti priča tudi prerekanje o posledicah referenduma: Salvi meni, da bi referendum samo odpravil pro-porčno kvoto, ne bi pa nakazal novih volilnih pravil, Ljudska stranka pa mu je z Renzom Lusettijem odgovorila, da bi v primeru zmage nasprotnikov pro-porčnega sistema na referendumu avtomatično uveden večinski enomandatni volilni sistem v enem samem krogu. ANALIZE / DVAINTRIDESETI RAPORT ZAVODA CENSIS Italijani na okopih v strahu pred usodo De Rita: Izhod iz krize je mogoč, pojave je treba voditi, ne pa sem jim prepuščati RIM - Razsikovalni zavod Cen-sis je včeraj v Rimu predstavil svoj 32. raport o Italiji in Italijanih, iz katerega precej izrazito izhaja, da je država še vedno razdeljena v dve, pogosto tudi povsem nasprotujoči si celoti. Toda tisto, kar je skupno tako sevem kot jugu države, je krčevita obramba vse bolj razredčenih pozicij blagostanja in welfarja ter obramba mednarodnega ugleda lastne nacije. Ob tem pa Italijanom ni jasno, kdo bo njihov jutrišnji sovražnik, proti komu se bodo borili, ko pa je doma politika vse bolj prazna in sestavljena iz spektaklskih dogajanj, oblast pa vse bolj skoncentrirana v rokah majhnega števila ljudi. Populacija je vznemirjena, zaprta v zasebnost, umerjena na interese posameznika in navajena, da si sama pomaga. Podoba današnje Italije in Italijanov torej ni najbolj spodbudna, pa čeprav se analiza končuje z zaupanja vredno ugotovitvijo, da je »vse še odprto« in da leto, ki se izteka, krona okroglo desetletje. Zgodilo se ni nič novega, toda začeta pot poraja skrbi, kajti v državi vlada splošni občutek kolektivne vznemirjenosti, ugotavljajo sociologi zavoda Censis in pojasnjujejo, da ta občutek poraja spoznanje velikega števila ljudi, da je njihova usočia samotna plovba, brez socialne in politične media-cije, v vse bolj kompleksnem morju makro pojavov in procesov globalizacije. Skratka, elementov, ki dajejo Italiji podobo države »na okopih«, je kar veliko, sociologi pa posebej opozarjajo na pojav rastoče skrbi družin za prihodnost z razvijanjem strategij »varnosti in garancij«; na mlade, ki si skušajo iz pomanjkanja dela na trgu pomagati s kombinacijo iznajdljivosti, dela na črno in rednega dela na določen čas; na pretirano vrednotenje lokalnih identitet in na mesta, ki se zatekajo k bolj ali manj neizvedljivim načinom višanja kakovosti življenja. Med bolj specifičnimi poglavji Censisovega poročila naj omenimo tisto, ki je posvečeno zdravstvu in kjer najdemo podatek, da se Italijani vse bolj zatekajo k privatnim strukturam (10% več v zadnjih dveh letih), čeprav je tudi ocena javnega zdravstva bolj ugodna kot pred dvema letoma. Glede socialnega skrbstva povprečni Italijan meni, da ga označuje s® vedno preveč privilegijev, medtem ko za več kot 48% državljanov multietnična družba tvega postati vir konfliktov. V raziskavo so vključeni tudi imigranti, ki med drugim razkrivajo, da čuti j0 več rasizma v Rimu kot v Milanu. V poglavju o kulturi pa najdemo podatek, da narašča število obiskovalcev kinodvoran, gledališča in knjigarn, po drugi strani pa ostaja glavni vir informacije televizija na škodo multimedijskega sporočanja in predvsem tiska, ki je leta 1997 izgubil milijonov izvodov naklade v primerjavi z letom prej. Toda, ah se je iz okopov, v katerih so se znašli Italijani, mogoče rešiti? Giuseppe De Rita, generalni direktor Censisa, je prepričan, da se to lahko zgodi in da upanje za izhod iz predora zadnjega desetletja obstaja. Treba je razmishti o izzivih, razumeti, kaj imamo pred seboj in se postaviti v vlogo protagonistov teb pojavov. To pa z drugimi besedami pomeni sprejeti globalizacijo in jo voditi, da nas ne bi s svojim tokom povedla tja, ka- mor nočemo. c ^5 ^eset do trideset snr ?etrov snega je in av1 v na kolena Trst okolico, včerajšnjega s® bodo še dolgo Pornmjali vsi tisti, ki so s e,^v®li po vec ur v r ''i11 vozilih na cestah, Po katerih bi se lahko kn jv ^ S^cer previdno, ceste PrsaVs0CrSn0-P0SUl>! sni s s°l]0 m jih Zaprtih je bilo j7Ka) glavnih vpadnic s stianiV mest0’ v Prvi vr-,,, Commerciale in sf tinP del Furlanske ce-’ ln Se strma Ul. Bo-T °m.ea, vec ur pa celo njerska cesta in Ul. vn^Panelle' Po drugih Padnicah se je promet najboljšem primeru Pomikal s polžjo hitro-)o, kot je doživel na la-Stni koži, kdor Burja, sneg in led, pa tudi počasni posegi na cestah spravili pokrajino na kolena Nekaj prizorov (f. KROMA) z zasneženega Krasa Pod naslovom: na Opčinah; levo: Zgonik; desno: Bazovica; spodaj: pod Ključem Poijal p0 cesti z Opčin numo kamnoloma Fac-noni kot tudi iz Bazo-®est°. Na odseku m„ i adric mimo križišča j ključem in Dražco ruji Katinare je po zlede-® em asfaltu nic koliko nnrohilov in predv-in tovornjakov drselo večkrat popolnoma nromilo že tako poCa-t Promet. Tudi po av-r ®stl na Krasu in na ne težIvVk13116 p0dv°b" tn, 2ave> ko je večkrat ovomjake zaneslo počez l® promet zastal. Pro- Obali- ZaStaial tudi P° cesti, tu pa je vsaj neobičajni prizor neženega barkovljan-jp ?a nabrežja. V mestu oh^1Cer samo deževalo z PCasnimi snežinkami, Promet pa je popolnoma Podrvjah tudi ker so se tnmVPosluževali av-obda in je kazalo, da tn.Vsi. Pozabili na spoš-'ovanje najosnovnejših v rpotnih pravil; poto- traiJi6 s^ozi mesto je [rajalo tudi vec m®sta na Kras >t uro, pa po veC ur. Zima, ki se je z mete-reološkega vidika pričela v torek, je torej takoj pritisnila na naše kraje z vso svojo močjo: z mrazom, burjo, ledom in s snegom. 2e od jutra je bilo jasno, kaj se pripravlja: pihala je ostra in hladna burja, ki je dosegla tudi hitrost 100 kilometrov na uro; temni oblaki so se valili po nebu in najavljali skorajšnje padavine. Kot ni bilo težko predvidevati, je kmalu je res začelo snežiti na Krasu in v višjih predelih okolice, v mestu in ob obali pa je deževalo z občasnimi snežinkami. Temperatura se je ves dan sukala le nekaj stopinj nad ničlo v mestu, živosrebrni stolpec pa ni presegel ničle v bolj izpostavljenih predelih in po vsem Krasu. Že okrog 10. ure je povsod začelo zmrzovati in pokrajina se je popolnoma prekrila s snežno odejo, ki je bila debela od 10 do 30 centimetrov. Zasneženi so bili tudi višji predeli mestne okolice in celo nabrežje od Miramara do Barkovelj, kar je zelo neobičajno. Ceste so vsepovsod poledenele tudi zaradi po-manjljivih oz. zapoznelih posegov, ki so se zaceli s krepko zamudo: tržaška občinska služba je začela posuvati ceste s svojimi štirimi vozili malo pred 12. uro, tudi državno podjetje Anas je le postopoma vpreglo s polno paro svoja vozila in osebje, popoldne pa so nas iz Križa obvestili, da so celo videli plug pokrajinske cestne uprave! V dolinski občini je sneg prekril vse višje predele in predvsem območje na Krasu do Peska: občinska služba je posula s soljo glavne ceste, podobno kot zgo-niška uprava, ki se je pri CišCenju cest poleg svojih uslužbencev po-služila tudi civilne zaščite. V okolici so bile težave s šolskimi avtobusi, ki so po svojih močeh povsod skušali pripeljati otroke iz šole na dom. Tržaška smetarska služba, ki se ukvarja tudi s CiCenjem zasneženih cest, je bila neprenehoma na delu do poznega veCera. Na sreCo je v popoldanskih urah neurje nekoliko popustilo, vendar je še do veCera bilo treba peljati po vsem zasneženem in poledenelem Krasu z verigami ali z zimsko opremo, medtem ko se je v mestu in bližnji okolici položaj skoraj popolnoma uredil. Težave so bile na vseh mejnih prehodih: v prvih popoldanskih urah še niso videli snežnega pluga na prehodih pri Fernetičih in Bazovici, še zlasti v prvem primeru je to imelo hude posledice predvsem za tovorni promet. Pri Pesku so cesto splužili malo pred 14. uro, največ teZav pa je bilo v opoldanskih urah, ko je cesto prekrila nevarna ledena plast. V pristanišču so morali okrepiti priveze ladij in prenehati z delom zaradi močnega vetra. Prometna policija in mestni redarji so po ježevkami in drugo zimsko opremo, da bi pomagali voznikom v težavah, in to predvsem med 11.30 in 15.30, ko sta burja in sneg najhuje težave pa so imeli tudi pri poskusih urejevanja prometa v mestu, Čeprav je tu padlo le nekaj občasnih snežink. V središču in na glavnih prometnicah so se valile nepretrgane kolone vozil, ki so se v najboljšem primeru pomikale izredno počasi, v pločevinastih škatlicah pa je bilo vklenjenih na tisoče voznikov in potnikov, ki so zaman trobili s svojimi hupami. Gasilci, ki so prav vCeraj praznovali svojo zavetnico Sv. Barbaro, so imeli polne roke dela zaradi običajnih težav, ki jih povzročata burja in mraz, in zaradi vrste manjših prometnih nesreč, pa tudi da so pritrdili 25-metrsko božično drevo pri Stari mitnici, ki ga je poklonilo Trstu južnotirolsko mesto Sex-ten, in da so odpeljali s svojimi terenskimi vozili domov na Opčine otroke, ki na povratku z izleta v Oglej niso našli svojih staršev na železniški postaji. Javno prevozno podjetje ACT je že dopoldne vpoklicalo vse svoje osebje, tudi tiste, ki so bili na tedenskem počitku ali na dopustu. Kjer se je dalo, so opre- svojih moCeh skušali urejevati promet. Na teren so poslali prav vse svoje ekipe na vozilih z bičala tiste, ki so morali stopiti na cesto. Redarji so zaprli bolj izpostavljene ceste, izredne mili avtobuse z verigami, drugod pa so s svojimi vozili posuli sol na nevarnejših točkah. Ukinili so samo openski tramvaj (nadomestili so ga z avtobusom, ki je sicer počasi in s težavami peljal mimo kamnoloma Faccanoni) ter avtobus za Lonjer, medtem ko so avtobusi ostalih prog peljali samo po ravnem: celo avtobusa 6 in 9 sta več ur obračala kar pri Bošketu, ker je drevored do Sv. Ivana poledenel. Proti veCeru so spet pričeli peljati po nekaterih ščišCenih progah, velika zaskrbljenost pa vlada za današnje jutro. Vremenoslovci namreč napovedujejo, da bo danes oblačno s padavinami, tudi v nižjih predelih bo lahko snežilo. Pihala bo burja, ki bo popoldne ponehala. Mraz bo in preti nevarnost žleda, (sp) OD P RTA T R J B U N A Narodni dom: poteza LD je nesprejemljiva Andrej Berdon in Peter Močnik Z velikim začudenjem sva prebrala stališče Levih Demokratov o zaščitnem zakonu za Slovence. Mnenja sva, da gre za stališče, ki je v točnem nasprotju z interesi manjšine in ji neposredno škodi. Nikjer na svetu ne poznamo primera, da bi se neka manjšina odrekala svojim zahtevam, ko je na vladi koalicija, ki ji je blizu, saj je bila od nje izvoljena. In leve politične sile, namesto, da bi vztrajale na zahtevah, s katerimi so vsakič izvolile slovenskega parlamentarca, se danes odpovedujejo naravnim pravicam manjšine. Se vec, Stelio Spadaro, Cigar omejevalna stališča v zvezi s slovenskimi pravicami so sicer znana, predlaga, da bi celo spremenili prvi člen osnutka Maselli, v katerem je govora o potrebi po poravnavi zgodovinskih dolgov, ki jih italijanska država ima do Slovencev na Primorskem, zaradi nasilja, ki ga je nad njimi izvajala fašistična vlada. Po njegovem mnenju etnično CišCenje, ki je zmanjšalo našo prisotnost v Trstu od ene tretjine na desetino, zapiranje šol, ropanje premoženja, zapiranje Slovencev v razne italijanske zapore, otoke in lage-rje samo zaradi njihove narodnostne pripadnosti, niso vzrok za zaščito, ker ta sloni le na »civilnih pravicah«. Tako vračanje Narodnega doma, ki so ga začetniki fašistične državne oblasti najprej zažgali in nato »odkupili« za par počenih grošov samo zato, ker je predstavljal ponos Slovencev v Trstu, je nekaj kar moramo umakniti, ker »razdvaja« naše mesto. Potemtakem tudi Rižarna ali Auschmtz razdvajata, saj obstajajo o njih različna mnenja. Se bomo tudi njim odpovedali? Kot SSk smo pred nekaj leti sodelovali pri nabirki podpisov za vračanje Narodnega doma naši manjšini. Kaj mislijo tiste stotine podpisnikov o tej potezi LD? Isto velja za odpravo pojma »narodnostnega ozemlja«, ki označuje vsako manjšino in narod in za katerega se Spadaro poteguje, ko gre za ozemlje italijanske manjšine v Istri. In Masellijev osnutek naj bi bil zelo dober, ker ne predstavlja »nevarnosti« za večinski narod, katerega očitno manjšina ogroža, zaradi Cesar mu moramo še nekaj dati, ne pa ga povpraševati. Tajnik LD enostavno potvarja zgodovinsko resnico v škodo tistih, ki so na lastni koži doživeli preganjanje in krivico. Namesto, da bi se za te ljudi, med katerimi je gotovo tudi veliko volilcev LD, dosledno in zagnano boril, jim privošči to, kar sami italijanski nacionalisti ponujajo, če ne še manj, saj le-teh ne smemo »motiti«. S potvarjanjem zgodovinske resnice pa ne bomo nikoli dosegli sožitja, ki je politično moralno dejanje. Kaj pa Miloš Budin? Tiho in pohlevno sprejema in podpira za Slovence nemogoče teze pokrajinskega tajnika svoje stranke in se brez vsakega problema odpoveduje lastnim vecdesetletnim političnim zahtevam. Razumeva, da ne želi samostojnega nastopanja Slovencev v politiki, a da nam tako jasno dokazuje, kaj pomeni biti »komisija« pri vsedržavni stranki, ne veva komu gre v korist. Sprašujeva se zato, ali imajo slovenski volilci LD in Budina še kaj narodnega ponosa in spoštovanja do svojih prednikov, ki so darovali življenje za boljši in vsestransko bogatejši jutri svojega naroda. PISMA UREDNIŠTVU Ne smemo se odpovedati Narodnemu domu Spoštovano uredništvo! Zaprepaščeno sem prebrala v včerajšnjem Primorskem dnevniku novico, da deželni svetovalec Levih demokratov Miloš Budin s svojim strankarskim kolegom Steliom Spadarom predlaga, da bi Narodnega doma v Trstu »ne vrnili Slovencem - kot piše v Masellijevem predlogu - a da bi ga namenili mestu Trst za kulturne in znanstvene dejavnosti tako Italijanov, kot Slovencev. Budin predlaga, da bi nekdanji Narodni dom dali na razpolago mestni skupnosti... tako Budin kot Spadaro sta poudarila, da bi šlo za gesto velikega zaupanja v tržaško stvarnost«. Čeprav bi vse to zahtevalo temeljito analizo zgodovine in sedanje stvarnosti, bi podčrtala le eno misel, ki se kar sama vsiljuje in ki zahteva odgovor. Gospoda Budina bi rada vprašala, kdaj so se Slovenci v Trstu izrekli, da se odpovedujejo Narodnemu domu, ki je od leta 1904 naš ponos in od leta 1920 naša bolečina, potem ko nam ga ponuja celo poročevalec za zaščitni zakon v italijanskem parlamentu Maselli, ki je kot član nekoč preganjane verske manjšine očitno razumel, kaj nam pomeni. Ko sem pred kratkim malo za šalo malo za res predlagala v Enotnem šolskem odboru, da bi se lahko odpovedali stavbi, kjer je sedanji sedež zavoda J. Stefan in ki si ga univerza tako želi, samo v zameno za Narodni dom, so mi nekateri prisotni, tudi predstavniki Budinove stranke, odvrnili, naj se tega ne dotikamo, saj nam bo Narodni dom vrnjen z globalno zaščito. Zdaj pa vodilni predstavnik levega pola naše manjšine po- nuja Narodni dom tisti tržaški stvarnosti, ki ni hotela postaviti dvojezične spominske table v prenovljeni stavbi. Take ponudbe kažejo tudi veliko nezaupanje do samih Slovencev, češ da sami ne bi mogli upravljati Narodnega doma v duhu odprtosti in dialoga. V Tinjah na Koroškem že dolgo deluje zelo velik kulturni in izobraževalni center, last katoliških Slovencev, ki se ga dnevno poleg Slovencev poslužujejo tudi najrazličnejše avstrijske nemško govoreče skupine. Pri Budinovih in Spa-darovih predlogih spet prihaja na dan politika odločanja od zgoraj, ko mora »uboga raja« le sprejemati odločitve, sprejete v vrhovih. Take metode še bolj poglabljajo razdor in nezaupanje med družbo in politiko. Hvala za objavo! S spoštovanjem Nadja Maganja Edinost o poročanju PD o avdicijah Pripombe glede strokovnosti in objektivnosti poročanja Primorskega dnevnika so dobile novo utemeljitev v poročanju o »avdiciji« pripadnikov slovenske manjšine pri delu ožjega odbora 1. stalne komisije poslanske zbornice v Rimu dne 2. decembra 1998. Na prvi strani stoji neresnična trditev, da »so imeli predstavniki vseh organizacij... možnost, da orišejo delovni skupini svoja stališča«. 2e čas, ki je bil namenjen »avdiciji« (od 14. do 15. ure = 60 minut), je dokaz, da materialno ni bilo mogoče orisati številna stališča. Posamezni posegi, v glavnem od dveh do štirih minut, dejansko niso mogli orisati stališč vseh, ki so prišli do besede, poseg predstavnika družbeno-političnega društva Edinost pa je poslanec Maselli kratko-malo prekinil z utemeljitvijo, da je potekel čas, ki je bil namenjen »avdiciji«. Postavlja se torej vprašanje, ali je bilo sploh korektno organizirati srečanje na tako utesnjujoč način. Na tretji strani je nestrokovnost poročanja še hujša, zlasti če upoštevamo, da je časnikar Primorskega dnevnika prejel izvod spomenice društva Edinost, ki postavlja na prvo mesto vprašanje spoštovanja določil ustave (in njihovega tolmačenja v razsodbah ustavnega sodišča) in Posebnega statuta z dne 5.10.1954, ki je po razsodbi Ustavnega sodišča (št. 15 iz leta 1996) sestavni del pravnega reda italijanske države. Vprašanje popisa (ne štetja) vseh manjšin v državi (ne manjšine; in še manj predstavnikov -kvečjemu pripadnikov) je v tretji točki spomenice. Tisoč milijard lir ni »kar zajetna« odškodnina, saj je nekdo obljubil istrskim optantom pet tisoč milijard lir odškodnine, in se nanaša samo na škodo, ki jo je manjšina utrpela zaradi več kot polstoletne kršitve ustave. Spomenica navaja kot kategorije oškodovancev, ki jim pritiče odškodnina, poleg Beneških Slovence, tudi: a) Slovence, ki se v letih 1923-1945 niso mogli naučiti v državni šoli knjižne oblike svojega jezika, b) Slovence, ki jih starši zaradi raznarodovalnega pritiska niso naučili lastnega jezika, c) Slovence, ki jih starši zaradi raznarodovalnega pritiska po letu 1945 niso dali v slovenske šole, č) Slovence, ki so jih bili odvzeti izvirni priimki, d) prebivalce okoliških občin tržaške pokrajine, ki so bili v letih 1956-1996 oropani ustavno zakonitega zastopstva v pokrajinskem svetu. za d.p.d Edinost Lucijan Malalan TRST NA R A I S . Tudi Enzu Biagiju se ni uspelo izogniti klišeju Vlasta Bernard Četrtkova oddaja uglednega novinarja in komentatorja Enza Biagija v okviru ciklusa »Čara Italia«, v kateri se je po prvem kanalu državne televizije posvetil severovzhodnemu delu Italije, je nekaj prostora namenila tudi Trstu. Biagijev sogovornik je bil književnik Claudio Magris, sicer pa se je reportaža začela s posnetki Rižarne, v kateri so »nacisti mučili in pobijali Jude«. Drugače pa je Trst mesto križanja najrazličnejši »ras«, poleg Italijanov so tukaj pustili sledove »Grki, Slovani, Turki, Germani, Armenci itd.«. Sožitje med »Italijani in slovansko populacijo je bilo vedno težko in pogosto konfliktno«, zdaj pa da se izboljšuje. Sicer pa je Trst mesto visoke kulture, mesto »Slataperja, Sabe in Sveva, ki so misleci evropskega formata«. Slataper je pesnik Krasa, je bilo rečeno, in to je bila tudi edina omemba neposrednega tržaškega zaledja. Trst kot mesto srečevanja in integracije najrazličneših kultur, torej, vendar tudi mesto, ki je bilo »vedno italijansko«. To je v skopih besedah sporočilo BiagijeVe fotografije Trsta, ki je Magrisov prispevek ni prav nič izostril. Preveč preprosto bi bilo kritizirati Biagija, ker se je prepustil klišejskemu pogledu na zapleteno tržaško stvarnost in se ni potrudil za bolj inovativen pristop, pri katerem bi se lahko oprl tudi na kakšne manj obrabljene vire. S strogo profesionalnega vidika lahko to Enzu Biagiju - sicer objektivnemu in poglobljenemu opazovalcu - zamerimo, vendar ne moremo spregledati objektivnega dejstva, da je opisana podoba Trsta močno zakoreninjenma v italijanski kolektivni zavesti. Če je tako, moramo pri iskanju krivde in krivcev začeti pri nas samib. Kaj in koliko smo v preteklosti in še bolj vv sodobnem času sami prispevali k temu, da bi se ta podoba vsaj v svojih najbolj kričečih nasprotjih prilagodila realnejšemu in bolj objektivnemu videnju tržaške posebnosti in kompleksnosti, predvsem pa da bi dala ustrezno vidnost vlogi, ki jo je imela in jo še igra v njej naša narodna skupnost? Ali moramo res čakati, da naš prispevek, da naše čutenje in videnje odkrijejo drugi in ga tudi sa-moiciativno sprejmejo v svojo kolektivno zavest? Smo intelektualno res tako omejeni, da tistih nekaj redkih ljudi, ki si vzamejo čas za razmišljanje in ki tu in tam poprimejo za pero, trati energije le za zadovoljevanje lastne potrebe po poglabljanju? Po skromni diskusiji (izjema je le politična polemika) v manjšinskih krogih bi lahko sodili, da se nam redke vložene energije res slabo obrestujejo in da v svoji zavesti še vedno dajemo prednost neplodnemu pritoževanju in protestiranju, namesto da bi si oblikovali prenostne ciljne projekte in enega izmed njih namenili prav prodiranju svojega gledanja in spoznanj v okolje, ki nas obdaja. RIM / VIOLANTE S PREDSEDNIKI DEŽELNIH SVETOV Pozornost tudi čezmejni TV Aktivna vloga predsednika parlamenta FJK Antonia Martinija RIM - Predsednik poslanske zbornice Luciane Violante je s predsedniki deželnih skupščin obravnaval nekatera najbolj pereča vprašanja, ki zadevajo odnose med centralno in deželno oblastjo. Srečanje je bilo zanimivo, problemov v odnosih med Rimom in Deželami pa je še in še, zato se je predsednik zbornice obvezal, da bo pozorno spremljal pogajanja med vlado, parlamentom in deželnimi upravami. Predsedniki so Violanteju izročili dokument o radiotelevizijski ustanovi RAI ter o njenih deželnih programih. Pri sestavi tega dokumenta je aktivno vlogo igral predsednik sveta FJK Antonio Martini (na sliki) . Predsedniki svetov pozivajo vodstvo TG3 na periodične sestanke o vlogi krajevne informacije, ki se udejanja predvsem v deželnh televizij- skih in radijskih dnevnikih. S tega vidika so precej pozitivno ocenili zadnji založniški program direktorja TG3 Enza Chi-odija. Martini in kolegi so z zadovoljstvom pozdravili tudi nedavne sklepe osrednje radiotelevizijske hiše v zvezi z načrtovano čezmejno televizijo v Furlaniji-Julij-ski krajini ter istočasno pozornost, ki jo RAI namenja oddajam za narodnostne in jezikovne manjšine. Izpostavljeni so bili tudi dobri odnosi med RAI ter deželami s posebnim statutom, kot je Furlanija-Julijska krajina. Ob robu srečanja s predsednikom poslanske zbornice je Martini opozoril kolege na nekatere člene državnega finančnega zakona, ki po njegovem na tak ali drugačen način oškodujejo našo deželno realnost. Gre posebej za člen, ki ukinja davčne in druge olajšave za plinsko olje in plin za gorata območja. Martini je o tem opozoril tudi parlamentarce iz naše dežele, katerih je pozval, naj posežejo za ponovno vzpostavitev teh olajšav. Mraz je pokazal zobe Mraz je pokazal zobe, zato je bilo treba nažagati drv za peC in Štedilnik. Kmetje in tisti, ki so živeli na podeželju, so najbrž pravočasno poskrbeli za drva, možaka na fotografiji pa sta bila v zamudi in v sili sta segla po žagi kar v kravati, ko je že krepko naneslo snega. Fotografija je bila posneta pred 50 le ti in je del arhiva OZE ALPE -JADRAN Sobota, 5. decembra 1998 ŠPETER / OB DESETLETNICI POBRATENJA r— DUNAJ / SREDSTVA ZA MANJŠINE —1 Gostje iz Sambrevilla štiri dni v Benečiji Obisk se je včeraj začel s simpozijem o federalizmu SPETER - Te dni se v adiskih dolinah in na edajskem nadaljujejo eCanja, ki potekajo v arnenju desetletnice Pobratenja med Spetr-, o občinsko upravo in , eJgijsko občino Sam-breville. , intenzivnem štiri-artevnem obisku v Bel-s1)! so se predstavniki iz Cine Speter v začetku ®8a tedna vrnili do-0V' od včeraj pa imajo a štiri dni v gosteh ka- petdeset občanov iz Pobratenega Sambrevil-a' včerajšnji dan se je ?.Ce' delovno, s simpo-j)ein o federalizmu, re-ponalizmu, avtonomi-b večjezičnosti v vropski perspektivi. 'mpozij je potekal v občinski dvorani v Spe-rn in se je začel s po-dravom predsednika pdemske Pokrajine Pe-pza ter - v imenu gosti-eljev - Spetrskega župa-a m predsednika Gor-e skupnosti Nadiških 0bn b irmi na Mariniča, oledil je poseg Giu-ePpeja Schiffa, ki je v vojstvu koordinatorja Pedagoškega in jeziko-nega liceja v Spetru govoril o poučevanju je-pkov v šoli. Dino Chia-oi> predsednik zveze ovenci po svetu je za-ern obravnaval vpraša- *ll3 1 'Zc r-,11 _ • . . ■» -r 1 • Simpozij z gosti iz belgijskega Sambrevilla v Spertru . u. obravnaval vprasa-Ja,i2seljenistva v Nadi-j ^°iinah, ravnatelji-^ dvoiezirinpop SnlcVp- 5 središča 2iva Gruden £aJe gostom iz Belgije Podala izčrpno infor-: a?jo o izkušnjah dvo-ziCnega poučevanja naspetrskisoli. ; olgijsko delegacijo 'e Pozdravil tudi naCel-. upravne enote Tol-min Zdravko Likar, ki je posredoval podatke o dvojezičnosti v Sloveniji, njegov poseg pa je zadeval tudi evropski program Phare o Čezmejnem sodelovanju med Italijo in Slovenijo. V imenu belgijskih upraviteljev je najprej spregovoril odbornik občine Sambreville Ge-orges Jaumart, ki se je osredotočil na vprašanja federalizma in regionalizma v Belgiji, njegovo izvajanje pa sta dopolnila Se predsednik Športnih organizacij iz Sambrevilla Henri Surinx in Lous Marie Fournier, kot elan kabineta belgijskega ministrstva za zdravstvo. V popoldanskih urah so si gostje ogledali dvojezični Šolski center, pozneje pa je bila v pro- storih špetrske srednje Sole na sporedu otvoritev fotografske razstave belgijskih umetnikov. Zanimiv pa je bil tudi veCemi del srečanja, za katerega je dal pobudo odbornik občine Speter in gorske skupnosti Nino Ciccone. Slo je namreč za delovno srečanje s Štirimi belgijskimi izvedenci za evropske programe kooperacije na področju kulture, športa in rekreacije, na katerem so preučevali konkretne možnosti sodelovanja med ustanovami na navedenih področjih. Odbornik Ciccone je ob tem izrazil oceno, da je lahko ravno programiranje sodelovanja na tej ravni kakovostni skok v stikih med Spetrom in Sam- brevillom, ki naj bi tako prerasli dosedanjo prakso zgolj občasnih medsebojnih obiskov. Danes bodo gostje iz Belgije obiskali Čedad in njegov arheološki muzej, v popoldanskih urah pa se bodo napotili v Kobarid, kjer si bodo po sprejemu krajevnih oblasti ogledali muzej prve svetovne vojne. Kobarid in Tolminska sta namreč kot zaledje Benečije prav tako zainteresirana za Čezmejno sodelovanje in stik z belgijsko občino, ki se s Spetrom povezuje vse tesneje, predstavlja v tej smeri nov korak. Obisk se bo zaključil jutri v Spetru, z mašo posvečeno sv. Barbari, zaSCitnici rudarjev. (D.U.) Računsko sodišče kritično do vlade Po oceni sodnikov vlada izplačuje sredstva prepozno in brez srednjeročnega načrta DUNAJ - Avstrijsko računsko sodišče, ki spremlja tudi. finančno pospeševanje manjšin, v svojem poročilu za leto 1997 vnovič kritizira urad zveznega kanclerja. Nadzorna ustanova v svojem poročilu konkretno ugotavlja, da je urad v letu 1997 prepozno izplačeval finančne podpore vsem šestim manjšinam v Avstriji. Posledica tega je bila, da je bila dejavnost manjšin okrnjena, ker kritje stroškov za najrazličnejše dejavnosti ni bilo zagotovljeno. V primeru koroških Slovencev je bil položaj, ki ga računski sodniki kritizirajo, v letošnjem letu še veliko slabši. Slovenske organizacije in društva niso še prejeli nikakršnih podpor od urada zveznega kanclerja, ker je sosvet o podporah sklepal Sele minuli ponedeljek. V poročilu računskega sodiSCa je sicer poudarjeno, da urad zveznega kanclerja sicer uresničuje'cilje zakona o narodnih skupnostih, hitrejše izplačevanje podpor pa bi bila velika spobuda manjšinam za krepitev njihove dejavnosti. Potreben bi bil srednjeročni finančni načrt za vsaj nekaj let, ki bi moral vsebovati vse dejavnosti, ki bi imeli za posledico krepitev dejavnosti prejemnikov finančnih podpor. Urad zveznega kanclerja je leta 1997 namenil vsem šestim manjšinam - slovenski, hrvaški, madžarski, Češki, slovaški ter Romom - podporna sredstva v skupnem znesku 48, 8 miliijona šilingov. Poleg tega so bile manjšine v Avstriji deležne Se dodatnih podpor s strani zvezne in deželnih vlad v višini nadaljnjih 49 milijonov šilingov. Stroški za dvojezično šolstvo na Koroškem v tej vsoti niso upoštevani, poudarja računsko sodišče v svojem poročilu v zvezi s finančnimi podporami avstrijskim manjšinam v letu 1997. Ivan Lukan KOROŠKA / PROTI VOLILNIM PRAVILOM Protest gibanja Demokracija 99 Predstavniki gibanja so se s transparenti zbrali pred deželnim zborom CELOVEC - Volilno gibanje »Demokracija ’99« je pred včerajšnjo sejo koroškega deželnega zbora vnovič protestiralo proti skrajno destrikti-vnim volilnim pravilom na Koroškem, ki majhnim stranka onemogoča vstop v deželni zbor. Predstavniki zelenih, liberalcev in slovenske Enotne liste (EL) so pred poslopjem deželnega zbora s transparenti zahtevali znižanje volilnega praga od sedanjih desetih na štiri odstotke še pred deželnozborskimi volitvami 7. marca 1999. Hkrati so napovedali, da bodo proti volilnim pravilom vložili pritožbo pri ustavnem sodišču. V primeru, da bo volilno gibanje na volitvah zbralo nad štiti odstotke, pa bodo pritožbo razširili na zahtevo po ponovitvi volitev. Kot smo že poroCali, so se dežel-nozborske stranke odpovedale reformi volilnega zakona, potem ko je strokovnjak za ustavno pravo na salzburški univerzi Heinz Schaffer v svojem strokovnem mnenju ocenil, da je najbrž volilni zakon za dežel-nozborske volitve na Koroškem kljub vstopnemu pragu desetih odstotokov v skladu z ustavo. Ugledni strokovnjak za ustavno pravo in dolgoletni predsednik avstrijske zbornice odvetnikov VValter Schuppich pa je »Demokraciji ’99« svetoval, naj - neglede na to, ali bo »Demokracija ’99« pri deželnozbor-skih volitvah 1999 uspela ali ne -vloži pritožbo proti izidu volitev pri ustavnem sodišču. Možnosti za uspeh so po Schuppichevem mnenju vsekakor velike. (IL) H^POVABILO DRUŠTVA TRIGLAV Logarjeva in Schiffrer pri Slovencih v Splitu v ^UESLJANA - Drza-na sekretarka za Slo-ance v zamejstvu in in SVe*"u Mihaela Logar predsednik komisije avnega zbora za °dnose s Slovenci v za- Mal.vVU in P° svetu fnt 1 an Schiffrer (na °grafiji) sta se na povabilo slovenskega društva Triglav v Splitu včeraj srečala s predstavniki društva, danes pa se bosta udeležila slovesne akademije, ki jo pripravlja Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ob 50. obletnici splošne deklaracije o človekovih pravicah in svoboščinah ter sedmi obletnici samostojnosti Hrvaške in Slovenije. Na Hrvaškem je po popisu iz leta 1991 približno 24 tisoC Slovencev, ki živijo večinoma v večjih mestih. Organizirani so v kulturnih društvih Slovenski dom v Zagrebu, ki izdaja glasilo Novi odmevi, Kulturno prosvetno društvo Bazovica na Reki, Slovensko društvo Triglav v Splitu ter društvo dr. France Prešeren v Šibeniku. Od leta 1992 so društva združena v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. (STA) _____________TRST / TELECOM____________ Trideset »evropskih« dijakov Izidi natečaja - Med nagrajenimi Cristina Visentin in Sara Mano/a TRST - Včeraj so uradno predstavili izid natečaja, ki ga je družba Telecom namenila dijakom nižjih in višjih srednjih sol FJK (f. KROMA). Dijaki so pisali o »skupni poti v Evropo oz. v Evro-landijo«, med približno 200 izdelki pa je komisija izbrala 30 najboljših. Njihovi avtorji so si kot nagrado prislužili potovanje v Bruselj in Strasbourg, ki se bo začelo 8.. zaključilo pa 13. decem- bra. Kot smo že poročali, sta si z dobrim spisom potovanje v družbi sovrstnikov zagotovili tudi Cristina Visin-tin, dijakinja goriskega tehničnega zavoda »Z. Zois«, in pa Sara Manola, ki obiskuje nižjo srednjo šolo »Kosovel« na Opčinah. Vsekakor bo v Bruselj odpotovalo 22 višješolcev in osem nižje-šolcev iz vseh štirih pokrajin, največ iz videmske (14). NOVICE Potresni sunek v Posočju LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj nekaj minut po 10. uri zabeležili Šibek potresni simek iz oddaljenosti 80 PC okoliških krajev. Uprava za geofiziko ocenjuje, da čutili pn je bila v širšem nadžarišCnem prostoru dosežena Četrta stopnja potresne intenziteta po evropski potresni lestvici (EMS). Velikostna stopnja potresa oziroma lokalna magnituda pa je bila po podatkih ljubljanske potresne opazovalnice 2,5. Proračunska debata v deželni komisiji TRST - V pristojni deželni komisiji se nadaljuje razprava o proračunu za prihodnje leto, s katerim se bo deželni parlament ukvarjal pred božičnimi prazniki. Ze pri sklepih komisije bo v prihodnjih dneh razvidno, ah bo manjšinski odbor Pola svoboščin prestal to preizkušnjo ah pa bo prišlo do politične krize Antonionejeve vlade. Na obzorju je vsekakor dogovor med desno sredino in Severno ligo. Finski predsednik obišče Slovenijo LJUBLJANA - Na povabilo predsednika Republike Slovenije Milana Kučana prihaja v sredo, 9. decembra, na dvodnevni obisk v Slovenijo predsednik Republike Finske Martti Ahtisaari. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki države, v sredo s predsednikom Kučanom, predsednikom vlade Drnovškom in predsednikom državnega zbora J. Podobnikom, v Četrtek pa še z zunanjim ministrom Frle-com. Pogovarjali se bodo o reformah EU, pogajanjih Slovenije s skupnostjo in načrtih Finske kot predsedujoče skupnosh v drugem delu prihodnjega leta. (STA) NOVICE Danes pride v Trst nekdanji sodnik Palermo Danes pride v Trstu nekdanji sodnik in poslanec Carlo Palermo, ki je svojčas vodil zelo pomembne preiskave o trgovanju z mamili in z orožjem. Zaradi tega je Palermo, ki je kot sodnik služboval tudi na Siciliji, prišel v spor s politiki; znana je predvsem njegova ostra polemika s takratnim vodjo PSI Bettinom Craxijem. Palermo bo danes ob 18. uri v kavarni S. Marco sodeloval na predstavitvi knjige novinarja Pic-cola Silvia Maranzane, ki govori „o kriminalu, vohunih in podobno. Na predstavitvi bosta sodelovala tudi Claudio H.Martelli in predsednik krajevnih kronistov Giorgio Cesare. Protest Severne lige na meji pri Fernetičih Severna liga bo na jutrišnjem shodu pred mejnim prehodom Fernetiči opozorila pristojne oblasti in javnost na težke delovne pogoje pripadnikov sil javnega reda, ki so tam zaposleni. Obmejnih policistov ni dovolj in tisti, ki so, delajo v zelo težkih pogojih. Jutrišnjo manifestacijo je podprl avtonomni sindikat policistov Lisipo, ki se zahvaljuje voditeljem Bossijeve stranke za pozornost, ki jo konkretno izkazuje problemom policistov. Venier o proračunu lllyjeve občinske uprave Jacopo Venier, občinski svetovalec in pokrajinski koordinator Stranke komunistov, bo na današnji novinarski konferenci (db 12.uri na sedežu stranke v Ul.Tarabocchia 3) predstavil svoja stališča o proračunu Občine Trst. Na srečanju z novinarji bo tekla beseda tudi o novih davkih in o usodi družbe ACEGAS po sporazumu med vodstvom in sindikati. V četrtek stavka avtobusov Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) obvešča, da je vsedržavni sindikat FAISA-CI-SAL oklical 4-urno stavko za četrtek, 10. t.m., od 9. do 13. ure. Zaradi stavke bi lahko prišlo do motenj v avtobusni službi. POPRAVEK V članku »Kraški park je treba zamrzniti«, ki smo ga objavili v včerajšnji številki našega dnevnika na 5. strani, smo zapisali netočnost. Predstavniki odborov za ločeno upravljanje ju-sarskih zadev iz Barkovelj, Lonjerja, Bazovice, s Padrič, od Banov, z Opčin in iz Medje vasi, ki so se zbrali ta torek na Opčinah, so se med drugim zavzeli za to, naj bi deželni svet v dodatku svojega proračuna odobril tudi člen, ki bi omogočil, da bi se izvajal člen 26 zakona 1766 iz leta 1927, po katerem lahko stari srenj-ski odbori upravljajo jusarska zemljišča, za katera ni Se stekel postopek za likvidacijo. V včerajšnjem članku smo pomotoma zapisali, naj se z zakonskim ukrepom deželnega sveta ponovno sproži postopek za likvidacijo jusarskih imovin. Bralcem in Se posebej predstavnikom omenjenih jusarskih odborov se za netočnost oproščamo. _________SITIP / POZITIVEN RAZPLET SESTANKA NA PREFEKTURI_ Pezzoli zamrznil »mobilnost« in začel pogajanja za prodajo Zadovoljstvo delavcev po celodnevni stavki in demonstriranju V zgodbi o tekstilni tovarni SITIP pri Orehu je včeraj prišlo do nenadejanega preokreta.Vodstvo tovarne je namreč za ne-loločen čas zamrznilo sklep, ki ga je sprejelo na začetku tega tedna, da pošlje vseh 280 zaposlenih v tako imenovano »mobilnost«, se pravi, da jih v bistvu odpusti iz službe, pa čeprav z uporabo »družbenih amortizerjev«, ki jih zakonodaja omogoča.Poleg tega pa je lastništvo, t.j. grupa Pez-zbli iz Bergama, pristalo na formalna pogajanja z družbama Parodi in Man-coni za prodajo obrata. To sta glavna rezultata skoraj triurnega srečanja, do katerega je prišlo včeraj popoldne na tržaški prefekturi. Srečanja so se poleg prefekta Micheleja De Feisa udeležili predstavnik lastništva Riccar-do Coffetti, predstavniki bank, pri katerih je grupa Pezzoli zadolžena, podjetnika Biagio Manco-ni in Pietro Parodi, predsednik tržaških industrij-cev Federico Pacorini, župana Trsta Riccardo II-ly in Milj Roberto Dipiaz-za, predsednik Pokrajine Trst Renzo Codarin in deželni odbornik za industrijo Sergio Dressi. Iz pogovorov so bili od zainteresiranih dejavnikov izključeni edinole delavci oziroma njihovi sindikalni predstavniki, ki pa so ves čas srečanja nase glasno opozarjali z demonstracijo pred prefekturo. Sestanek na prefekturi se je odvijal v zelo napetem vzdušju. Na predvečer je bilo celo vprašljivo, ali bo do njega sploh prišlo, saj je lastništvo dalo vedeti, da je ponudba Parodija in Manconija za odkup obrata zanj nesprejemljiva, zaradi česar naj bi bilo srečanje s tema podjetnikoma mlatenje prazne slame. Pojasnimo naj, da sta se Parodi in Manconi pojavila kot potencialna kupca obrata že konec septembra, in sicer z ločenima ponudbama. Potem pa sta svoji ponudbi združila. Za odkup bi bila pripravljena odšteti 10 milijard lir. Ta ponudba pa ni zadovoljila sedanjega lastništva, ki zahteva najmanj 20 milijard lir. Pravzaprav ni jasno, kdo bolj dviga ceno, ali formalni lastnik Pezzoli ali pa banke, pri katerih je Pezzoli hudo zadolžen. Dejstvo je, da je bila ponudba zavrnjena. Spričo načina, kako se je to zgodilo, pa so mnogi postavili v dvom, ali namerava Pezzoli sploh tovarno prodati. Nekateri namreč sumijo, da je noče dati iz rok, ker bi pod vodstvom novih podjetnikov lahko delala konkurenco drugim obratom, ki jih ima Pezzoli po severni Italiji. Za obnovitev pogajanj oziroma za odkrito soočenje med zainteresiranimi stranmi se je odločno zavzel zlasti tržaški župan Illy, kajpak poleg drugih krajevnih političnih predstavnikov ter seveda poleg sindikatov. In tako je prišlo do včerajšnjega srečanja, ki je obrodilo na začetku omenjena sklepa, se pravi preklic »mobilnosti« in začetek formalnih pogajanj med sedanjim lastništvom obrata ter navezo Parodi-Manconi. Na srečanju na prefekturi so določili tudi rok, v katerem naj bi se zadeva razčistila. To naj bi se zgodilo do 22. ali najpozneje do 23. decembra. Tedaj naj bi na tržaški prefekturi prišlo do ponovnega srečanja vseh zainteresiranih strani. Ta razplet sestanka so s posebnim zadovoljstvom pozdravili delavci in njihovi sindikalni voditelji. Delavci so ves včerajšnji dan stavkali in demonstrirali. V svoji tovarni pri Orehu so se zbrali v prvih dopoldanskih urah ter ob 10. uri krenili v avtomobilskem sprevodu prosti mestnemu središču. Priznati je treba, da njihov mimohod ni ostal neopažen, saj so se vozili na stotini avtomobilov, trobili, piskali, skandirali gesla in se občasno ustavljali ter s tem povzročali težave prometu, ki je bil že tako ohromljen zaradi slabega vremena. Na Trg Zedinjenja Italije so prišli nekaj pred poldne ter se tako rekoč utaborili pred prefekturo vse do pozitiv- nega razpleta sestanka, k1 so ga pozdravili s pl°' skanjem. USPEŠNA AKCIJA NABREŽINSKIH KARABINJERJEV Udarec prekupčevanju z mamili Med izredno akcijo za omejevanje priliva ilegalnih pribežnikov so nabrežinski orožniki 25. novembra na avtocestnem postajališču pri Moščenicah povsem nepričakovano zasačili mladega prekupčevalca z mamili, ki je v svojem avtomobilu skrbno skrival preko deset kilogramov hašiša. Kot sta na včerajšnji novinarski konferenci v nabrežinski kasarni (na sliki - foto KROMA) povedala poveljnik krajevne karabinjerske čete marešalo Agostini in načelnik posebne operativne enote marešalo Pipp, je 28-letni Gianlu-ca Colombini (na mali sliki) že po neobičajnem vedenju v orožnikih takoj vzbudil upravičen sum. V svojem avtomobilu znamke golf je namreč skrival čedno količino štiridesetih hlebcev lahkega mamila v vrednosti preko sedemdese- tih milijonov lir. Po mnenju orožnikov naj bi Colombini v bistvu oskrboval vso italijansko kraško planoto. Mladeniča so Seveda na mestu aretirali z obtožbo posesti mamila za razpečevanje ter ga pospremili v koronejske zapore, kjer je trenutno na razpolago državnemu tožilcu Frez-zi. Po besedah nabrežin-skih orožnikov, je devin-sko-nabrežinsko območje znano predvsem zaradi velikega števila ilegalnih prehodov meje, saj so samo karabinjerji letos ustavili preko Štiristo pribežnikov pretežno iz držav tretjega sveta. Ta prostor je pred leti zaslovel tudi zaradi odkritja »barvite« mreže prekupčevalcev z orožjem iz bivše Jugoslavije. Zanimivo pa je, da je tokrat prvič šlo za večjo količino mamil, orožniki pa so nam zaupali, da so se raziskave Sele začele in da so možje postave že na sledovih Colombinovih pajdašev. (igb) Odložitev sestanka o Kraškem pustu Napovedanega sestanka glavnega odbora Kraškega pusta s predstavniki vaških pustnih odborov v Domu Brdina sinoči zaradi slabega vremena ni bilo. Prireditelji so ga odložili na poznejši čas. Dan in uro novega sestanka, ki naj bi bil prva priložnost za izmenjavo mnenj o priredbi prihodnjega Kraškega pusta na Opčinan, bodo pravočasno posredovali preko tiska. PEDOFILIJA Pri 82 letih osumljen spolnega nasilja nad triletno deklico Prejšnje dni so financarji odkrili srhljiv primer p®' dofilije: 82-letni moški se je izživljal nad komaj ti1' letno deklico! Preiskovalci so mu prišli na sled po preiskavi, K se je pričela prejšnji mesec, ko je financarjem pri510 na uho, da se okrog nekaterih priseljenih žensk dogajajo sumljive zadeve. Ker so izvedeli, da je priletni osumljenec bil odličen mizar, so med hišno preiskavo posebno pazljivo pregledali morebnitna skrivališča v omarah. In res, sredi raznega pornografskega materiala so odkrili tudi ostudne prizore spolnih odnosov z otroci. Financarji so pričeli še bolj skrbno preverjati med znankami priletnega mizarja in zasumili, da nekaj ni v redu v odnosih s triletno hčerkic0 ene od žensk, s katerimi je moški imel spolne odnose. Skupaj s psihologinjo so jo šli obiskat v vrtec in po nekajurnem sproščenem razgovoru je deklica or1' sala vrsto podrobnosti, ki po mnenju financarjev kažejo na sumljive odnose s »stricem Ninom«, ko mu pravi deklica. Sodnik za predhodne preiskave je odredil aretacijo 82-letnega moškega, katerega so posredovali samo začetnici - G. A. - vendar je zaradi njegove visok® starosti sodnik odredil stanovanjski pripor. Presika-va seveda še ni zaključena. Zdravnika obsojena zaradi neprimerne nege samomorilca Na preturi so obsodli dva tržaška zdravnika zdravnika na pol leta zapora (kazen je sicer pogojna) zaradi smrti človeka, ki je poskusil samomor in mu nista nudila primerne nege. 52-letni Pierpaolo Centis in 43-letni Pierpaol0 Mazzuia nista pravilno posegla v primeru 38-letnega Sergia Cociancicha, je razsodila pretorka Mann3 Salva. Cociancicha so 9. julija 1993 pripeljali v bolnišnico, potem ko so ga našli v kopalni kadi s prerezanimi žilami. V glavni bolnišnici ga je dr. Centi5 pregledal in mu zašil žile, nakar mu je skupaj z d1-Mazzuio predpisal pomirjevalna sredstva, čeprav ju je Cociancicheva žena opozorila, da je nesrečnež 2® zaužil večjo količino alkohola in pomirjevalnih sredstev. Sest ur pozneje je Cociancich umrl. V preiskavo je bil vpleten tudi 51-letni psihiater Boris Caris, ki je pred časom sprejel dogovorno k3' zen treh mesecev zapora (tudi v tem primeru je bua kazen pogojna). Pretorka je prišla do razsodbe n3 podlagi šestih ekspertiz raznih izvedencev, ki sta jit1 zahtevala tako obtožba kot obramba. »Mi smo z Rovt doma« Dramska skupina KD Rovte-Kolonkovec se nocoj, ob 20. uri predstavlja na svojem sedežu v Ul. MontB Sernio z igro, ki so ji dani, ki so delo tudi sami napi' šali, dali naslov »Mi smo z Rovt doma«. Gre za igro, ki jo režira Drago Gorup, v njej nastopa osem igralcev, na harmoniko pa spremlja dogajanje na odru David Danieli. Kot smo v naSeD dnevniku že zapisali, gre za igro, ki govori o starin običajih in navadah v Rovtah in na Kolonkovcu, 0 tem, kako se Slovenci med seboj razlikujemo, pa $e ° marsičem. Igro bodo ponovili jutri, ob 18. uri. N.h ^PETERLINOVI DVORANI / PREDSTAVITEV KNJIGE NABREŽINA / VČERAJ OTVORITEV VČERAJ-DANES Spoštovati je treba manjšine Odnos Cerkve do etničnih skupin V Grudnovi hiši razstava »Kamen...« Govor predsednika društva Nika Pertota in pozdravi župana Voccija in odbornice Škerkove Za ohranitev miru j reba spoštovati manjš . e- S to ugotovitvijo s j® sinoči zaključil Predstavitev knjig 6rkev in etniCn enjsine, ki jo je nap a Pater kapucin, profi °r socialnega jezike °vja pri Innsbruckom Ijjnverzi in namestni lektorja instituta z Pravico, mir in obvari Tanie vsemirja v Brixn ^nrt Egger (na sliki). Srečanje sta v Peteri i °vr dvorani organiziri a združenje Acli i °žek Istria, ob priso osti avtorja pa sta "Tiigi in o odnosih ra: |n Cerkva do jezikom rh in etničnih skupi ^Pregovorila tudi Walt< rtti v imenu krožk stria in deželni preč Rednik Acli Tarcisi arbo. Govor je bil oredetnicnih konflikti v vzhodnoevropskih državah in o tamkajšnjih procesih demokratizacije, mednarodna politika pa se je po padcu berlinskega zidu spremenila, saj ne obstaja vec politika neu-meSavanja v notranje zadeve držav. V zahodni Evropi gre bolj za TRSI / PRI TRGOVINSKI ZBORNICI Nove izkaznice za bencin po znižani ceni Avtomobilisti, ki so v predvidenem roku pred-tožili prošnjo za izkaznice za bencin po znižani Ceni, jih lahko dvignejo pri okencih Posebnega Podjetja za bencin po znižani ceni pri Tržaški trgovinski zbornici na Borznem trgu 14 v Trstu. Za-oevni urad posluje vsak dan od ponedeljka do Petka od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 15.30. Tako obvešča tiskovni urad Tržaške trgovinske zbornice, ki zainteresirane opozarja, naj se pri okencu predstavijo z originalno prometno knjižico ter z veljavnim osebnim dokumentom. Vozniki !ahko pooblastijo tudi drugo osebo, da dvigne Tzkaznico, vendar morajo v ta namen napisati Pooblastilo na navadnem papirju. Pooblaščena oseba pa se mora pri okencu javiti opremljena z 2e omenjenima dokumentoma. Nocoj v Mieli koncert v počastitev Gershwina V gledališču Miela v Domu pristaniških delavcev v Trstu bo nocoj z začetkom ob 21. uri kon-cert pod naslovom »Od Svete dežele do oroadwaya« v počastitev stoletnice rojstva Georgea Gershvvina. Koncert prirejata tržaška sekcija italijanske lige za boj proti raku in Glasbeno združenje Serenade ensemble, nastopil pa bo Pihalni in tolkalni ansambel Serenade ensemble Pod vodstvom Fabia Macellonija. Na klavir bo igral Aljoša Starc. Izkupiček koncerta bo namenjen dejavnosti Lige za boj proti raku. Nedeljski izlet s sindikatom CGIL Medstanovsko združenje za prosti Cas sindika-^ CGIL prireja jutri (6. t.m.) izlet po stezah okrog j zovice. Izlet bo vodil Pino Sfregola tržaške spe-eolo§ke skupine San Giusto. Zbirališče ob 8.45 j!a bazoviškem trgu. Udeleženci naj prinesejo ma-1Co s seboj. Povratek je predviden ob 15. uri. Dobrodelna razstava Giovannija Tallerija V prostorih Postnega muzeja Mitteleurope na glavni tržaški pošti na Trgu Vittorio Venelo 1 v trstu bo do 8. decembra na ogled razstava slikarja rovannija Tallerija. Na razstavi zbirajo tudi prostovoljne prispevke v korist Lige za boj proti raku. Novoletni izlet v Toskano sindikata upokojencev CGIL Tržaški sindikat upokojencev SPI-CGIL pri-e]a v sodelovanju z ustanovo Promoturismo oscana izlet po tej deželi od 30. decembra do ■ januarja. Na izlet vpisujejo na sedežu sin-ikata na Stari mitnici v Trstu St. 15, 1. nad-® ropje, tel. 040-363336. Informacije nudijo tu-1 teritorialni odbori sindikata. konflikte pripadnosti, na kar je v zadnjem Času EU bolj občutljiva, o vlogi Cerkva pri teh procesih pa je govor v Eggerjevem delu. Avtor je občinstvu podal stanje raznih evropskih manjšin, od slovenske na Koroškem in nemške na Poljskem do Baskov in Kataloncev v Španiji ter irskega problema. Egger je orisal svoja potovanja v te stvarnosti in srečanja s cerkvenimi predstavniki, kar mu je služilo za boljšo analizo problema. Srečanje, na katerem so poudarili potrebo po spoštovanju manjšin in multikulturnosti, je Egger zaključil z ugotovitvijo, da se je treba med seboj bolj poznati in znati prisluhniti drugačnim kulturam. (ag) V Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini se je sinoči odvijala otvoritev razstave kamnitih izdelkov »Kamen...«, ki jo že sedmo leto zaporedoma prireja domaCe SKD Igo Gruden. Razstavo sta letos še dodatno obogatili samostojna zbirka kraskih rudnin in kamenin, ki jo je pripravil Pavel SosiC ter razstava starih kamnoseških orodij ter primerkov kraškega marmorja. »Otvoritev predstavlja pomemben trenutek, saj Grudnovo rojstno hišo s to razstavo končno predajamo svojemu izvirnemu namenu«, je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril predsednik Niko Pertot. V zaključku se je predsednik društva iskreno zahvalil Ivu Marušiču, Ladiju Grudnu in Ivanu Pertotu, ki so orga- nizacijsko in praktično omogočili izvedbo razstave, na kateri letos sodeluje preko trideset obrtnikov z obeh strani meje. V svojem posegu je de-vinsko-nabrežinski župan Marino Vocci Se posebno izpostavil simbolični po- men Grudnove rojstne hiše in kamnarskega muzeja, ki mu naposled tovrstne pobude vlivajo svoj pravi pomen. V zaključku svojega posega je Vocci izrazil namen uprave, da se nek opuščeni kamnolom spremeni oz. opremi v muzej kam-narske dejavnosti in kamnoseške tradicije tega prostora. »O kamnarskem muzeju v tej hiši je bilo prvič v občinskem svetu govora leta 1982, ko je županoval moj oCe Albin Skerk, tako da me neizmerno veseli današnja predaja prostora svojemu izvirnemu namenu«, je spomnila podžupanja in odbornica za kulturo Ma-riza Skerkt. Razstava, ki so jo finančno ali drugaCe omogočili Zadružna kraška banka, Kraška gorska skupnost, ZSKD in občinska uprava (kmetiji Ušaj in Žbogar-Gruden pa sta poskrbeli za otvoritveno zakusko), bo na ogled do 13. decembra, ob delavnikih med 17. in 20. uro, ob praznikih pa dopoldne ter med 15. in 20. uro. (igb) LA CONTRAPA / OTROŽKO-MLADINSKA PREDSTAVA Nagajiva princesa osvaja Po šolah in najmlajših so na vrsti abonenti gledališča Nagajiva princesa (La principessa dispettosa) je ta teden v dvorani Cristallo zabavala Solarje na predstavah, ki jih gledahsce La Contrada že tradionalno namenja šolam. Ugo Vide je gledališko predstavo povzel po pripovedi Nicolette Coste, ki je za mladinsko igro pripravila tudi sceno in kostume. V igri, ki jo je režiral Carlo Rossi, nastopajo Nikla Panizon v naslovni vlogi razvajene princese Matilde, Franko Korošec kot kralj Emilio, Marzia Postogna kot kraljica Emma in Maurizio Repetto kot princ Giovanni. Za glasbeno opremo predstave je poskrbel Carlo Pastori. Po vrsti dopoldanskih predstavh, ki so jih od ponedeljka do vCeraj odigrale za šole, bodo Nagajivo princeso ponudili tudi najm-lajsim, in sicer v okviru nedeljskih matinej, jutrišnji predstavi ob 11. uri pa so dodali še torkovo ob isti uri (na praznični dan). V predprazničnem obdobju pa gledališče La Contrada ponuja svojo najnovejso produkcijo za otroke in mladino tudi odraslim: abonenti si bodo lahko Nagajivo princeso ogledali jutri, v ponedeljek in v torek popoldne ob 16.30. Veselo praznovanje 50-letnikov z zahodnega Krasa Vedmo smo veseli, ko lahko objavimo fotografijo in morda Se kratka poročila naših ljudi, ki se srečujejo ob raznih obletnicah, ali drugih priložnostih. Tako so se nam, s fotografijo in nekaj besedami, oglasili udeleženci srečanja 50-letnikov iz občin Devin-Nabrežina in Zgonik. Kot je razvidno iz fotografije, jih je bilo na srečanju kar lepo število. Odločili so se za avtobusni izlet v Venelo, kjer so si lahko ogledali vec starih beneških vil, ki pričajo o bogati zgodovini teh krajev. Ogledali so si med drugim vilo Pisani v Stra, ki jih je očarala s svojimi velikimi sobanami, poslikanimi s prekrasnimi freskami in Se z lepo urejenim parkom. V tej vili so sobe v spomin na takratnega kralja Vittoria Emanuela II., na Napoleona in Se na razne beneške plemenitaše, ki so prihajali v vilo v poletnih mesecih. Izlet so 50-letniki nadaljevali s parnikom »Burchiello« po reki Brenta vse do kraja Fusina, tja do beneške lagune. Bil je to nepozaben izlet, ki so ga udeleženci zaključili še s skupno večerjo v kraski restavraciji, kjer je za dobro voljo in ples poskrbel ansambel Lojzeta Furlana. (N.L.) Danes, SOBOTA, 5. decembra 1998 SAVA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 9.01 Jutri, NEDELJA, 6. decembra 1998 NIKOLAJ VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,1 stopinje, zračni tlak 998 mb pada, veter 76 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 110 km na uro, vlaga 73-odstot-na, nebo oblačno, morje zelo razgibano, temperatura morja 12,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Jessica Ca-labrese, Luca Cecchini, Eva Francovich, Marzia Bertoli-ni, Nicholas Michelis. Umrli so: 65-letna Maria Vragnizan, 65-letna Anna Cepparo, 77-letna Anita Fio-rencis, 84-letni Renato Zoro-vich, 69-letni Marcello Bu-bic, 68-letni Renato Tenze, 83-letni Eugenio Rustia, 41-letni Giovanni Santaniello, 90-letna Dragica Vale, 93-let-na Emma Antonioli, 73-letna Zoramaria Ferfoglia. Oklici: kemijski izvedenec Franco Simeone in plesalka Olga NekleSa, uradnik Sergio Civitico in Solnica Maria Speranza Capasso, uradnik Stefano Simoncini in gospodinja Margarita Bravo Alfon-so, obrtnik Marco Covi in igralka Valeria D’Onoffio. LEKARNE Od ponedeljka, 30. novembra do sobote, 5. decembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 040 631304), Ul. Alpi Giu-lie 2 (tel. 040 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonni-no 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 040 660438). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacijo Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Q ČESTITKE Družino Cej iz Boršta je osrečila mala NINA. Tanji, Danjelu in bratcu Marku čestita klapa zidarjev in mlvarjev iz Brega. Malemu tenorcku GABRIELU, sestrici Eriki ter staršema Barbari in Andreju želimo, da bi njihov družinski repertoar Zel veliko uspehov. MePZ Rdeča zvezda. pod pokroviteljstvom - MABRi b# • ' ■ - ZADRU2NE KRAŠKE BANKE v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO in OBČINO DEVIN NABREŽINA KAMEN... VII. RAZSTAVA KAMNITIH IZDELKOV do nedelje, 13. decembra 1998 URNIK: delavniki 17-20, prazniki 10-12/15-20 Kamnarska hiša IGO GRUDEN v Nabrežini Nabrežina center 158- V sodelovanju z ZSKD Ob 120-letnici SKD Valentin Vodnik Dolina pod pokroviteljstvom ZSKD "MOJI ZEMLJU’ Celovečerni koncert Moškega pevskega zbora Valentin Vodnik zborovodja: Ignacij Ota klavirska spremljava: Tatjana Jercog danes, 5. decembra 1998 ob 20.30 v društveni dvorani KD ROVTE-KOLONKOVEC vabi danes, 5. decembra ob 20. uri in jutri, 6. decembra ob 18. uri v društvene prostore, Ul. Monte Sernio 27 na nastop Društvene amaterske dramske skupine z igrico MI SMO Z ROVT DOMA režija Drago Gorup Vljudno vabljeni vsi dani in prijatelji društva! SimtLM® (IlILtiMLIS©! Fran Milčinski BUTALCI priredba in režija JAŠA JAMNIK V ponedeljek, 7. t. m. ob 17. uri v prosvetni dvorani A. Sirk v Križu OBVEŠČAMO cenjena kulturna društva, Športna društva in druge organizacije, da sprejemamo W2\0W IM NOWt£JNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, ali po telefonu na St. 040-7786333, od 10. do 15. ure vsak dan, do 19. decembra KINO fantasma delVopera«, r. Dario Argento. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »The Truman Show«. ALCIONE - 18.00, 21.00 »La leggenda del pianista sulVOceano«, r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth. S_____________IZLETI 60-LETNIKI iz Bazovice, Gropade in Padric gredo jutri, 6. decembra na izlet v Tricesimo in okolico. Odhod z avtobusom ob 9. uri iz Bazovice prek Padric in Trebč. ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Gatto nero gatto bianco«, r. Emir Kusturica. EKCELSIOR -16.30, 18.25, 20.10, 22.15 »The opposite of sex«. i. Cristi-na Ricci. EXCELSIOR AZZUR-RA- 17.30, 19.45, 22.00 » Per caso o p er azzardo.« i. A. Martines, P. Arditi. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Mulan« Produkcija Walt Disney. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 24.00 »Al di la dei sogni«, r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00»The Avengers -Agenti speciali«, i. Ralph Fiennes, Uma Thurman in Sean Cormery. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.40, 20.05, 22.30 »II ne-goziatore«, i. Kevin Spa-cey. NAZIONALE 4-15.45, 18.45, 21.45 »Salvate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. MIGNON - 15.30, 17.00 »Mortal Combat 2«, 18.45, 20.30, 22.15 »II 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. S PRIREDITVE SKD VIGRED prireja danes, 5. decembra ob 18.30 v prostorih osnovne Sole v Sempolaju MIKLAVŽEV ANJE. Angelčki bodo sprejemali darila v društvenih prostorih v Sempolaju od 16. do 18. ure. OTROŠKI PEVSKI ZBOR SLOMSEK iz Bazovice vabi danes, 5. decembra ob 17. uri v kinodvorano na spevoigro Oh ti darovi, v pričakovanju sv. Miklavža. Vabljeni! SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v sodelovanju z Občinskim vrtcem MIKLAVZE-VANJE, danes, 5. decembra ob 17. uri v prostorih mavhinjskega vrtca. Vljudno vabljeni malčki in odrasli! C0MUNE Dl DUIN0 AURISINA (TS) - OBČINA DEVIN NABREŽINA (TS) JAVNA DRAŽBA Občina Devin Nabrežina obvešča, da bo dne 17. decembra 1998 ob 9. uri javna dražba za nakup opreme, razne naprave in audiovizuelna sredstva za Kulturni center in občinske urade. Morebitne informacije in razpise je mogoče dobiti v Ekonomatu. Nabrežina Kamn. 25 (Tel. 040 2017321). ODGOVORNI SLUŽBE ZA EKONOMA! Nada CAHARIJA OBČINA DOLINA vabi na otvoritev Občinskega muzeja v Kulturnem centru v Boljuncu danes, 5. decembra 1998 ob 18. uri Gledališče Miela vST jutri, 6. decembra ob 18. in ob 21.45 mm IM REKLAMNI FILM V SLOVENIJI Od 18. do 24. ure (mala dvorana) Srce Evrope selekcija filmov desetih izvedb Alpe Adria Cinema SKAVTI IN SKAVTINJE I. Stega bodo letos za sv. Miklavža pripravili veselico. MIKLAV2E-VANJE bo danes, 5. decembra ob 17.30 v župnijski dvorani v Nabrežini. Angelčki bodo zbirali darila od 15. ure dalje. Vljudno vabljeni otroci, starSi... in vsi angelčki in hudički! SDD JAKA STOKA Prosek-Kontovel vabi otroke na Miklavževanje, ki bo danes, 5. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Na sporedu bo tudi priložnostna igrica Lučke Susic Čudne želje, v izvedbi Otroške dramske skupine. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 5. decembra na VESELO MIKLAV2E-VANJE na katerem se bodo mladi obdarovali z zabavnimi darili, opremljenimi s smešnimi posveti- li. Sledi družabno srečanje. Začetek ob 18.30. KD ROVTE-KOLONKOVEC vabi danes, 5. decembra ob 20. uri in jutri, 6. decembra ob 18. uri v društvene prostore, Ul. Monte Sernio 27, na nastop društvene amaterske dramske skupine z igrico MI SMO Z ROVT DOMA. Režija Drago Gorup. Vljudno vabljeni vsi elani in prijatelji društva! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na zborovsko revijo, jutri, 6. decembra 1998 ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Med prireditvijo bomo podelili priznanja organistom in zborovodjem, ki se najdlje posvečajo slovenski glasbi na Tržaškem. SKD TABOR, Opčine -Prosvetni dom - GLEDALIŠKI DNEVI TREH DEŽEL, v torek, 8. decembra 1998 ob 17. uri gostuje tržaška dramska skupina II Gabbiano z narečno komedijo v treh dejanjih FIN CHE GORO NON ME CIAPE. Priredba in režija Osvaldo Mariut-to. Privoščite si dve uri nepretrganega smeha! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE prirejata koncert slovenskih samospevov v izvedbi tržaških in goriskih mladih solistov, v torek, 8. decembra 1998 ob 17. uri v Marijinem domu v Ul. Risorta 3 v Trstu. KD FRAN VENTURINI priredi v petek, 11. decembra 1998 ob 20.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro otvoritev fotografske razstave o 30-letnemu društvenemu delovanju. Na večeru sodeluje tercet Ver Laetum. Na ogled bo tudi razstava izdelkov klekljarskega odseka društva Jadro iz Ronk. Fotografska razstava se bo nadaljevala Se naslednji teden z urnikom: v ponedeljek, torek in petek, od 19. do 21. ure, v sredo in Četrtek, od 18. do 20. ure, v soboto od 14.30 do 17. ure. V soboto, 12. decembra ob 20.30 bo v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu slavnostni koncert ob 30-letnici društva z nastopom vseh društvenih odsekov. ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v nedeljo, 13. decembra v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah 8. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO. Nastopili bodo zbor Jaco-bus Gallus pod vodstvom Janka Bana, Komorni moški zbor Izola pod vodstvom Oskarja Trebča in Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Steverjana pod vodstvom Bogdana Kralja. Začetek ob 19. uri. Vabljeni! NEW SWING QUARTET - slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja bo pri nas v nedeljo, 20. decembra t. 1. ob 18.30 v Sportno-kultumem centru v Zgoniku. Za predprodajo vstopnic se lahko obrnete na odbornike KD Rdeča zvezda. Pridite, enkratna priložnost za čudovito praznično doživetje! H OBVESTILA KD VESNA s Križa priredi Miklavžev knjižni sejem, danes, 5. novembra od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM danes, 5. decembra od 16. do 19. ure v Prosvetni dom na Opčinah. SKD VIGRED vabi na MIKLAVŽEV SEJEM knjig in roCnih izdelkov, primernih za darilo, v društvene prostore v Sempolaju, danes, 5. decembra od 16. do 18. ure. SKD GRAD - Bani obvešča, da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: danes, 5. 12. od 18. do 20. ure, jutri, 6. 12. od 16. do 20. ure, 7. 12. od 18. do 20. ure, 8. 12. od 16. do 20. ure, 12. 12. od 18. do 20. ure, 13. 12. od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU in KD RDEČA ZVEZDA vabita na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Sejem bo potekal do jutri, 6. 12. 1998 od 16. do 19. ure v prostorih knjižnice. Vabljeni! ZDRUŽENJE ALPE ADRIA CINEMA vabi jutri, 6. decembra v gledališče Miela. Ob 18. in 21.45 Risani in reklamni film v Sloveniji (velika dvorana), od 18. do 24. ure (mala dvorana) selekcija filmov dosedanjih izvedb Alpe Adria Cinema. SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo jutri, 6. decembra ob 18. uri tradicionalna sv. masa v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol me pred mašo. ZSKD obvešča, da bo v ponedeljek, 7. decembra 1998 urad zaprt. ZSSDI obvešča, da bosta v ponedeljek, 7. decembra 1998 urada v Trstu in Gorici zaprta. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBORAZENCEV vabi v ponedeljek, 7. decembra na izreden kulturni večer ob predstavitvi založniške pobude Mladike STO LET SLOVENSKEGA TRŽAŠKEGA ROMANA. Na večeru bodo predstavili prvi knjižni natis romana Fata Morgana, tržaške pisateljice Marice Nadlišek Bartol in najnovejsi roman Alojza Rebule Cesta s cipreso in zvezdo. Obe deli je izdala Mladika v počastitev okrogle obletnice, ki se navezuje na začetek slovenskega romanopisja na Tržaškem. VeCer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30. VAŠKA SKUPNOST IZ GROCANE - ob priložnosti 90. obletnice postavitve grocanske kapelice bo v torek, 8. decembra 1998 ob 14. uri maša v cerkvi na Pesku. Sledil bo blagoslov kapelice in družabno srečanje v Srenjski hiši v GroCani. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici St. 3 na ogled slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra. VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK vabi na prodajno razstavo v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah od srede, 9. do nedelje, 13. decembra. Urnik: od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Sodeluje VDC Dutovlje. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraske banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, Občino De vin-Nabrežina in ZSKD vabi na ogled VIL razstave kamnitih izdelkov KAMEN... Razstava bo odprta do nedelje, 13. decembra v Kamnar-ski hiši v Nabrežini center St. 158. Urnik: ob de- lovnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. KD LONJER-KATINA- RA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROCNIH DEL za odrasle. Prvi dve srečanji bo vodila Magda Tavčar, v torek, 15. in v petek, 18. decembra 1998 z začetkom ob 19.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Ce se srečanj mislite udeležiti, pokličite Vesno (tel. 040-910850 ob urah kosila) ali v urad ZSKD (tel. 040-635626). ZSSDI obvešča, da bo pisni del natečaja za delovno mesto uradnika v sredo, 16. decembra 1998 s pričetkom ob 17. uri na DZL F. Prešeren, Str. di Guradiella 13/1 v Trstu. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obveSCa obiskovalce da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE. ZIMOVANJE ' V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072. honorarnega zaslužka dogovor pokličite 040- 90001? PRODAM dvostaiiO' vanjsko hišo z vrlo Poklicati v večernih ura na tel. St. 040-231255. NEGUJEM starejše ose be, imam že izkušnje, ur na 24 s 15-dnevn° menjavo. Tel. na ’ 0038667-31229 od 18- a 20. ure. .» KMETIJA Tomšič Srečko Sovodnje proda) kokosi in božična drev ^ sca po ugodni ceni- 1® ’ St. 0481-882064. , OSMICO sta odprl® Cvika in Mirko Briscak Briscah. KMEČKI TURIZEM)® odprl Osbouska Zagrede KMEČKI TURIZEIJ Škerlj Salež 44 je odprt 0 ^ petkih, sobotah in n® deljah. Tel. St. 040' 229253. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvir3 Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Te ■ 040-200898. OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi St. 10-OSMICA v Borštu, David. , OSMICO sta odprl3 Magda in Slavko Škerlj-Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO so odprli Batkovih, Repen 32. BERTO TONKIC ima v Doberdobu odprto osmi' co. Ponuja vino in doma prigrizek. PRI BIBCU v Križu je odprto ob cebtkih, petkm in sobotah. Tel. 5t' OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PODJETJE išCe osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz. za ojacenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahteva univezitet-na izobrazba iz bgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje Sole z vsaj štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorkskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »Diplomiran«. najkasneje do 21. 12. 1998. TRGOVINA JESTVIN iSCe delavca, starega največ 40 let. Tel. na St. 040-2176832 od 8. do 9. ure zjubaj. ISCEM varuško za majhnega oboka, v večernih urah v Tržiču. Tel. St. 0481-480545. PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, v dobrem stanju, 60 kv. m., z balkonom, v 3. nadstropju, z dvigalom. Tel. od 11. do 13. ure na St. 040-228752. HLADILNIK, letnik ’56, v dobrem stanju darujem. Tel. št. 040-943388. PRODAM Fiat Uno prispevK! Ob 4. obletnici srtirh Erminija se ga spominjaj0 žena Norci, hčerke Ljvja in Marta ter daruje)0 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu. V spomin na svakinj0 Lido Vedral vd. Kalin daruje Mara Debelli 50.00 lir za Društvo slovenskih upokojencev Trst. V spomin na drago teto Lido Kalin darujejo Lida> Katja in Aleš 100.000 m za dvojezični solski center v Spebu. V spomin na drago Eh" vio Komar por. Žerjal darujejo svojci 100.000 br za Godbo na pihala Ri0" manje in 50.000 Ib za KD F. Prešeren Boljunec. Ob 100-letnici društva daruje Zofija Tul 100.00 lir za SKD Primorsko Mackolje. , Namesto cvetja na gr00 drage tete Marije Brišem DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (ta1’ 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev m ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst ^ Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 04U 360072, s sledečim urnikom: oo 9. do 13. ure. ____ vd. Škamperle daruj6 Anica BrišCik z družin0 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel in 50.000 Ib 4® vzdrževanje spomenik8 60S, letnik 1989, prevože- NOB na PROSEKU, nih 58.000 km. Tel. St. Stojan Kafol daruj6 040-569357. 125.000 za popravil0 PRODAM nove društvenega sedeža SKD smučarske pancerje, mo- Barkovlje. del Nordica Next 87, St. Magda Starec daruj6 50, po zelo ugodni ceni. 50.000 lir za vezanje ru Tel. 0348-2643994. barkovljanske noše. SAMOSTOJNO DELO - Anita Brecelj daru)6 gostilno-bar na Krasu od- 65.000 za popravil0 dam mladim. Tel. St. 040- društvenega sedeža SKD 213627. Barkovlje. PRODAM Golf 3. serija, Nives Jež daru)6 GTI 16V 2000. Tel. po 19. 30.000 za popravil0 uri na St. 03356-567009 društvenega sedeža SKU NUDIMO priložnost Barkovlje. -NOVA GORICA / PRED AVTORSKIM VEČEROM SKLADATELJA ŠTEFANA MAURIJA Ustvarjalna energija se je obelodanila Koncert v ponedeljek ob 20.15 prireja novogoriški Kulturni dom , ^ulturm dom Nova Gorica prireja v pone slcl j 7- decembra ob 20.15 avtorski veče d pdatelja Stefana Maurija, dobitnika nagra ® Franceta Bevka za leto 1998, priznanja, k j . ^sstna občina Nova Gorica podeljuje z to^ne dosežke v kulturni umetnosti. Zbc , s'ce pesmi, samospeve in kantato za visok ?.a® orgle na besedila Alojza Gradnike so ] 6 ^or^> Pavle Medvešček in Srečka Kc v ela bodo poustvarili nekateri imenitni sle nski glasbeni umetniki: sopranistka Olg 2^elj, altistka Mirjam Kalin, baritonis rQarav?c° Perger. pianistka Nataša Valant, zbc °dja Matjaž Scek z mešanim zborom Ipe a> organist Dimitrij Rejc, kontrabasist Davil in flax7tia A1 pnlfa 'Zunan rinciti ; Grandikova pisma za sopran, ženski zt klavir in stavka iz maše Nadavški Maj ®žnL za mešani zbor, flavto in orgle, d j lofan Mauri, ki je v zadnjih treh letih a .kar osem notnih zbirk, doživel tudi štev izvedbe in izdaje na diskografskih nos C1n, ifi V ----♦---i uinemosu, pousrvarjami Prernemb, ekologije..., in ga v svojem F^nju ne omajajo različni družbeno-p .Tudi kompozicijsko snovanje Ste: ,aJlri že od študijskih let zaznamuje F} D A TVPl /-X 1/- i 1- t 1 t A-v 1 ,, ,, I n 1 i 1 -i ^ “uorskih pesnikov, zaznamuje pa ga tr^t sa^ralnil1 del in med slednjimi so 1 skladbe, ki imajo izrazito primorski ] arek: Slovenska maša za zbor, orgl avto (posvečena Župnijski cerkvi Kris I dresenika v Novi Gorici), Sveta gora -a kantata za visoki glas z . , Veh zbirkah), tri zbirke samospevov ^ s in žgeš na verze Alojza Gradnika, Pad ®zde na verze Srečka Kosovela, Frai l^ avbca, Simona Gregorčiča, Jela Klar Ljubke Šorli) naznanjajo ustva azcvet skladatelja iz Avc pri Kanalu, nika, ki se je še pred nekaj leti mnogo bolj »skrival« za podobo uspešnega zborovodje. Leta 1971 ste ustanovili in skozi 18 let uspešno vodili Komorni zbor Nova Gorica, zbor, ki se je še z nekaterimi drugimi primorskimi zbori ves čas uvrščal v sam vrh primorskega zborovskega petja. Pod vašim vodstvom je pevski ansambel prejel nekatere pomembne nagrade: 2. mesto na radijskem tekmovanju slovenskih zborov, tri »Bronaste plakete mesta Maribor«, 4. mesto na Mednarodnem tekmovnaju C. A. Se-ghizzi v Gorici, uspešno ste gostovali tudi v Belgiji in koncertirali v Bimu. Pomagali ste tudi zboru v Anhovem in 15 let vodili moški zbor »Valentin Stanič« v Levpi. Kako danes ocenjujete to obdobje? Kakšno je danes vaše spoznanje o razvoju goriške zborovske kulture in kako bi jo, kot dolgoletni strokovnjak in aktivni spremljevalec, oplemenitili? »Delo pri vodenju številnih zvorov je nedvomno izoblikovalo določena spoznanja in celovit vpogled v poustvarjalno dogajanje med primorskimi pevskimi sestavi. Kar dve desetletji me je vneto spremljala želja po dvigu kvalitete primorskega zborovskega petja. Poustvarjalna raven se je dvigala s prizadevnim delom na pevskih vajah in z izobraževanjem zborovodij. A žal je petje dolgo ostajalo še vedno na amatersko rekreacijskem nivoju. Visoko poustvarjalno raven bodo dosegli le zbori, v katerih bodo prevladovali izobraženi pevci, pevci s šolanimi glasovi, široko duhovno in splošno razgledanostjo in pevci z razvitim Čutom profesionalnega delovanja. Za vsem naštetim pa mora bdeti solidno organizirano vodenje in kadrovanje, ki naj bi imelo svoje temelje že v osnovni šoli. Za uresničitev takih vizij potrebujemo seveda tudi ustrezno finančno podporo. To naj bi bila pot do profesionalizma. Vzporedno pa moramo razvijati in spodbujati tudi amaterizem na področju pevstva in se bolj temeljito usmerjati v kadrovanje. Na obdobje dela z zbori gledam danes z nejasnimi občutki. Komorni zbor Nova Gorica, ki sem ga ustanovil in vodil skoraj dve desetletji, je deloval kot samorastniško pevsko telo, ki je prejemalo finančno podporo le v okvira takratne Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica. Zaradi značilne programske usmeritve zbora - sakralne glasbe, iz političnih razlogov ni uspel pridobiti dodatne pomoči pri sponzorjih. Repertoar zbora je bil celo tako moteC, da sem bil zaradi njega večkrat "povabljen” na takratno Upravo za notranje zadeve v Novi Gorici. Kljub prepričevanjem o manj primerni in napačni programski usmeritvi sem vztrajal. Nova Gorica je v zadnjih letih na področju glasbe naredila velike korake. Potrebna pa je še nadaljna vztrajnost pri načrtovanih programih glasbenega življenja. Ge bodo vsi dejavniki, ki lahko vplivajo na rast glasbenega poustvarjanja v mestu, enotni, bo mesto lahko postalo pomembno glasbeno središče in se s tem oblikovalo tudi kot duhovno središče goriškega prostora. Zagotovo pa bo potrebno v prihodnje okrepiti sodelovanje S sorodnimi glasbenimi ustanovami v zamejstvu in enovitejše oblikovati glasbeno podobo Goriške. Kdor bo imel duhovno krmilo v roki, bo imel v oblasti tudi širši družbeno-politicni in gospodarski vpliv.« V zadnjih letih, ko ste se upokojili, ste vse svoje ustvarjalne moči namenili ljubezni do komponiranja. Nastala je razkošna zbirka glasbenih del, ki so dobila ustrezno mesto tudi na koncertih v Ljubljani, saj so redno prisotne na vsakoletni glasbeni prireditvi Noč slovenskih skladateljev. S kakšnimi občutki pričakujete svoj avtorski večer v Kulturnem domu v Novi Gorici? »To bo že četrti večer, posvečen moji ustvarjalnosti. Prvi je bil leta 1993 na gradu Dobrovo, kjer so v okviru Gradnikovih večerov predstavili samospeve na tekste Alojza Gradnika. Drugi je bil v Gorici v okviru koncertne sezone Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ko so prvič zazveneli nekateri samospevi na verze Ljubke Šorli. V oktobru letos pa je bila celotna zbirka dvanajstih samospevov Kadar ciprese šumijo krstno izvedena tudi v Kinogledališcu v Tolminu. Novogoriški koncert bo ponudil prikaz manjših vokalno-inštrumentalnih del za zbor in soliste s spremljavo. Žal tudi tokrat ne bodo izvedene moje instrumentalne skladbe. VeCer pričakujem z zadovoljstvom in hvaležnostjo snovalcem tega poklona moji glasbeni muzi. Občinstvu pa želim, da bi imelo možnost na vsakem koncertu prisluhniti tudi delom slovenskih avtorjev in veliko užitkom tudi pri dojemanju novih oblik zvočnega glasbenega sporočanja.« Tatjana Gregorič GLEDALIŠČE MIELA / JUTRI Slovenske risanke se predstavljajo Ob izboru kratkih filmov še prvi tovrstni celovečerec V sklopu SreCanj z animiranim filmom iz srednjeevropskega prostora, ki jih prireja združenje Alpe Adria Cinema, bo jutri prišla na vrsto slovenska produkcija. V tržaškem gledališču Miela bo retrospektiva slovenskih risanih in animiranih filmov. Izbor kratkih filmov z naslovom Na liniji sestavlja produkcija, ki se je na slovenskem tržišču pojavila od‘60 let do današnjih dni. Poleg starih filmskih trakov, ki jih je tržaškemu društvu ljubiteljev sedme umetnosti posredoval Filmski sklad republike Slovenije, bo nedeljski spored obogatil tudi prvi slovenski celovečerec Socializacija bika?, ki je sad dolgoletnega dela Zvonka Čoha in Milana EriCa. Filmska umetnina je realizirana s tradicionalno teh- niko animiranih risb in za izdelavo projekta sta avtorja narisala nič manj kot 25.000 risb. Istočasno s predvajanjem risanih filmov (ob 18. in ob 21.30) bo v mali dvorani nabrežnega teatra občinstvo lahko sledilo tudi zanimivemu pregledu slovenskih reklamnih spotov. Kot v zahodnoevropski' družbi je namreč tudi na Slovenskem ta video produkcija postala že tako dodelana, da pravzaprav predstavlja samostojno umetnostno smer. Tokratno selekcijo video posnetkov Reklame, ki so se na televizijskih zaslonih ter v slovenskih kinodvoranah pojavili v minulih treh letih, je opravila družba Comunicarte v sodelovanju z mednarodnim festivalom reklamnega filma Gol-den drum. (mat) Arheološki prikaz dolinske občine Danes popoldne bodo v Prešerno-gledališču v Boljuncu odprli do-^ s1q občinski muzej, ki ga sestavljata s Va specifična prikaza, prvi je po-o,eCan. mlinom, drugi pa arheologiji, ednjo razstavo predstavljata njena Diorja, Stanko Flego in Matej Zu-Pancic. y Sprejemnem centru "Doline inscice" je postavljena manjša raz-ava' katere sestavna "dela sta po-Qil)Ceria m^nom in arheologiji. O mli-7 (0krat ne bomo spregovorili, saj bi seh m avtor Boris Kuret zaslužili po-no pozornost. Verjetno je omejen Prostor narekoval izbor le dveh pred-Ujenih tem; nedvomno pa tudi po-2 pikanje denarja, sodelavcev in Časa nteva poznejše in postopno odpi-^ )e ostalih zanimivih področij, tako aiavoslovnega kot humanističnega ‘flacaja. Vsaj za arheološki del moramo reci, SP e, prave "arheološke" razstave nekaj korakov, ko bo namreč obcin-n T nprava sprejela ponudbo izpred iuD s sh'ani tržaškega Spome-Lega nadzomistva in bo zagotovila rezno opremljen prostor ali vsaj ostorcek: šele razstavljeni predmeti, vaf16 ce^° originali, bodo obisko-j cu Pričarali pravo vzdušje. Mnogi ^toncim, ki doma skrivaj še Ijubo-^ nno hranijo posamezne predmete z la!,n)ih najdišč, bodo, kot bi sicer že nar) teda) Predali Spomeniškemu zorništvu "svoje" dragocenosti, meološki del razstave ni segel po 0 eto občinskem ozemlju in se je ejn na dolino Glinščice in del Bre- ga. Hote so ostali zanemarjeni predeli na Krasu, pa področje Mackoj in Predenega, prav tako Ricmanj. In Ce sežem že nekoliko onkraj občinske meje, tudi najdišča okoli Socerba in Sv. Lovrenca pri Beki, pa tudi Veliko Gradišče nad Vrhpoljem ali celo Rodik so še kako "dolinski". V določenih obdobjih pa je tudi Dolina še kako "tržaška". Razstava tudi zavestno sega Cez okvire klasične arheologije in se dotakne najdb iz opušCene vasi Brda in najdb iz Muhovega gradu, oboje že iz tega tisočletja. Vse bolj tudi arheološka stroka sega v polpretekli C as. Ali bomo lahko v doglednem Času doživeli izkopavanje tudi kakega mlina, ki jih je B. Kuret tako precizno lociral s pomočjo dokumentov? Kako je arheološki del razstave zamišljen? Avtorja sva si zaradi omenjenih omejitev zamislila nekakšno ravnotežje med prikazom najdišča in am-bienta v celoti in arheološko vsebino najdišča. Tako lahko sledimo povečanim navadnim fotokopijam - omejena oziroma nikakršna denarna sredstva! -s prikazi ambientov ali najdišč (Stena, Sv. Mihael, Mali Kras, Štorije, ...), risbam ali fotografijam predmetov in nekaterim dokumentom. Bodoči prikaz, kot si ga danes le želimo, bo moral ob prikazu ambien-ta v celoti, od Krasa do morja, prikazati tudi človekovo prisotnost in njegove načine preživetja. Ne pozabimo, da so pred leti skupaj italijanski in slovenski paleobotaniki prav v dolini Glinščice prvič spoznali, kar je danes že večkrat potrjeno in sploš- no znano, da so v preteklosti bukovi gozdovi pokrivali okolico skoraj do morja. Predmeti so, kot že reCeno, prikazani seveda le grafično in v zelo zoženem izbora. Nekdo bo pogrešal lončenino iz bronaste dobe s Cela, drugi spet večje število najdb iz mlajše kamene dobe iz PeCine pod Steno, morda tisto, ki jo od leta 1911 hrani koprski Pokrajinski muzej, ali pa prikaz napisnega kamna iz Doline z napisom nekemu Paracloviju? Bronast kipec Menade, ki ga je pred prvo svetovno vojno našel Ivan Tul? Ali pa bronaste broške iz Časa preseljevanja narodov, za katere lahko domnevamo po opisu, da pripadajo staroslovanski ketlaški kulturi... Prikazanih je tudi nekaj dokumentov. Razstavo uvajata zemljevid z vrisanimi arheološkimi najdišči v občini in fotografija Maria Magajne iz leta 1952, ki prikazuje hrib Sv. Mihaela, vas Boljunec in nepozidano travnato površino pod vasjo. Na tej površini danes stoji gledališče s Sprejemnim centrom doline Glinščice. Ta posnetek predstavlja nekakšen prerez od Časa gradišč do še ne moderniziranega Boljunca in uvaja kot feedback gledalca iz današnjega prostora in Časa v preteklost. Razstava opozarja tudi na dokumente, ki v zrelem srednjem veku omenjajo posamezne vasi na Dolinskem, prikazuje tudi risbo dolinske župnije iz leta 1694, kjer so iz nekaš-ne ptičje perspektive prikazane lege cerkva, a tudi soline in mlini ..; končno, a le kot primer, prikazuje pismo (eno izmed mnogih!) tržaškega profesorja in dopisnika L. K. Moserja Spomeniški službi na Dunaju z opisom najdbe rimskih grobov pri cerkvi Sv. Martina pri Dolini in najdbe pri Kro-gljah. Na razstavi je omenjen tudi rimski vodovod, ki je z vodo iz Glinščice napajal kolonijo Trst. Vodovod je prava mojstrovina rimske gradbene tehnike, poleg tega pa je v nekaterih delih svojega poteka viden in obiskovalca doline Glinščice zvesto spremlja ob sprehajalni poti. Ko že ni bil veC v uporabi, pa mu je zvesto sledil človek, ko je gradil hiše v Boljuncu. Zasnova vasi in glavnega trga v Boljuncu se prilagajata ostankom že opuščenega vodovoda. Tako kot danes lahko občudujemo razstavo o mlinih, ki jih je poganjala Glinščica, si želimo Cim-prej tudi "veliko" razstavo o vodovodu, ki ga je Glinščica napajala. Bodi to izziv in spodbuda občini in pokrajini! Avtorja razstave sta ob vodovodu prikazala tudi najdišče Na jami, ki leži skoraj ob razstavnem prostora. Iz jame je povodenj leta 1963 naplavila rimske kovance, ki sta jih opredelila kot del darovanega drobiža (največ v drugi polovici prvega stoletja po našem štetju) nekemu vodnemu božanstvu. Darovanje povezujeta s Časom intenzivne gradnje vodovoda. Z opisom smo se vrnili skoraj že v Sprejemni center in le za hip preletimo C as od rimskega kulta ob izviru Na jami do danes: ali je prostor ohranil svoj kultni značaj? Ali je kultni depo iz izvira na Jami treba povezovati s poznejšimi običaji, ki se še danes odvijajo prav na istem mestu? Prav tako bi bilo drzno povezovati cerkev sv. Janeza Krstnika s tem istim vodnim izvirom, ali pac? Razmeroma zgodnje omenjanje področja (leto 1384: .. in Villa Bagnoli in loco ubi dicitur la Jama ..) nekako povezuje še živeče običaje in značilni patrocinij cerkve, domnevni kult in..... Zaključek raz- mišljanja bi že presegal namen tega zapisa ob razstavi. Avtorja sta se skoraj povsem izognila didaktičnemu pristopu, kar morda marsikateremu obiskovalcu olajša pristop, občinski upravitelji pa bodo morali poskrbeti, da bo v Sprejemnem centra dostopna tudi literatura, ki danes tam manjka: n.pr.: Akti / Atti, Mednarodni seminar o dolini Glinščice / Convegno interna-zionale sulla Val Rosandra, Boljunec-Bagnoli 21./22.3.1981; R. Gerdol, Nuovi dati sulVepipaleolitico del Car-so Triestino, Lhndustria Utica della Cavernetta della Trincea, AeM della Commissione Grotte "E. Boegan" 16, 1976; S. Flego, M. Zupančič, Arheološka topografija občine Dolina, NSK-IzA ZRC SAZU, Trst-Ljubljana 1991; ista: Najdba rimskih novcev v Boljuncu pri Trstu, Arheološki vestnik 38, 1987; S. Flego, L. Rupel, M. Zupančič, članki v Goriškem letniku, Borgolauru, Jadranskem koledarju; F. de Farolfi, Gli acquedotti romani di Trieste, con particolare riguardo all‘acquedotto di Bagnoli, AMSIA NS 13, 1965; D. Marini, Gnida alla Val Rosandra, 2nda ed., 1985.... _____S-SG / GOSTOVANJE ODLIČNE SASE PAVČEK_ Duhovita komedija v sočni istrski govorici Bužec on, bužca jaz navdušila tudi na Opčinah Saša Pavček je z mo-nokomedijo Marjana Tomšiča Bužec on, bušca jaz - pripovedjo čustvene privlačne ženske, ki je najbolj srečna takrat, ko ljubi, ko je »pamet majhna kot grahovo zrno, srce pa veliko kot morje«, briljantnim in duhovitim monologom v sočnem in živem istrskem narečju, posejanim z oblico zančilnih elementov in potez istrske ljudske kulture iz preteklosti in sedanjosti, navdušila in spravila v smeh tudi tržaško gledališko občinstvo, vsaj tiste gledalce, ki so se v četrtek podali v Prosvetni dom na Opčine (f. KROMA, petkovo predstavo v Kulturnem domu na Proseku so zaradi slabega vremena odpovedali). Predstava je nastala letos poleti v okviru 5. Primorskega poletnega festivala, na katerem je doživela lep uspeh, ki se je nadaljeval tudi ob številnih ponovitvah zunaj Primorske. Priljubljeni istrski pisatelj Marjan Tomšič se tudi tokrat loteva tematike, ki je zanj značilna: ljubezni, ki jo preveva prvinska erotika, in fantastike, ki se naravno spaja s sodobno realistično stvarnostjo. Mo-nokomedijo je režiral Boris Cavazza s primorsko sproščenostjo in lahkotnostjo ter mediteran-skeim svetlim in veselim humorjem, duhovite domislice nikoli ne zdrsnejo v burkaštvo, krepkejše besedne igre pa nikoli ne padejo v trivialnost, temveč so vedno le hudomušni namigi. Saša Pavček je povsem prepričljiva in prava Istranka v vlogi Luče, žene, ki po sedmih letih zakona odkrije, da jo mož vara s sedemnajstinpol-letnim dekletom. Za ljubezen moža Guida se bori s vsemi sredstvi, tudi s pomočjo izkušene »štro-lige, šlogarice iz Slove- Med Miklavžem in Božičem bo izšel Jadranski koledar Darujte si prijetno branje! nije«. Poleg Luče Saša Pavček nazorno nakaže še druge like, ki nastopajo v Lučinem pripovedovanju: Lučin mož Gui-do, njegova ljubica Monika; šlogarica, ki Luči podari čudežen »lic«, fotograf, v katerega se junakinja zaljubi po krivdi tega lijaka, župnik, h kateremu se zateče po nasvet, nona, ki se jezi na poštarja, ker nikoli ne prinese penzije... (bov) TRŽIČ / GODALNI TRIO Klasična lepota, sodobna otožnost Igrali so Kava kos, Kashkashian in Gutman Godalni trio nima za seboj posebno bogate literature, zato tak ansambel bolj redko srečamo na koncertnih odrih: kadar se pa združijo trije vrhunski solisti in nam zaigrajo najlepša dela iz klasične in sodobne literature, ne smemo zamuditi priložnosti. V Tržiču so 2. decembra nastopili ruska čeliska Natalija Gutman, ki je bila v mladih letih Rostropovičeva učenka na moskovski Akademiji, grški violinist Leonidas Kavakos, ki je že osvojil številne lovorike na mednarodnih tekmovanjih in briljantna ameriška violistka armenskega rodu Kirn Kashkashian. Vsi trije se lahko ponašajo z bogato solistično kariero, a se vseeno radi podrejajo komorni disciplini, kjer se morajo različne osebnosti zliti v skupno hotenje. Le tako Zadobi trio svoj lastni značaj in ravnotežje, pri katerem nudi izkušena čelistka mehko, a zanesljivo oporo, mladi violinist svojo elegantno in neoporečno tehniko, violistka pa svojo plamtečo ustvarjalnost. Nekoč je bila viola zatočišče manj nadarjenih violinistov, Kirn Kashkashian pa nam razodene očarljivo in plemenito barvo instrumenta, ki se tudi tehnično enakovredno kosa z ostalimi in deluje kot vodilni član ansambla. Godalni trio nam je zaigral dve Beethovnovi umetnini: Trio v Es-duru op. 3 in Trio v cv-molu op. 9 št 3, vmes pa trio, ki ga je Alfred Schnittke (1934-1998) komponiral leta 1985 ob 100-letni-ci Bergovega rojstva. Ludvvig van Beethoven (1770-1827) je nedvomn” poznal in občudoval Mozartov Diven mento v.Es-duru K.563, ki je nepreko sljiv arhetip godalnega tria. Beethoven J v svojih prvih dunajskih letih ostal ok vimo zvest klasični Mozartovi obliki. a vendar se že v prvih delih mestoma ra zodeva čisto nov in originalen prijern: Trio nam je zelo dovršeno posredov prozorno lepoto Beethovnovih zgodn)11 del, kjer imajo tudi okraski ekspresiv®0 funkcijo. Alfred Schnittke je svoj Godalni trjT iz leta 1985 pozneje prepisal za kiavirsk1 trio in v tej zasedbi smo ga že slišali bodisi v Tržiču kot pred kratkim v Trstu-Originalna verzija pa zveni mnogo bol) prepričljivo: tema, ki povezuje oba stavka, se ciklično vrača z rahlimi spre' membami, ki jih godala različno obarvajo. Kirn Kashkashian nam je s svojim3 kolegoma pričarala zastrte ruske pokrajine, iz katerih veje globoka otožnost, tem Schnittkejevem delu je vidno prisok na Soštakoviceva glasbena dediščina, m jo je rusko-nemški skladatelj znal zelo dobro izkoristiti. Sivoledene barve, ki jm godala dosežejo z igranjem pri mostičku, so izstopale zelo učinkovito, kot tudi zasanjani flažoleti, ki poudarjajo nostalgično vzdušje. Trio je med tržiškim občinstvom požel veliko odobravanja, zato je svojemu programu dodal še Menuet iz Beethovnovega Tria v D-duru op. 9 št. *• Katja Kralj I/ Vek kot same sanje mačkom, črno mačko. O Ameriki (naslov v izvirniku je American Dream) bizarno, povsem nadrealistično in vendar tako globoko. FILM TEDNA Ali se spominjate vesoljčka, junaka slavne ameriške nanizanke izpred kakega desetletja »Mork & Mindy«? Tisti vesoljček (Robin VVilliams) je medtem zaigral že v mnogih uspešnih vlogah... najmlajši ga najbrž poznajo kot Petra Pana, pred kratkim je odigral psihologa v VVillu Hun-tingu, sedaj pa se gre kar Božanske komedije. What Dreams May Come (Al di la dei sogni), režiserja Vincenta Warda, je film v katerem se Chris (R. VVilliams) po smrti znajde v nebesih. Ko bi nebesa in pekel obstajala, utemeljuje režiser, bi za vsakega imela drugačno, subjektivno podobo. Chrisova nebesa so torej taka, kot si jih je zamislila njegova žena Annie (Annabella Scior-ra) na svojih platnih. Annie je slikarka, ki se ne sprijazni z moževo smrtjo in naredi samomor. Samomorilci pa gredo v pekel, tako da se mora Chris spustiti iz nebes v Had, da spet objame ljubljeno ženo. Bosta z novo verzijo Orfeja in Euridike Robin VVilliams in Guba Gooding jr. (v vlogi temnopoltega Vergila) ponovno zamahala z Oskarjem? Mnenja so doslej precej deljena. NOVE VIDEOKASETE Arizona Dream (Medusa Video,140 minut) Režija: Emir Kusturica Igrajo: J.Depp, J.Levvis, F.Du-naway, V.Gallo ZDA, 1993 Kusturica pred Podzemljem (Un-dergorund) in sedanjim Belim The Full Monty (Fox Video, 106 minut) Režija: Peter Cattaneo Igrajo: R.Carlyle, M.Addy, S.Huyson, T.VVilkinskn, P.Bar-ber, H.Speer VB,1997 Angleška uspešnica o šestih brezposelnih, ki se spustijo v nov posel: slačenje v Zenskih lokalih. In moški striptiz se dejansko izkaže za donosnega. Izvrstna komedija. Deconstructing Harry (Cecchi Gori, 92’) Režija Woody Allen Igrajo: poleg Allena še Billy Chri-stal, Demi More, Robin VVilliams. ZDA 1997 Realni in fantastični svet se prepletata v Allenovem filmu, v ka-trem igra sam režiser vlogo ciničnega pisatelja v kreativni stiski. VVilde (Meduza 115’) Režija : Brian Gilbert Igrajo: Stephen Fry Velika Britanija 1997 Biografski film o genialnem britanskem pisazelju, pesniku in intelektualcu, ki so ga preganjali zaradi homoseksualnosti. TELEVIZIJA Nedelja, 6.12. - 20.35 RETE 4 Va dove ti porta il cuore Režija: C. Comencini Igrajo: V. Lisi, M. Buy ITA, 1996 Trst v filmu, z uspešnico Su-sanne Tamaro; o treh generacijah - o babici, materi in vnukinji in najgloblji kotički naših čustev. Ponedeljek, 7. decembra 22.40 RETE 4 Chorus Line Režija: Richard Attemborough Igrajo: Michael Douglas, AlV" son Reed Ples in upanje za uspeh v svetu musicala se prepletata v broadwayskem gledališču. Torek, 8.12. - 20.35 — RETE 4 Nessuna pieta Režija: R. Pierce Igrajo: R. Gere, K. Basinger ZDA, 1986 Policijski film o Richardu Ceru, ki lovi bossa, obdolženega zločinov in o Kirn Basinger, k1 bossu beži in nato postane njegova past. Sreda, 9. decembra - 1.00 RETE 4 La dolce vita Rezija: Federico Fellini Igrajo: Marcello Mastroiannb Anita Ekberg , Kritično ostri Fellinijev pogRo na rimsko družbo in njeno dekadenco v času booma. SNEMANJA Natanko včeraj so v ZDA Pre^ vajah novi Psycho. Ne več Hitchcockov, ampak Van Santov, ki )e dejansko posnel kopijo Psycha iz leta 1960. Isti psihološki liki (seveda različni igralci: junakinja Janet Leigh je sedaj stara 72 RtJ enake scene... Van Sant izgleda slepo zvest originalu vsaj do znamenitega prizora v tušu. ki naj hi bil veliko bolj strašen v novi verziji. Režiser Ron Howard pa 36 pripravlja, da bo spomladi predstavil drugo verzijo Truman Shovva: zgodbo o Edu, ki privoli, da bi ga kamere snemale 24 ur dnevno. Ed Tv je spet film o odnosu med realnostjo in tem, kah jo prikazuje televizija. rt KOSOVO / MIRU NI Ovse: Za nove izbruhe nasilja krivi obe strani Streljanje v bolnišnici beograd/pristi- NA- Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je °cenila, da so za ne-sPoštovanje premirja tsr najnovejše izbruhe Nasilja odgovorni tako Srbi kot Albanci. »Nasilje na Kosovu dramatično naraSCa«, je zapisano v včeraj objavlje-nem poročilu opazovalne misije OVSE, ki je tudi obsodila kakrS-Cokoli nasilje v tem »zelo delikatnem« trenutku za morebitno sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški diplomat tVilliam VValker, ki vodi mednarodno opazovalno misijo na Kosovu, pa je včeraj v Bruslju povedal, da bo približno 2000-Clanska mednarodna opazovalna misija v celoti pripravljena 1. januarja,. Da so opozorila OVSE o naraščanju nasilja t°Cna, pričajo podatki 0 spospadih med Srbi m Albanci, v katerih so ta teden padle nove žrtve. O nasilju, ki je na Kosovu že nekaj Povsem normalnega, priCa tudi včerajšnja vest o streljanju v bolnišnici v PeCi na zahodu Kosova. Pri tem je nrnrla najmanj ena oseba, veC pa jih je bilo ranjenih, so sporočili srbski viri blizu policije. Iz albanskega informacijskega središča v Prištini pa poročajo o več mrtvih. Kot trdijo srbski viri, naj bi dva Albanca, moški in ženska, napadla policista, ki je stražil v bolnišnici. Moški naj bi policistu izpulil iz rok avtomatsko puško in zaCel streljati. Policist naj bi nato s pištolo ustrelil žensko, njen pajdaš pa naj bi pobegnil. Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je včeraj v Prištini izjavil, da najnovejši incidenti na Kosovu, v katerih je umrlo 12 Albancev, potrjujejo potrebo po ustanovitvi kosovskih varnostnih sil, ki naj bi ščitile prebivalce. V zvezi z napori za politično rešitev krize je Rugova povedal, da so stališča albanske in srbske strani še vedno »zelo oddaljena«, obenem pa zatrdil, da se prizadevanja za dogovor o začasni rešitvi nadaljujejo. Dodal je še, da se ameriški posrednik za Kosovo Chri-stopher Hill še naprej trudi, da bi sprti strani zbližali svoja stališča. Albanski zunanji minister Paskal Milo pa je včeraj v Atenah izjavil, da mora zveza NATO še naprej groziti Beogradu z uporabo sile, Ce želi doseči politično rešitev kosovskega vprašanja. Milo je prav tako izrazil »resne dvome glede sposobnosti oblasti v Beogradu, da bi izpolnjevale obveznosti v zvezi z mirno rešitvijo krize«. Zavzel se je tudi, da bi zveza NATO pritisk na jugoslovanske oblasti izvajala tako dolgo, dokler ne bi sprti strani »sprejeli zadovoljivega in trajnega dogovora, ki bi ga tudi izvajali«. ZDA / CLINTONA NE BODO.OBTOŽILI NEPRAVILNEGA FINANCIRANJA VOLILNE KAMPANJE Možnosti za impeachment so iz dneva v dan manjše Sami republikanci se zavzemajo za čim hitrejši konec afere VVASHINGTON - Pravosodni odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa se je odločil, da preiskave o impeachmen-tu predsednika Billa Clintona ne bo razširil na nepravilnosti pri financiranju pohtične kampanje. Voditelja republikancev v kongresu, novi speaker predstavniškega doma Bob Livingstone in vodja senatne večine Trent Lott, pa sta novinarjem nakazala, da si želita čimprejšnjega konca zmešnjave, ki je stranko stala poraza na volitvah 3. novembra. Predsednik odbora Henry Hyde je izjavil, da pri pregledu domnevnega obremenilnega materiala o predsednikovih kršitvah volilnega zakona niso našli dokazov, ki bi utemeljevali impeachment, zato preiskave ne bodo razširili na to temo. Bolj verjetno pa je, da se je Hyde za to odločil zaradi pritiska vrhov republikanske stranke, naj ne dreza v osje gnezdo financiranja predvolilne kampanje leta 1995. Kot je znano, so nadzorniki Zvezne volilne komisije izdali raCun predsedniku Clintonu za okrog 7 milijonov dolarjev ter predsedniškemu kandidatu Bobu Dolu za 17 milijonov, ker sta prekoračila dovoljena sredstva v predvolilni kampanji. Republikanci v pravosodnem odboru so se tako kot v impeachment zaradi laganja v zvezi z razmerjem z Monico Levvin-sky, neprevidno zagnali v preiskavo predvolilne kampanje. Takoj ko je volilna komisija objavila podatke o kršitvah je postalo jasno, da bodo morali re- publikanci stisniti rep med noge, saj bi v zvezi s tem utrpeli večjo politično škodo, nenazadnje zato ker so bili pri kršitvah zakona o uporabi denarja za kampanjo »podjetnejši« od demokratov. Najverjetnejši scenarij, ki bo zdaj sledil, je, da bo še ena komisija, sestavljena iz treh republikancev in treh demokratov, porabo denarja pometla pod preprogo z ugotovitvijo, da pri porabi denarja ni bilo kršitev in da sta se kampanji Clintona ter Dola financirali v zakonskih okvirih. Vodstvo republikanske stranke in nekateri kongresniki, ki trepetajo za ponovno izvolitev si želijo čimprejšnjega glasovanja o impeachmentu, ali kakršnegakoli pač zaključka neprijetnega procesa, ki bolj škodi lovcu (republikanci) kot plenu (Clinton in demokrati). Glas so povzdignili številni vidni člani republikanske stranke, kot so guvernerji in lokalni strankini voditelji, ki pozivaju h koncu preiskave. Pričakovati je, da bo zdaj do konca leta prišlo do epiloga, po katerem bo predsednik Clinton ostal na položaju. Se vedno je deloma verjetno, da bi predstavniški dom izglasoval impeachment, za kar je potrebna navadna večina, čeprav je Trent Lott izjavil, da v senatu sploh še ne razmišljajo o sojenju predsedniku, kot posledici take odločitve predstavniškega doma. Ko in Ce sploh bo do tega prišlo, bo predsednik vrhovnega sodišča Wil-liam Rehnquist predsedoval senatu, tožilca bo igral Henry Hyde, senat pa bo imel vlogo porote. Obstaja tudi verjetnost, da do sojenja ne bi prišlo celo če predstavniški dom izglasuje impeachment, saj ga lahko senat zavrne z dvotretjinsko večino. Malo verjetno, kakor tudi odstavitev predsednika, saj take večine nimajo ne demokrati niti republikanci. V ameriški politični zgodovini je bil senat, v nasprotju s številčnejšim in bolj razdeljenim predstavniškim domom, ponavadi pametnejši in manj politikantski, kar bo verjetno dokazal tudi tokrat. ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV / ČLOVEKOVE PRAVICE Prihodnji teden 50 let Splošne deklaracije o človekovih pravicah Toda glede enakosti vseh ljudi po svetu bo potrebno še veliko dela NEW YORK - Tri leta po drugi svetovni vojni je Gene-ralna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 sprejela Splošno deklaracijo 0 Človekovih pravicah - zgodovinski dokument, ki zagotavlja temeljne, univerzalne in individualne človekove Pravice. 48 držav je takrat glasovalo za Deklaracijo, °sem držav se je glasovanja vzdržalo (Sovjetska zveza, SFRJ, Belorusija, Ukrajina, Češkoslovaška, Poljska, Sau-dova Arabija ter Južnoafriška republika). Deklaracija je postala temelj za ostale konvencije, instrumente, mehanizme in jamstva za zaščito in pospeševanje človekovih pravic. Vodilno vlogo pri njenem nastanku je imela med drugim vdova nekdanjega ameriškega predsednika Eleo-nor Roosevelt, ki je na to te- mo izrekla znameniti stavek: »Usoda človekovih pravic je v rokah vseh naših državljanov v vseh naših skupnostih.«' Deklaracija obsega uvod in 30 členov, ki posegajo na štiri obsežna področja: področje pravic posameznika (svoboščine, varnost, enakost ...), odnosov z drugimi ljudmi (pravica do državljanstva, oblikovanja družine), področja pravic na političnem in duhovnem področju (pravica do veroizpovedi, svetovnega nazora, združevanja, volitev ...) ter gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic (pravica do dela, plačila za delo, izobrazbe, socialne varnosti). Začetne namere, da bi ubesedili temeljne pravice in svoboščine ljudi, segajo že v antične čase (Hamurabijev zakonik, grško-rimske doktri- ne) pa vse do filozofskih del Tomaža Akvinskega, Barucha Spinoze, Gottfrieda VVilhelma Leibniza, Huga Grotiusa, Johna Lockea ter Jeana Jacquesa Rousseauja. Leta 1215 je bila tudi napisana Magna Carta Libertatum, ki so jo angleški velikaši izsilili od tedanjega angleškega kralja, vsebuje pa jamstva osebne svobode in svobode lastnine. Mejniki pa so na tem področju še angleška Listina o pravicah iz leta 1688, Izjava o neodvisnosti ZDA iz leta 1776 ter Deklaracija o pravicah moških in državljanov iz časa znamenite francoske revolucije v letu 1789, ustava francoske druge republike iz leta 1848 ter leta 1945 sprejeta Listina Združenih narodov. Statistični podatki sicer kažejo, da bo glede enakosti vseh ljudi po svetu potrebno storiti še veliko dela. VeC kot milijarda ljudi po vsem svetu živi v revščini, od tega je med njimi kar 60 odstotkov žensk. Samo 38% žensk po svetu je zaposlenih, sicer pa zaslužijo, glede na podatke biltena francoskega zunanjega ministrstva Label France, v povprečju za 20% do 40% manj kot moški. V zakonodajnih skupščinah so v arabskih državah samo štirje odstotki žensk, v Južni Ameriki 10, v Aziji 19, v skandinavskih državah ter v Evropskem parlamentu pa 30 odstotkov. Po vsem svetu zaseda ministrske položaje v vladi samo šest odstotkov žensk. Vse to kaže, da je imel francoski pravnik, akademik in nekdanji predsednik Francoskega ustavnega sodišča Robert Badinter prav, ko je dejal: »Pohod človeštva za Človekove pravice ne bo nikoli konCan.« (STA) NOVICE General Krstič v ponedeljek predhaaškim sodiščem HAAG - Domnevnega vojnega zločinca v Bosni in Hercegovini, srbskega generala Radislava Krstiča, bodo v ponedeljek privedli pred mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu, kjer mu bodo po podatkih sodišča prebrali obtožnico. Sodniki bodo obtoženega Krstiča vprašali, ali se pripoznava za krivega ah nedolžnega. KrstiCa so v sredo prijele mednarodne mirovne enote SFOR. Obtožnica mu v 13 točkah oCita genocid, umor, pregon in zloCin proti Človeštvu. Očitajo mu sistematične množične poboje tisočih bosanskih Muslimanov po padcu muslimanske enklave Srebrenica poleti leta 1995. 50-letni general naj bi bil osebno udeležen v vojnih zločinih in kot poveljnik drinskega korpusa dal ukaz za genocid. Rusko zunanje ministrstvo pa je včeraj protestiralo proti nedavni aretaciji generala KrstiCa. Ruska stran trdi, da so pripadniki Sforja KrstiCa aretirali na ozemlju, ki je pod nadzorom ruskih sil, pri Čemer njihov poveljnik o tem sploh ni bil obveščen. NATO po drugi strani zatrjuje, da so KrstiCa v sredo aretirali v ameriškem sektorju. So ZDA za aretacijo Karoctoča in Mladiča razpisale nagrado? ZAGREB - Po pisanju ameriškega časnika New-sday naj bi ZDA za aretacijo Radovana Karadžiča in Ratka Mladiča razpisale nagrado v višini 5 milijonov dolarjev, in sicer iz sredstev posebnega programa State Departmenta, ki je doslej v glavnem plačeval denarne nagrade za informacije v mednarodnem boju proti drogam. Vjesnikova dopisnica iz ZDA pa poroča, da tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin te informacije ni niti potrdil niti zanikal. Po navedbah londonskega Guardiana so po novih ameriških zakonih predvidene podobne nagrade tudi za »informacije o posameznikih, ki jih išCejo zaradi kršenja mednarodnih zakonov v zvezi z nekdanjo Jugoslavijo«. Primakov pozval Jelcina, naj še ostane v bolnišnici MOSKVA - Ruski premier Jevgenij Primakov je včeraj priporočil predsedniku Borisu Jelcinu, naj ostane v bolnišnici, dokler ne bo popolnoma okreval. Premier je predsedniku dejal, da njegovo zdravje ni le njegova temveč zadeva cele države, so sporocih iz Kremlja. Po besedah Jelcinovega tiskovnega predstavnika je predsednik dobro razpoložen in ni več prehlajen. Med daljšim pogovorom s Primakovom naj bi Jelcin tudi izrazil pripravljenost, da se, če bo potrebno, takoj vrne na delo. NOVICE V avditoriju razstava čipk Goriška čipkarska šola prireja zanimivo razstavo Čipk. Odprli jo bodo danes ob 19. uri v deželnem avditoriju, na ogled pa bo do 20. decembra. Pred odprtjem razstave bo v avditoriju ob 15. uri okrogla miza na temo Čipke danes, med stvarnostjo in per-psektivami. Sodelovale bodo predstavnice Čipkarskih šol iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Stanje v podjetju Vouk skrbi Sindikalne zveze kovinarjev CGIL, CISL in UH, izražajo zaskrbljenost ob ugotovitvi, da se napovedi o razvoju in ureditvi proizvodnje v podjetju Vouk, ki je pred dobrega pol leta prešlo v last grupacije Lo-nati-Camozzi, ne uresničujejo. V pismu Združenju industrijcev predlagajo takojšnje srečanje o stanju v omenjenem podjetju. Brez šolskih avtobusov Avtobusno podjetje APT sporoča, da v ponedeljek avtobusi, ki prevažajo dijake v šolo, ne bodo vozili. Na medkrajevnih progah bo veljal običajni zimski vozni red. Za dodatna pojasnila dijaki lahko pok-liCejo po telefonu 0481/593511 in 0481/711361. Stavka poštnih uslužbencev Poštna uprava obvešča, da bo v ponedeljek stavka osebja. Zagotovili bodo le osnovne storitve na centralni pošti v Gorici od 8.30 do 19.30, na centralni pošti v Tržiču od 8.30 do 18. ure in na pošti v Gra- I dežu, od 8.10 do 13.40. Pokojnine, ki jih običajno plačujejo 7. decembra, bodo izplačali že danes. Voznik terenca odpeljal 25-letna Roberta Sargolini je bila lažje ranjena v prometni nesreči včeraj popoldne pri Rupi. Z avtomobilom fiat 500 je trčila v drevo ob cesti. Na srečo ni dobila težjih poškodb. V nesrečo je bil vpleten tudi voznik terenskega vozila znamke toyota bele barve, ki pa je po trčenju odpeljal s kraja nesreče. Lažje telesne poškodbe pa je včeraj popoldne utrpela 65-letna Maria Chiaretti iz Gorice. Med prečkanjem Korza jo je z avtom zadel 48-letni G.R. iz Gorice. FRAN MILČINSKI tBUTJMCti Priredba in režija JASA JAMNIK Jutri, 6. decembra, ob 17. uri__ __________v KD A. Budala v STANDREZU GORICA / POKRAJINSKA KONFERENCA O MLADINSKIH VPRAŠANJIH Mladi zahtevajo predvsem naj jim družba prisluhne Zavračajo z vrha vsiljene »projekte za mlade« in izvedence, ki bi jim solili pamet, želijo pa si posluha in več miselne odprtosti Mladi ne potrebujejo izvedencev, ki bi jim solili pamet in modrovali o mladinski problematiki, paC pa zahtevajo od odraslih in še posebej od javnih ustanov posluh, pozornost, pripravljenost na dialog. To je ena od vodilnih misU, okrog katere se je včeraj razvila razprava na množično obiskani Pokrajinski konferenci o mladinskih politikah, ki jo je priredila pokrajinska uprava. Največ odobravanja višješolcev in drugih mladincev, ki so napolnili avditorij, je požel Francesco Purpu-ra, predstavnik socialnega centra Leoncavallo iz Milana, ki je svoj poseg zaCel z ugotovitvijo, da mladi kot taki niso problematični so odnosi med njimi in to družbo, ki noče sprejeti drugačnosti njihovih pogledov na svet. Kot zgled tega, Cesar javne uprave ne bi smele delati, je postavil prav milansko občino, ki trosi ogromne vsote denarja za»projekte za mlade«, ki nikomur ne koristijo, sočasno pa preganja socialne centre in jim onemogoča tisto delovanje, ki resnično zanima in povezuje mlade, hi da ne gre le za kake ekstremistične alternativce, je dokaz v tem, da je milanska občina prepovedala socialnemu centru celo koncert polk in valčkov Raula Casadeia. Kot nasproten, pozitiven zgled je Purpura nakazal zavzetost podžupana Benetk Bet-tina, ki je uvidel, da mora občina posegati prav tam, kjer prihaja do družbenih konfliktov, brez zatiranja drugačnih pogledov ampak z iskanjem dialoga in razvijanjem pozitivne energije, ki jih izražajo. Naloga javnih uprav je torej zaupati mladim in jim nuditi pomoč, zlasti v obliki tehničnih struktur in servisov, da bodo lahko uresničevali to, kar sami želijo. Na podobni valovni dolžini je bilo tudi pričevanje duhovnika Alessan-dra Santora, ki dela z mladimi v socialnem centru »H muretto« v Firencah. Sicer pa je ta pristop, po katerem mladi ne smejo biti objekt paC pa subjekt politike za področja, ki jih zanimajo, prisoten tudi v zavesti go-riških pokrajinskih upraviteljev. To je v uvodu konference, takoj po pozdravu predsednika Giorgia Brandoli-na in ravnateljice Laure Fasiolo, ki je zastopala šolskega skrbnika, jasno poudaril odbornik za mladinska vprašanja Silvano Buttignon. Pojasnil je, da namen konference ni razglabljati o prestopništvu, mamilih in drugih znakih mladinskega nelagodja, kot se pogosto dela, ko se govori o »problemu mladih«, pač pa razumeti, da je treba posvetiti pozornost »normalnosti mladih«, njihovim drugačnim pogledom in željam. Problemi se pojavljajo, prav ker naša družba nima tega posluha. Znalf drugačnega pristopa je bil v tem, da so med izhodišča pokrajin- ske konference vnesli prav zahteve, ki so jih mladi sami iznesli, ko so se maja letos zbrali na pripravljalni pokrajinski skupščini v Gradišču. Evelyn Šanson je tako iznesla zahteve goriške mladine glede dela (uvesti socialno zaščito za marginalne poklice, ki jih opravljajo mladi), veCje dostopnosti kulture in storitev, stanovanj za mlade, pa vse do preseganja neučinkovite represivne pohtike glede mamil. V udvodnem delu sta zanimiva posega imela še Franco Santamaria (o vlogi javnih uprav v odnosu do mladih) in Gabriele Biasutig (o tržišču dela in perspektivah za mlade). Konferenca se je nato nadaljevala v delovnih skupinah na tematike dela, mladinskega združevanja in nelagodja med mladimi. Delo po skupinah bodo nadaljevali še danes, nakar se bo konferenca sklenila z zaključno razpravo, želja vseh pa je, da se bo skupno delo nadaljevalo v vsakodnevni praksi odnosov med inštitucijami in mladino. Trgovine in lokali ta mesec vsakdan odprti Z mesecem decembrom stopajo v veljavo posebni predpisi za poslovanje trgovin, ki bodo v Gorici v tern mesecu odprte tudi ob nedeljeh ter v dneh, ko imajo navadno zaporo. Trgovine s splošnim blagom bodo tako v prihodnjih dneh redno odprte bodisi v nedeljo, 6. trn., kot v ponedeljek in tudi v torek, 8. decembra, ki je sicer praznični dan. Vse te dni bodo v mestu delovale tudi stojnice na Andrejevem sejmu. Delovanje trgovin se bo nato nadaljevalo brez presledkov vse nedelje, tako da bosta za prodajalce edina praznična dneva v tem mesecu 25. in 26. december. Je-stvinske trgovine bodo odprte tudi ob ponedeljkih in sredah popoldne. V torek, 8., bodo počivali samo peki, ki bodo zaradi tega dan prej spekli dvojno zalogo kruha. Ves mesec se bodo tudi upravitelji barov in drugih javnih lokalov smeli odpovedati dnevu počitka med tednom- VAL TER DEL DO sn SINCERT SIKvERT PODJETJE S CERTIFIKATOM UNI EN ISO 9002 Najpopolnejši partner na vašem področju ZASTOPNIK «MDr vam eksluzivno nudi neverjetno možnost ... vso energijo za vaše podjetje! GORIVO ZA KMETIJSTVO PROSTE CONE OLJA ZA KMETIJSTVO, KURILNO OLJE, REZERVOARJI S HOMOLOGACIJO dovolite si najboljše... naša energija je na vašo razpolago! pričkujemo vas v našem podjetju, kjer boste lahko spoznali novo stvarnost KOPRIVNO (GO), Ul. Cavour 99 (Drž. c. 56 UD-GO) Tel. 0481/80062 - 80160 - 80587 faks: 0481/80580 nmiSBMCE DUŠAN MARAŽ Prodaja in servis gum Michelin, Bridgestone, Toyo, Pirelli itd. Bogata izbira alu-platišč 8 (f) 5 OZ, Antera, Momo, Alessio Kakovost po najboljših cenah Gorica, ul. Montesanto 120 Tel. 0481 /533672, faks: 533752 "JgRAVSTVO / STALIŠČE CGIL IN CISL O BOLNIŠNICI Selitev ni najboljša in poceni rešitev Nasprotovanje ugotovitvam tehnične komisije Napoved pobud proti zavajanju javnosti Sindikati se vključujejo v iavno razpravo o usodi 8°riške bolnišnice. Pok-rajinska tajnika CISL Gio-',a«ni Fania in CGIL Wal-®r Papis sta včeraj na tiskovni konferenci dejala, , 86 okrog vprašanja bol-^Snice že spet dviga dim-aa zavesa, najbrž s ciljem, p se zadeva še bolj zaple-6 in rešitev zavleče v nedogled. Tajnika sta spod- bo; a oceno tehničnega od-'ra na deželi, da bi bila Selitev splošne bolnišnice v °bjekt usmiljenih bratov najboljsa od treh možnih rešitev. ^Zelo pozorno smo Preučili celotno zadevo. . a8a prva ugotovitev je, da l6 bila opravljena primerja-Va dveh različnih načrtov 111 je torej stroškovna pri-Orerjava neustrezna. Na-yedbe, ki so se pojavile v javnosti glede predvidene-§a stroška ne držijo. Na podlagi naše analize bi se-utev v objekt usmiljenih bratov stala vec kot 90 mi-njard lir in ne okrog 47. S jem denarjem pa bi zgradi-1 novo bolnišnico. Nerealne (in zavajajoče) so tudi navedbe, da bi selitev lahko izvedli v dveh letih. Papais je ob tem nave- del razloge, zakaj je Gorica izgubila možnost financiranja (56 milijard lir) iz državnih skladov za gradnjo bolnišnic. Preprosto zato, ker ni izpolnjevala zakonsko določenega pogoja, to je da se poseg lahko zaCne hitro uresničevati. Na trhlih nogah pa je tudi obljubljeno nadomestno financiranje s strani dežele, saj bo Se vedno manjkal kup milijard, Čeprav naj bi dograditev sofincarala Zdravstvena ustanova s prodajo premoženja. Po Papaisovih besedah gre za zavajanje javnosti, z namenom, da se ustvarijo dodatne razprtije in da se med prepiranjem in prepričevanjem ne sprejme nobena odločitev. V praksi pa pomeni to nadaljnje propadanje javnega zdravstva. Je to del določe- ne strategije v škodo Gorice? Fania in Papais sta povedala, da so sindikati Čakali na objavo zaključkov tehničnega odbora. Zdaj, ko je rezultat znan, pa nameravajo nastopiti z vso odločnostjo in že napovedujejojo niz akcij, s katerimi bi radi opozorili občane in vso javnost, naj ne nasedajo obljubam, ki so nerealne in ki sluzijo le zato, da se poglabljajo razprtije in s tem ustavrjajo pogoji, da se ničesar ne odloči. CGIL in CISL sta se z včerajšnjim posegom tudi ogradila od staliSCa sindikata UIL, ki se je pred dnevi javno opredelil v prid selitvi splošne bolnišnice v poslopje bolnice Janeza od Boga. RAZSTAVA / V KULTURNEM DOMU Keramična dela likovne obrtnice G. Osbicheve Nastop Sovodenjskih deklet Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon so v Četrtek v galeriji Kulturnega doma o tvorile razstavo keramičnih izdelkov umetnice Gabrije- OBVESCAMO cenjena kulturna društva, sPortna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLtlNA LOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Drevored XXIV |daja l, Gorica, ali po telefonu na St. 0481-533382 °d 10. do 12. ure vsak dan, do 19. decembra GORICA / DO TORKA NA SEJMIŠČU Ruralia - sejem specialitet Slovesnosti ob odprtju se je udeležil deželni odbornik Venier Romano Na gospodarskem razstavišču so vCeraj ob prisotnosti političnih predstavnikov in predstavnikov gospodarstva odprli sejem Ruralia, na katerem predstavljajo prehrambene in kmetijske-proizvode z zaščitnima oznakama DOP in IGP. Na štiri tisoC kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavljajo razstavljale! iz skoraj vseh italijanskih dežel pa tudi iz Avstrije in Slovenije. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil deželni odbornik za kmetijstvo Giorgio Venier Romano. Na sejmu, ki bo odprt do torka, 8. decembra, se bodo te dni zvrstile najrazličnejše pobude, od predavanj do seminarjev, predstavitev knjig itd. Seveda ne bo manjkalo priložnosti za pokušnjob pristnih in kakovostnih kmečkih dobrot. Tako bo danes pokušnja koroških specialitet, jutri pa bo na vrsti Kamija. Sejem bo vse dni odprt od 10. do 20. ure. (Foto Buzmbaca) JSORICA / VCERAJ SNEG POMEŠAN Z DE2JEM Andrejev sejem v primežu zime Trčenja na spolzkih cestah: po enem zagorel avto službe 118 Andrejevsejem se letos ^Cenja v znamenju zime. Ceraj je, občasno po-aiešan z dežjem, ves dan naletaval sneg, ki se sicer ni oprijel tal, oviral pa je bplo zabavišCarjev, ki so nheli s postavljanjem vr-bijakov in drugih atrakcij ~a sliki - foto Bumbaca). rernenoslovci napove-nujejo postopno prenehanje sicer skromnih Padavin, v zameno pa naj i še ostreje pritisnil mraz. . )nb temu lahko že danes lna še bolj jutri priCakuje-nto velik naval ljudi tako v “Luna parku« med Batti-shjevim trgom, ljudskih Vrtom in Travnikom, kot nied stojnicami kramarjev na vseh ulicah med Ul. u°ina in Cadorna. Letos 0 sejem trajal dan dlje, saj odo kramarji ostali v Gobci do torka, 8. decembra, Zabavisca pa kot vedno do naslednje nedelje. Občina sporoča, da v nneh do 8. ne bodo pobirali parkirnine v ti. modri c°ni (večino parkirišč itak le Osbich (na sliki - foto Bumbaca) iz Doline pri Trstu. Na slovesnosti, ki je privabila precejšnje število obiskovalcev, še posebej predstavnic ženskega spola, je po pozdravil ravnatelj doma Igor Komel, nato pa sta Vili PrinCiC (v slovenščini) in Damjana CeSCut (v italijanščini) predstavila umetnico s povzetki ocen likovnih kritikov Jasne Merku in drugih, ki so v zadnjem obdobju ocenjevali njena dela. Gabrijela Osbich ustvarja od leta 1981 keramične izdelke v lastni delavnici Ars Creta-ria (umetnost gline). Zanimanje za posamezne fa-ze»alkemije igre« z zemljo, vodo, zrakom, ognjem, barvami in glazurami je poglobila v deželni Soli v GradiSCu ob Soči. V Kulturnem domu so razstavljeni vaze, stenski krožniki, lučke, praskane ploSCice, unikati izdelani s spretnostjo in ljubeznijo do ročnega dela. Razstavo, ki jo prireja upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja, si je zato vredno ogledati. Odprta bo vsak delavnik od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami. Moška oblačila ^ ODPRTO TUDI OB NEDELJAH GORICA ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 zasedajo kramarji), sicer pa priporočajo uporabo javnih prevoznih sredstev. Avtobus bo od danes do torka vsakih 10 minut peljal od parkirišča pri Rdeči hiši na Travnik in do glavne poste poseben brezplačni avtobus pa bo peljal od pošte do sejmišča obiskovalce sejma Ruralia, ki bodo s tem dobili tudi 50-odstotni popust na sejemski vstopnici. Ne nazadnje se bo z odpovedjo avtomobilu mogoče izogniti nesrečam, ki jih je bilo včeraj zaradi splozkih cest na pretek, saj jih je samo proemtna policija naštela veC kot deset. Najbolj slikovita je bila dopoldne v Ul. Aquileia, kjer so trčili trije avtomobili, med njimi tudi zdravniški avto službe 118, ki ja po trčenju zagorel. Ranjenih ni bilo in tudi ogenj so takoj pogasili. .... razstezna pokrivala za kavCe POMCHO nove prešite odeje GABEL (sodelujte na nagradni igri) in drugih znamk bogata izbira darilnih artiklov za letošnje praznike GORICA ul. Morelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342 KINO 3 OBVESTILA GORICA VITTORIA 1 17.00-18.45-20.30-22.15 »The avengers«. I. Uma Thurman in Sean Connery. VITTORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Gatto nero, gatto bianco«. Rež. Emir Kusturi-ca. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Al di la dei sogni«. L Robin Wil-liams. Modra dvorana: 18.00- 20.00-22.00 »Matrimoni«. I. Diego Abatantuono in Fran-cesca Neri. Rumena dvorana: 18.45-'21.45 »II negoziatore«. I. S. Jackson in K. Spacey. TRZIC EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »Radiofreccia«. I. Liga-bue. COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Gatto nero, gatto bianco«. Rež. Emir Kusturi-ca. ČEDAD RISTORI 17.30-21.00»Ra-diofreccia«. I. Ligabue. GLEDALIŠČE V KULTURNEM DOMU ANDREJA BUDALA v Stan-drežu bo v nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri gledališča predstava Butalci v organizaciji SSG in KD Oton Zupančič. Vabljeni! J PRIREDITVE MO KD SOVODNJE vabi danes ob 18. uri na mik-lavževanje. Prireditev bo v Kulturnem domu v So-vodnjah. SKD HRAST vabi danes, 5. decembra, ob 19. uri na miklavževanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Prijaznega starčka bodo pričakali z igrico Na prvi zvezdi se pripelje sv. Miklavž. KD BRIŠKI GRIČ sporoča, da bo Miklavž obiskal in obdaril otroke in odrasle danes ob 20. uri v kulturnem domu na Bukovju. Mladi elani KD Briški grič se bodo predstavili zveseloigro Pesem o zimi. MIKLAVŽEVANJE bo danes ob 19. uri v nekdanji OS na Palkiscu. Pred prihodom Miklavža si bodo otroci in starši ogledali risanko. Na prireditev vabi KSD Kras. PD RUPA/PEC vabi danes ob 20. uri na veselo miklavževanje.' Miklavža bodo pričakali z igrico Pepelka malo po domače v izvedbi elanov društva. SV. MIKLAVŽ vabi otroke in odrasle, da danes ob 17. uri praznujejo z njim v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža. Srčno bo vesel njihovega obiska. KD SKALA GABRJE vabi jutri, 6. decembra, ob 18.30 na miklavževanje. Prireditev bo na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi vsakoletno silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra v gostišču Al fogolar v Gaglia-nu. Zagotovljen avtobusni prevoz, Silvestrova večerja z vključeno pijačo, vesele viže godbenika Silva, nagrajevanje jubilantov in nastop skupine »Old Babe Girls«. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu do 9. decembra. SKUPINA MLADIH DRUŽIN prireja silvestrovanje v telovadnici KC L. Bratuža. Na programu so ob preprosti pastašuti igre za male in velike ter ples in zabava ob zvokih domaCe glasbe. Družine, ki želijo v prijateljskem vzdušju pričakati prihod novega leta, naj se prijavijo do 12. t.m. na tel. 0481-536313 in 0481-530063. URADI SKGZ, ZSKD in ZSSDI v Ul. Malta bodo v ponedeljek, 7. t.m., zapiti. KNJIŽNICA D. FEIGLA bo v ponedeljek, 7. decembra, zaprta. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL - DOBERDOB sklicuje srečanje v petek, 11. decembra, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Informaciji o novostih na sindikalnem področju bo sledila družabnost ob koncu leta. Vabljeni vsi upokojenci. SPDG - smučarki odsek bo 10., 17., 24. in 31. januarja priredil tečaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7. februarja pa bo društvena tekma. TeCaj bo na Koroškem. Prijave za tečaj in avtobus na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. in Četrtkih od 19. do 20. ure. fe KONCERTI ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV -GORICA vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Mala Cecibjanka v torek, 8. decembra, ob 16. uri v KC Lojzeta Bratuža. Č6 IZLETI KROŽEK »TERRA« priredi 8. decembra voden izlet v dolino Glinščice. Prijave med 18. in 19. uro samo Se danes na tel. 0347/4899070. MO KD SOVODNJE priredi 8. decembra avtobusni izlet v Laško z ogledom pivovarne Laško in okolice. Za informacije: Magda Tomšič, tel. 882032 in Edi Pelicon, tel. 882214 (ob urah obedov). ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trie-ste IP - Ul. don Bosco AGIP-U1. Aquileia FINA - Korzo Itaba TRZIC MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP-U1. Boito FINA-Ul. Cosubch KRMIM MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia E3 ČESTITKE Pred časom je ANDI iz Standreža hotel na ta svet, zato danes slavi trideset let Vse kar si najlepšega želij* voščijo iz srca domači vsi! .J LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - DUDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes iz Gorice: 9.00, Dora Glessi vd. Debbas iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 10.30, Kristina Brajnik vd. Zavadlav iz bolnišnice sv. Justa v Standrež; 12.00, Ful-vio Zorzutti iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubil3 Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE Rožnate perspektive trga nepremičnin RIM - V Času nihanja delniških trgov in padanja obrestnih stopenj se dviga ugled »zidaka« in nepremičninski trg kaže znake oživljanja. Rimska nepremičninska borza je vCeraj objavila podatke, po katerih je trg nepremičnin letos prvič po letu 1992 v porastu, perspektive za prihodnje leto pa so naravnost rožnate. V zadnjih šestih letih so se cene stanovanj v povprečju znižale od 3, 242 milijona na kv. meter leta 1992 na 2,-960 milijona v letošnjem letu, kar pomeni nominalni padec za 9, 5 in realno znižanje za 21, 5 odstotka. Vmes se je skrajšal tudi povprečni Cas, ki je potreben za kupoprodajo nepremičnine: od 6 mesecev oktobra 1997 na 4, 8 meseca oktobra letos. AGIP in IP prodajata 130 črpalk oziroma servisov RIM - Agip Petroli in IP, naftni družbi energetskega koncema EM, sta dali na trg del svoje distribucijske mreže v Markah, Abrucih in Molizeju. Gre za 130 Črpalk oziroma prodajnih mest, ki so lani prodale skupaj 100 milijonov litrov goriva. Vabilo k nakupu je namenjeno enemu samemu kupcu za vse črpalke, poslovna poteza pa sodi v okvir Enije-vih prizadevanj po zmanjšanju svoje udeležbe na distribucijskem trgu. ZDA: Johnson&Jonhnson bo zaprl 36 obratov po svetu NEW YORK - Ameriški kemijsko-farmacevtski koncem Johnson&Johnson je napovedal, da bo zaradi krize v naslednjem poldrugem letu zmanjšal svojo delovno silo, ki šteje trenutno 94 tisoč ljudi, za 4.100 enot. Z zaprtjem 36 proizvodnih obratov po vsem svetu namerava odpraviti 5.800 delovnih mest, vendar bo uvedel tudi 1.700 novih. Gre za dokaj nenavadno vrsto prestrukturbanja za multinacionalko, ki ni kolektivno odpuščala že od leta 1986. Aanalitiki menijo, da je korak neobhoden, Ce želi koncem ohraniti sedanjo raven dobička kljub zmanjšanju prometa. il li E 1 - TRENDI / DOKONČNI PODATEK Povprečna letna inflacijska stopnja najbrž okrog 1,7% Dve Italiji tudi po življenjskih stroških RIM - Statistični zavod Istat je včeraj potrdil, da je inflacijska stopnja v novembru znašala 1, 5 odstotka, kar pomeni, da bi utegnila v letnem povprečju pasti na 1, 7 odstotka, torej za desetinko nižje od programirane stopnje inflacije. Vse je zdaj odvisno od tega, kako se bo inflacijska krivulja zasukala v tem mesecu, ko bi po napovedih sta-tistkov lahko izjemno poskočila tudi na 1, 8 odstotka, medtem ko bi v primem nižje stopnje letno inflacijsko povprečje utegnilo pasti celo na 1, 6 odstotka. V zvezi z novembrskim inflacijskim podatkom Istat pojasnjuje, da je prišlo v primerjavi z oktobrom do največjih premikov navzgor na področju izobraževanja (+0, 5%) in pri cenah obleke in obutve (+0, 3%). Negativne variacije pa so bile zabeležene na področju prevoza (-0, 1%), kar gre pripisati znižanju stroškov zaradi pocenitvi pogonskih goriv. V primerjavi z lanskim novembrom so najbolj porasli izdatki za obleko in ubutev ter za zdravstvene službe in zdravje nasploh (oboji +2, 4%), na dragem mestu so hoteli, restavracije in bari (+2, 2%), na tretjem pa rekreacija, prireditve in kultura (+2, 1%). Najmanjša je bila rast v poglavju razne dobrine in storitve (+0, 6%) in prevoz (+0, 7%). Tudi novembrski podatki potrjujejo velika ozemljska nesorazmerja v inflacijskem gibanju: v Trentu je letna inflacijska stopnja dosegla z 2, 7, v Bariju pa nezaznavnega 0, 2 odstotka. OBRESTI / DAN PO ZNIŽANJU CENE DENARJA- Hitro prilagajanje bank in pomisleki Frankfurta Šef ECB Duisenberg meni, da bi bila lahko Italija bolj hrabra - Rekordni spust obresti na terminske pogodbe RIM, MILAN - Dan po znižanju uradne obrestne mere se je ukrepu Banke Italije že prilagodila cela vrsta v glavnem večjih bančnih skupin. Tradicionalna »lenoba«, ki je veljala za •italijanski bančni sistem pri prilagajanju na znižanje temeljne obrestne stopnje (kar pa ni veljalo takrat, ko se je vzpenjala), je v zadnjih mesecih postala bolj ali manj oddaljena preteklost in vCeraj, kot že preteklega oktobra, so italijanske banke nemudoma reagirale na guvernerjeve indikacije. Z nekaj veC kot 24-urnim zamikom je cela vrsta bank oznanila znižanje prime in top rate, torej obrestnih stopenj za najboljše in za najslabše stranke, ki tvorita škarje obrestnega sistema vsake banke. Hitrostni rekord pripada bankama Cariplo in Ambrove-neto iz skupine Intesa, ki sta napovedali znižanje obrestnih mer (prime na 6, 25% in top na 12, 5%) že dobri dve uri po sporočilu Banke Italije. Nato so se zvrstila oznanila ostalih velikih bančnih skupin, kot Comit (6, 25% in 12, 25%), Bancaroma (6, 25% in 13, 75%), Creberg (6, 25% in 13%), BNA (6, 25% in 13, 75%), Cariverona (6, 25% in 13, 50%), Monte Paschi (6, 25% in 13, 25%), Cab, GR Gorica in še vrsta drugih, tudi majhnih bank. Kljub tako ugodni panorami, j znižanje cene denarja v Italiji pustu rahlo grenak priokus »oslovske kl°' pi«, kajti Italija je edina iz kroga ena]' stih evrodržav, ki je temeljsno obrest' no mero znižala le za pol odstotka U1 ne za odstotek, kolikor bi bilo potrebno za prilagoditev ostalim evropart' nerjem. Na to je vCeraj posredno opozoril tudi predsednik Evropske centralne banke Wim Dusenberg, ko je dejal, da bi lahko imela tudi Italija 3' odstotno s klicno mero kot ostale članice »evrolandije«. Tako je prišla se enkrat na zatožno klop Faziova skra]' na previdnost, ki centralnii11 bankirjem v Frankfurtu očitno P® ugaja, tako kot tudi ne italijanskim iP" dustrijcem, medtem ko si rimska vlada prizadeva ohraniti nevtralno pozicijo in opozarja, da je popolna uskladitev Italije le še stvar zelo kratkega Časa. S potrpežljivostjo so italijansko zamujanje sprejeli tudi trgi, milanska borza z zmerno pozitivni^ zaključkom tedna (+0, 75%), denarni trg z rekordnim padcem obrestnih stopenj na terminske pogodbe, ki so se v povprečju znižale na 3, 58%, medtern ko je dosegla spodnja meja 3, 41% in tako padla pod uradno obrestno mero. r TURIZEM / BOJEVITA HRVAŠKA KONKURENCA ZLATEMU OTOKU NI PRIŠLA DO ŽIVEGA M Spodbuden poletni obračun v Gradežu GORICA - V Gradežu so zelo zadovoljni z letošnjo turistično bero, kajti napredovali so na vseh področjih, še zlasti - in to je na koncu koncev tudi najbolj pomembno - pri številu nočitev. Zadovoljni so hotelirji in gostinci, zadovoljen je seveda tudi predsednik letovišCarske ustanove Alessandro Felluga, ki je na tem položaju že sedmo leto. Na Zlatem otoku po vsem sodec niso utrpeli bojevite hrvaške konkurence, ki je po dolgih letih zastoja zaradi vojne že lani, še bolj pa letos privabila v Dalmacijo veliko italijanskih, nemških in avstrijskih turistov. Prav tako niso občutili letošnjega zmanjšanja obiska nemških turistov v Italiji. V Nemčiji je narasla brezposelnost in zato se je marsikdo odločil, da raje ostane doma. Letošnji porast je sicer malenkosten, samo za 1, 4 odstotka. Podatek pa je pomem- ben, kajti v marsikaterem drugem kraju so zabeležili - pa čeprav samo minimalne - izgube. Letos so našteli do konca oktobra 1.542.000 nočitev, kar je za 21.380 več kot lani. Niso sicer dosegli rekorda iz leta 1970, ko so v Gradežu imeli 1.654.289 nočitev. Toda takrat so ljudje letovali najmanj petnajst dni, velikokrat tudi cel mesec. Sedaj ljudje v enem samem kraju ostajajo za krajši Cas, kajti raje si privoščijo večkratne kratke počitnice. Najslabše je bilo v Gradežu leta 1989, ko so imeli le 1.391.832 nočitev. V prvih devetdesetih letih so izkoristili dejansko odsotnost hrvaškega turizma. Čeprav je bila vojna daleč od Istre, so imeli v tej regiji takrat imeli bore malo turistov. Mnogi so v zameno letovali na italijanskih plažah ob Jadranu. Največ nočitev, čez polovico, so opravili italijanski gostje, in sicer 875.179, sledijo pa jim Avstrijci (289.536) in Nemci (282.296). Turisti prihajajo v Gradež tudi iz drugih držav srednje in severne Evrope. V zadnjih nekaj letih so se tu spet udomačili Cehi, Poljaki in tudi Madžari. Turisti iz vzhodne Evrope so ustvarili 22.842 nočitev. Posebno dobrodošli so Cehi in Poljaki, kajti treba je vedeti, da se je Gradež v avstrijskih Časih razvil predvsem po njihovi zaslugi. V te številke sicer niso všteti tisti zasebniki -predvsem iz Trsta, Gorice in Vidma - ki imajov Gradežu svoja stanovanja. Navadno jih uporabljajo sami, večkrat pa jih posodijo sorodnikom in prijateljem. Vseh teh je zelo veliko, v navedenih številkah pa sploh niso zajeti. Nekaj ve C kot četrtino nočitev so imeli v hotelih, podobno v zasebnih stanovanjih, skoraj polovico pa v kampih, ki so v Gradežu zelo urejeni. Tu imajo tudi igrišče za golf, ki ga sedaj širijo, nekaj marin za jahte, poskrbeli so - vsaj delno - za kolesarske steze. Prizadevajo si tudi za razširitev vsaj ene od dveh vpadnic, ki peljejo na otok s kopnega. Za sedaj je zaprto termalno zdravilišče, ki bo nared do prihodnje poletne sezone. Prav tako še naprej gradijo odprt termalni park. Gradeške ustanove so medtem že zaCele reklamno akcijo med severnimi sosedi. Novost za prihodnjo sezono je ta, da so na prospektih, ki so jih že odposlali, cene označene v lirah in v evrih. Morebitni turisti jih bodo tako že lahko primerjali s ceni-mi turistične ponudbe v tistih dragih krajih, ki so se prav tako odločili, da cenike sestavijo tudi v evrih. Marko VValtritsch rHOBRAČUNI / PO NAKUPIH V TUJINlh Do septembra za 50% več premij skupine Generali RIM - V prvih devetih mesecih letos so družbe tržaške zavarovalne skupine Generali zbrale za veC kot 50.000 milijard lir zavarovalnih premij, kar pomeni skoraj 50-odstotni (49, 7%) porast v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. To je v prvi vrsti rezultat prevzemov nekaterih pomembnih tujih zavarovalnih in bančnih dražb, v prvi vrsti v Nemčiji in Franciji. Podatke je včeraj na zasedanju v Rimu obravnaval upravni svet zavarovalnega koncema, ki se je sestal pod vodstvom predsednika Antoina Bemheima. Na skupaj 50.079 milijard lir premij, kolikor jih je grupa zbrala do vključno septembra, je kar 37.756 milijard (+58, 4%) prišlo iz tujine. Ce ne upoštevamo učinka nakupa nemške skupine AMB in francoske GPA - beremo v tiskovni noti - se porast zbranih sredstev omejuje na 8, 7%. Matična družba Assicurazioni Generali je konec septembra zbrala skoraj 9.000 milijard (8.945 ali +3, 9%), od tega 4.739 milijard na področju življenjskega zavarovanja (+10, 8%) in 4.206 milijard (-2, 8%) na področju škodnega. Pri podatkih je Čutiti vrzel, ki jo je povzročil prehod madridske podružnice v sklop hčerinske skupine Estrella - opozarja nota uprave - v Italiji pa je vrednost neposredno zbranih premij dosegla 4.609 milijard lir (+15, 8%) s posebno izrazitim napredovanjem na področju življenjskega zavarovanja (2.224 milijard, +26, 1%). Za poslovni obračun ob koncu leta upravni svet predvideva, da se bo končal z boljšim rezultatom kot lansko leto. 4. DECEMBER 1998 v URAH 5* valuta nakupni prodajni SS Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski in-slektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. jžlik: vsak dan od 9.00 do 16.45. /Uramarski park in muzej sta odprta vsak dan od •do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). ]qUZe! Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 99 je odprta razstava o odnosu Sveva do Zidov-Va- Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. re- P-. 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. ja-Uarja 1999 zaprta. aravoslovni muzej (Trg Hortis 4); vse do 10. ja-aaarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogov-židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 1 ' *n 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 0 muzej zaprt. ^ enter il Giulia: do 31. decembra bo na ogled gSp^ovmska razstava ob 90-letnici jame pri žstna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je jostni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak Ž tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob ^nikih). Za vodene obiske lahko pokličete na p® ' (°40) 4195148 od 9. do 14. mre. stna palača: do 18. decembra je na ogled raz-ava o 20-letnici Skupine 78. Uze) Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. rniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, ■ decembra in 1. januarja). Uzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja , 99 .° na ogled dokumentarna razstava o židov-P ern izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 rst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od , • do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in-od 17. 0 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto, ostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. scembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« ^Bželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-racchioj: do 5. decembra je na ogled razstava so- dobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu Balestri si je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih. Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«. Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): razstavlja svoja dela Daniele Frausin. Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Slovenska prosveta (Ul. Donizetti 3): do 9. decembra razstavlja Mihaela Velikonja. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. OPČINE Župnijski dom Andrej Zink: do 8. decembra, skupinska razstava pod naslovom »Na krilih umetnosti«. BANI SKD GRAD - BANI: obveSCa da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure. NABREŽINA Kamnarska hiša, Nabrežina center 158: Kamen... VII. razstava kamnitih izdelkov, do nedelje, 13. decembra. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriške pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«. Kulturni dom: do 14. decembra razstavlja pod naslovom »Umetnost obrt« Gabrijela Osbich. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. de- cembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. Galerija A + A (Gale Malipiero 3073): razstava slik akademskega slikarja Emerika Bernarda. Možnost ogleda od torka do sobote od 11. do 13. in od 14. do 18. ure. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Paviljon Poslovnega centra HIT: do 6. decembra je na ogled razstava slik Irene Polanec. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moC« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika. V galeriji KC »S. Kosovela« bo v Četrtek, 10. decembra ob 18. uri, otvoritev razstave slik »Slovenija odprta za umetnost«. V Mali galeriji v Sežani, bo v Četrtek, 10. decembra ob 19. uri otvoritev razstave slik in risb In me-moriam Jožeta Tisnikarja. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. IZOLA Galerija Insula: razstavlja TjaSa Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od 17.00 do 19.00. PORTOROŽ Avditorij Do 17. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TENIS / FINALE DAVISOVEGA POKALA V MILANU ALPSKO SMUČANJE Položaj za Italijane brezizhoden: 2:0 za Švede, Gaudenzi poškodovan V petem setu napetega dvoboja z Normanom ga je pri vodstvu 6:5 spet izdala rama - Že v ponedeljek na operacijo v Avstrijo - Sanguinetti razočaral Avstrijka Mitteiwallnerjeva osvojila super-0 /solde Kostner na 4. mestu MILAN - Po prvem dnevu finala teniškega pokala Švedska vodi proti Italiji z 2:0. Andrea Gaudenzi je v petem setu zaradi poškodbe rame predal dvoboj z Magnu-som Normanom, njegov rojak Davide Sanguinetti pa je gladko izgubil proti Magnusu Gustafssonu. Gaudenzijeva poškodba bi lahko bila za Italijane usodna, saj se bo moral tenisač iz Faenze odpovedati tudi nastopu v igri dvojic, nadomestil pa ga bo Sanguinetti, ki pa ni z Nargisom Se nikoli igral, na drugi strani pa predstavljata Kulti in Bjorkman eno najboljših in najbolj uigranih dvojic na svetu. Gaudenzi je že sinoči na tiskovni konferenci po dvoboju napovedal, da se bo v ponedeljek v Avstriji Se tretjič operiral, počivati pa bo moral najmanj osem tednov. V petem setu skoraj pet ur trajajočega dvoboja z Normanom je Italijan nadoknadil velik zaostanek ter povedel s 6:5, tedaj pa ga je rama vnovič izdala. Takoj je bilo jasno, da je Z Italijanom hudo narobe, kasneje se je izvedelo, da si je pretrgal tetivo. Ves osupel in omotičen se je vrnil na igriSCe, brez odpora predal dvanajsto igro, nato pa lopar vrgel v tla in se v objemu svojega nasprotnika dokončno sprijaznil z dejstvom, da je premagan. Gaudenzi je dvoboj pričel slabo, vendar na koncu ni manjkalo dosti, da bi se vpisal med na- NOVICE Capirossi se vrača k Hondi BOLOGNA - Vest Se ni uradna, toda vse kaže, da bo svetovni prvak v Cetrtlitrskem motociklističnem prvenstvu Italijan Loris Capirossi v prihodnji sezoni spet tekmoval za Hondo, potem ko mu je Aprilia nepričakovano pokazala vrata. Melandrijeva napovedala vladni predlog za riformo CONkja RIM - Ministrica za kulturo in Šport Giovanna Me-landri je napovedala, da bo še pred božičem predstavila vladni predlog o reformi CONI-ja. Za vlado sta prioritetni dve vprašanji: ločitev CONI-ja od Športnih zvez in povečanje interne demokracije. Predlog, ki ga pripravlja sam CONI, teh smernic ne upošteva v celoti, je na Foru Italicu, kjer se je mudila na uradnem obisku, poudarila Melandrijeva. Po njenem mnenju naj bi se posamezne Športne zveze odslej ukvarjale samo z agonizmom, širitev športnega duha in rekreacija pa naj bi bila skrb krajevnih uprav, šole in ustanov za promocijo športa. A liga: danes tri tekme RIM - Tri tekme 12. kola A nogomene A lige bodo odigrali že danes. To so Fiorentina - Bologa, Roma -Perugia in Sampdoria - Parma. Vse manj izidov 0:0 RIM - V svojem zadnjem biltenu je Mednarodno nogometna zveza FIFA z zadovoljstvom sankcionirala »smrt« izida 0:0. Na ravni državnih reprezentanc se s tem izidom konča zdaj manj kot 10 odstotkov tekem, povprečje doseženih golov na tekmo pa je naraslo na 2, 75. Genertel v Bologni Po premoru zaradi nastopov državne reprezentance se bo v Italiji nadaljevalo rokometno prvenstvo A lige. Tržaški Genertel bo drevi ob 18. uri gost bolonjskega Gymnasiuma, ki je v zadnjih štirih nastopih zbral pet točk. Čeprav imajo Bolonjčani v vsvojih vrstah kar nekaj dobrih igralcev, Genertel na tem gostovanju računa na novo zmago. »tibero« Mania danes v Paeseju kot toikač? Odbojkarji Adrie bodo v 7. kolu Bi lige danes gosto-vali v Paeseju. Tamkajšnji novinec Laguna Light iz-glede povsem nebogljen, saj je do zdaj zbral samo eno točko. Poraz proti sicer močnemu Silvolleyju je trenerja De Marchija silil v razmišljanje. Ker zaradi poškodbe ne bo mogel igrati center Paolo Cola, se obetajo kar precejšnje rošade v moštvu. Ce sodimo po trenerjevih potezah na tekmi za trening z videmskim VBU, bi bivši elan 01ympie Loris Mania danes lahko prvič zaigral ne več kot libero, ampak kot krilni toikač v diagonali s kapetanom Alešem Ferijem. V tem primem bi Galante prebvzel vlogo glavnega ' tolkače, Snidero pa bi se pomaknil na center. Adria je doslej v ligi igrala s spremenljivo srečo, vendar pa je treba upoštevati, da je letošnja konkurenca močnejša od lanske, tržaško-tržiška-goriska ekipa pa z vključitvijo petih novincev projicirana dolgoročno. DRAMA SE ODVIJA - Okoli Gaudenzija zzaskbljeni obrazi cionalne junake, saj je s svojo borbenostjo in neukrotljivostjo očaral milanske navijače, ki so ga stalno spodbujali, čeprav je igral sila nekon-stanto. Na drugi strani mreže bi 22-letni Šved Norman skoraj plačal da- vek svoji neizkušenosti, saj se je v odločilnem setu po vodstvu s 4:0 dobesedno bal zmagati in zelo verjetno je, da bi moral premagan zapustiti igrišče, ko ne bi Gauden-ziju račune prekrižala poškodba. Za veliko razočaranje je v dmgem dvoboju poskrbel Sanguinetti, ki je bil proti Gustaffsonu povsem brez moči in je izgubil po poldrugi uri igre. »Zal mi je za Gaudenzija, kar pa se tiče San-guinettija smo pač vedeli, da je njegov dvoboj z Gustaffsonom za nas najtežji. On je menda v celi tekmi naredil tri napake. Za nas je bilo bistveno doseči vsaj točko, zdaj bo Švede skoraj nemogoče premagati,« je po dvoobju dejal trener »az-zurrov« Paolo Bertolucci. Izida 1. dne: Magnus Norman - Andrea Gaudenzi 6:7 (9:11), 7:6 (7:0), 4:6 6:3, 6:6 predaja; Magnus Gustafsson - Davide Sangiunetti 6:1, 6:4, 6:0) MAMMOTH MOUN-TAIN - Prireditelji Zenskega superveleslaloma za svetovni pokal so zaradi obilnega sneženja in močnega vetra Start večkrat prestavili, naposled pa se jim je posrečilo spraviti ga pod streho. Zmagala je Avstrijka Christiane Mit-tervvallner. Za samih pet stotink sekunde je prehitela rojakinjo Renate Goet-schl, Se za štiri stotinke počasnejša pa je bila Nemka Martina Ertl. Italijanka Isolde Kostner je pristala na 4. mestu s skoraj Šestimi desetinkami sekunde zaostanka za zmagovalko. Dobro 11. mesto je zasedla Ceccarel-lijeva, od Slovenka pa je bila najboljša Bračunova, ki pa je pristala Sele na 31. mestu. Včeraj bi moral biti v KOŠARKA / DOMAČI NASTOP V MOŠKI C LIGI Neugodni Halmonfdlcone bo za jadranovce trd oreh Jadranovci bodo drevi v C ligi gostili Italmonfal-cone, tradiconalnega tekmeca, s katerim so se v prvenstvenih tekmah (vselej v C ligi) pomerili desetkrat. Obračun s TržiCani je povsem izenačen 5 zmag in 5 porazov (vsaka ekipa po 3 domače zmage in dva poraza v gosteh). V tej sezoni pa je Italmonfalco-ne že dvakrat, sicer tesno, premagal jadranovce, enkrat v pokalu ligašev in enkrat na turnirju NTKB. Tržisko moštvo, ki mu je že lani na neverjeten način ušlo napredovanje v višjo ligo (prav po "krivdi" jadranovcev), je tudi letos eden izmed glavnih favoritov za prestop v višjo ligo. Zelo je sicer spremenilo ekipo, toda vsaj prva peterka je za to ligo zares zelo dobra. Nosilci igre so gotovo play-maker Marco Diviach, letnik 1978, visok 190 cm, center Paolo Rosignano, 1966, 205 cm z drugoli-gaškimi izkušnjami in playmaker Andrea Qua-drelli, 1970, 187 cm, ki je igral v B ligi celih 14 let. Člana prve postave sta Se Christian David (1969, krilo, 195 m) in Davide Cestar (1966, krilo, 200 cm). Novi trener Nicoletti, ki je lani vodil moštvo Caorle, pa lahko razpolaga tudi z vrsto odličnih mladincev, ki so se lani celo uvrstili na državni finale. Nedeljska zmaga v Benetkah proti nevarnemu Reyerju je bila za jadranovce še kako dobrodošla, tako za samo vzdušje v ekipi kot za lestvico. Razen Petra Franca, ki obiskuje tečaj izven dežele, so ostali igralci trenirali in pripravljeni za novo težko preizkušnjo. Kaže, da je telovadnica "Ervatti" pri Briščikih vse manj nepropustna trdnjava in da Vatovčevi varovanci skoraj bolje igrajo v gosteh kot doma. Drevi bo torej lepa priložnost, da to demantirajo z dobro igro in tudi z zmago. Kot menijo v faranovem taboru, bo ključ za dreviSnjo zmago dobra obramba in skupinska igra. Z obrambo so jadranovci doslej dosegli skoraj vse svoje najvidenjše uspehe, skupinska igra v napadu (meti iz izdelanih pozicij, portpežljivo-st) pa je orožje, s katerim se lahko premaga agresivne in temperamentne Tržičane. Jadranovi košarkarji se bodo danes skušali Italmon-falconeju oddolžili za dva letošnja predprvenstvena poraza kraju VVhistler mounta'11 tudi moški smuk, ki pa s° ga zaradi goste megle stal no prelagSi. Do zaklju*3 redakcije ne vemo, kako se je izteklo. Kranjska Gora nared 20. decembra KRANJSKA GORA ‘ Mesec dni pred začetkoHj tekem za svetovni p0*5-3 alpskih smučarjev za 28; Pokal Vitranc v Kranjski Gori - 5. januarja bo vele-slalom, 6. januarja pa slalom, prireditelji zatrjujejo-da za izvedbo tekmovanj3 ni nobene nevarnosti in o* bosta tradicionalni tekmi bolje organizirani, kot sta bili prejšnja leta. Prireditelji so progo zaceli prl" pravljati že 19. novembra, z deli pa naj bi končali 20-decembra, ko naj bi bila proga nared za trening6-Ker bosta tekmi v slovenskem zimskošportnem središču prvi v novem letu-bo za trening prav gotovo veliko povpraševanje. Za tekmi pa bo letos prav gotovo manjše zanimanje kot ponavadi. Zaradi "upokojitve" Alberta Tombe bo najverjetno mnogo manj Italijanov, turistični delavci pa računajo predvsem na Avstrijce in Slovence, seveda, ce bodo domači tekmovalci do takrat dosegli izide, ki bili dober obet tudi za Kranjsko goro. Glede na ponudbo gledalcem večjih sprememb ne bo. Vstopnica za ogled tekem bo 500 tolarjev, svoje avtomobile pa bodo obioskovalci postili na tradicionalnih parkiriščih v Kranjski Gori, Podkomu in Ratečah. Obvestilo ZSSDI obvešča, da bosta v ponedeljek, J-decembra 1998 urada v Trstu in Gorici zaprta. KOŠARKA / V PRVENSTVU C2 LIGE Težka naloga za Radensko in Kmečko banko Borov gost Robur s tujcem McKinleyem - Rončani imajo kar deset točk več od domovce^ Fabrizio Campanello (Dom Kmečka banka) Po dveh zaporednih zmagah in po premoru v minulem kolu bo Bor Radenska drevi gostil Robur iz Palmanove, ki se je z vključitvijo McKinleya zelo okrepil. McKinley je tudi v prešnjem kolu proti goriskemu Arteju dokazal, da je odličen strelec, saj je dosegel kar 38 točk. Roburjevo peterko dopolnjujejo še brata Bonin, bivši Jadranov playmaker Manzano in center Famea, ki je že nastopal v višjih ligah. Borovcem je gotovo premor bolj škodil kot koristil. Osvojili so dve zaporedni zmagi in so bili tudi v zelo dobri formi. Upajmo, da jih ta premor ni preveč "uspaval" in da bodo I e drevi spet dokazali, da lahko v tem prvenstvu igrajo enakovredno z vzemi nasprotniki in da jih tudi premagajo. Pred svojimi navijati bo drevi igral, toda v A skupini, tudi Dom Kmečka banka. Domovci, ki so doslej zbrali le dve tocb-se bodo spoprijeli z ekipo iz Ronk, ki ima kar deset točk veC od naSih predstavnikov. To pa Se ne pomeni, da je zmaga ze vnaprej oddana ronskim košarkarjem. Domovci so dokazali, da prav proti močnejšim ■ nasprotnikom igrajo dobro. Zato lahko danes od Corsija >n soigralcev pričakujemo ugodno presenečenje. V D ligi čaka cv cibonaše izredno težka nalog3; Drevi bodo v gosteh igrali prot' Goriziani, ki je v obeh skup1" nah te lige še edina nepremag3 ekipa. Pri Goriziani igra "veteran" Turel, ki je že nastopal v A ligi in Se sedaj je strah in trepeI nasprotnikovih obramb. Polef? Turela odlično igra tudi Brajda. Skratka, cicibonašem bo trda predla, toda varovanci trenerja Battilane so že veckra poskrbeli za ugodna presenečenja. Ko bi bilo tudi danes tako? UjAMIZNI TENIS / Al LIGA Kras proti Che Linu Nevarni mladinki na poti sestričen V. in K. Milič Za današnje srečanje 2 rnesinsko ekipo Che hin so se Krasove prvo-ligasice še dodatno Pripravljale na skupnem treningu z ljubljanskim Kajuhom. Upajmo, da slabo vre-1116 ne bo preprečilo Prihod gostij in se bo tekma 6. kroga prve ženske namiznoteniške lige odigrala regularno. V tem prime-ru bomo na zgo-niškem parketu prisostvovali prvorazredni Predstavi. Kras Generali bo nastopil v svoji Prvotni kompletni po-stavi. Naša tretja igralka Katja Milič, ki' 86 vrača za zeleno mi-20 po krajšem premoru (»namizni tenis je velika ljubezen moje-§a življenja in ga ne morem zapustiti kar tako«) meni o dre-visnji tekmi takole: * Tekma ne bo lahka, dobimo jo lahko Predvsem, če bova midve z Vanjo doprinesle svoj del. Pravijo, da njihova tujka Rusinja ni tako dobra, morda nama uspe tudi Proti Rusinji, seveda Pa računamo na tri zmage VVangove«. Sestrični Milič se bosta danes spopadli 2 mladinskima rapre-2entantkama, to sta Denise Zancaner (št. 8) in Nicoletta Stefanova (st. 10). Prva je ona našema igralkama ostra nasprotnica na lanskem mladinskem Prvenstvu in je neugodna predvsem zaradi svoje obrambne Igre. Naraščajnica Nicoletta je bolgarskega rodu. Na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu je osvojila vse kar se je osvojiti dalo v svoji starostni kategoriji, Vanja pa jo je izločila v polfinalu pri mladinkah. V prvenstvenih tekmah je Che Lin letos iztržil le eno zmago, Kras Generali pa se ponaša s tremi zmagami. Ne glede na to pa gostji nikakor ne smemo podcenjevati, ker so močne nasprotnice. Na domačih tleh (pričetek tekem ob 18. uri) bodo šesti krog v različnih državnih ligah odigrale še naslednje Krasove ekipe: zenska A-2 proti Re-galdiju iz No vare, ženska B Kras Activa proti Adriatici iz Porta S. Elpidia in moštvo v C-1, ki se bo pomerilo s postavo iz Padove Q7, eno izmed najmočnejših ekip prvenstva; jutri dopoldne pa moštvo C2 z Ranger-som iz Vidma. Le Kra-sova dekleta v C-l bodo gostovala pri Liber-tasu v Latisani. (J.J.) ODBOJKA / MOŠKA C LIGA Preverile ovira za Mimo Eurospin Olympia v Fiume Venetu - Soča in Naš prapor (v derbiju proti Boru) jutri v Trstu Vsi trije naši moški odbojkarski tretjeligasi bodo danes zaposleni v gosteh, vendar igralci Mirne Eurospin ne bodo zapustili tržaške pokrajine. Njun derbi proti Pre-venireju v tržaški telovadnici vseučilišča bo menda tudi najbolj zanimivo srečanje kola, vsaj kar se tiče naših moštev. Čeprav ima Prevenire na lestvici samo sedem točk (dve zmagi), je dokaj nepredvidljiv, zato pa nevaren. Na gostovanjih že po tradiciji dosega bolj slabe rezultate, doma pa je gotovo bolj razpoložen. V telovadnici Monte Cengio je izgubil samo proti Buii in to po štirih setih. Peterlinovi Zelo negotov prvenstveni Start Imse v moški C ligi je marsikoga presenetil. V društvu so se sklicevali na neuigranost in pomaljenost vrst. Vse to je res, očitno pa se je zataknilo tudi pri trenerju, če vemo, da je v petek mesto dosedanjega trenerja Dejana Luzarja (na sliki) prevzel dolgoletni Valov trener Zoran Jerončič. »Jerončič je bil po odstavitvi v Manzanu prost. Gre za izkušenega trenerja, ki bo gotovo znal premagati težave, ki so v ekipi nastale na relaciji mladi-stari. Luzar vsekakor ostaja pri nas, skrbel pa bo za mladinske ekipe,« je nepričako- varovanci so po porazu v Buii nanizali Štiri zaporedne zmage, kar jim je omogočilo, da so obdržali stik s še nepremaganim II Pozzom, od katerega jih ločijo tri točke, drugo mesto pa slogaši delijo z Buio, ki je po uvodnem porazu v Villi Vicentini zmagala petkrat zapored. Vrstni red pri vrhu potrjuje oceno poznavalcev, da so ravno ta tri moštva v ligi tudi najboljša. Mimogrede, slogaši se bodo z II Pozzom prvič pomerili v gosteh in sicer 16. januarja. »Tekme se malce bojim. Prevenire je sicer doslej razočaral, v boj za vrh se verjetno ne more več vključiti, zato pa je vano odločitev kluba pojasnik predsednik Ivan Plesničar. Valovci bodo danes igrali v Prati, pod vprašajem pa je nastop Marina Buzzinellija. njegov cilj gotovo ta, da premaga boljša moštva. Po igralskem kadru je to tudi sposoben doseči. Mi smo vsekakor dobro pripravljeni, potrebno pa bo igrati hitreje, zlasti preko centrov,« meni trener slogašev Peterlin. V Trstu, a v nedeljo dopoldne, bo igrala tudi Soča Unitecno, pomerila pa se bo s Clubom Altu-ro. Sočani imajo na tej tekmi dobro priložnost, da utrdijo svojo visoko uvrstitev daleč od nevarnih voda, v katerih so lani ob tem času nemirno plavali. Možnost za zmago se ponuja tudi Agrarii Ter-pin, vendar pa mora biti tu napoved nekoliko bolj previdna, saj za goriško šesterko velja, da Se ni dosegla takšne stopnje homogenosti in uigranosti, da bi se lahko brezskrbno podala na gostovanja. 01ympia bo igrala v Fiume Venetu, ki je zadnje mesto na lestvici zapustil, potem ko je preteklo soboto osvojil točko v Standrežu. Nedelja bo v znamenju tudi prvega od dveh četrtoligaških derbijev. Borovci bodo namreč na 1. maju gostili Naš prapor. Brici se trenutno nmahajajo na začelju boljše polovice moštev v ligi, združena ekipa Bora in Sloge pa je še brez zmage, a ni zadnja, temveč z dvema točkama deli predzadnje mesto s Turjakom. Na papijru je favorti Orlovo moštvo, res pa je tudi, da so borovci v zandjih kolih pokazali določene znake prebujanja in so se solidno odrezali tudi proti moštvom, ki na lestvici zasedajo višji položaj od Bricev. ODBOJKA / MOŠKA C LIGA-, Irma v Prati z novim trenerjem Jerončičem ODBOJKA / ŽENSKA C LIGA Slogina konkurenta v boju za vrh gosta Siderimpesa in Olympie Kmečke banke Val proti SGM, Olympia pa proti Centi - Nuova Kreditna s Čedadom - D liga: težko za Bor v ženski C J16 ohranile prv< jfistvici, do katč dokopale pred c nQnia, preteklo So Se znebile ti jj10- Sesterka tre --“jcuvisuei ‘ ubliuno, ki je 6tuni brez tod 8bmo na to, Uhkoto so sle magale Farrc Predstavljamo, *evi čaka lal Udajsko šest |!.j let častne i ° ’ ou I Konkurenčna fem »ogloda *®stmi pa se -da igrati, tudi ligi letos n Šibkih ekip. ] Sbj1 Sesterki r “oj dopoved vsako podcenjevanje odveč, mogoče pa bo trener lahko izkoristil priložnost, da v igro vključi katero od mladih perspektivnih igralk. Povsem drugače bo v Sovodnjah, kjer bodo igralke Siderimpesa tretjič zapored stale pred težko oviro. Po tekmah proti Si-macu iz Cente in Termam iz Tolmeča jih namreč čaka drevi nastop proti tržaški ekipi SGM Consulting (Volley 93), s katerim bodo tudi izčrpale krog tekem z neposrednimi Slo-ginimi konkurenti za vrh. Prejšnji dve tekmi sta potrdili, da se Valova Sesterka letos menda še ne more vmešati v boj za napredovanje, toda istočasno se je tudi pokazalo, da jim za boljše rezultate bolj kot znanje primanjkujejo izkušnje. Osvojena točka v Tolmeču mora za valovke pomeniti veliko spodbudo, ki bi jo navsezadnje lahko vnovčile že drevi. Tržaška Sesterka je sicer med vsemi najbolj izkušena, vendar pa nikakor ni nepremagljiva, saj ima malo rezerv in tudi začetna postava ni po odhodu Vat-te brez šibkih točk. Zelo zanimiv dvoboj se obeta tudi v Slovenskem športnem centru, kjer bo 01ympia Kmečka banka gostila prav Simac. Go-ričanke po nesrečnem Startu loči od vrha pet točk, za zdaj pa lahko v ligi igrajo vlogo jezička na tehtnici v boju za vrh. Po vrnitivi Bulfonijeve v začetno postavo je ekipa Silve Menija spet nevarnejša tudi za boljše šesterke, za zmago proti Centi pa bo potrebno vsekakor igrati s podvojeno močjo. Težko in zanimivo hkrati bo tudi za borovke v ženski D ligi. Plave bodo gostile drugouvrščeni Sat-tec. V Pordenon se je usidral poznani »potujoči« trener Plazzotta s kopico svojih igralk, ki ga spremljajo od kluba do kluba. Med njimi je več takih, ki so že igrale v višjih ligah, zato nas visoka uvrstitev Satteca ne sme čuditi. Borovke odslej ne bodo mogle več računati na Bredo Cok, ki se je odločila za šestmesečni skok čez »veliko lužo«, kar pomeni seveda ošibitev začetne šesterke, s pričakovano vrnitvijo Paole Gre-gori pa ni za zdaj še nič, tako da bodo morale plave tokrat res stisniti zobe, če želijo spet usmeriti krmilo v pravo smer. domači šport Danes Sobota, 5. decembra 1998 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran Nuova Kreditna -Itahnonfalcone MOŠKA C2 LIGA 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Kmečka banka - Adi Ronke, 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska -Rohm Palmanova MOŠKA D LIGA 18.30 v Gorici, na Rojcah: Goriziana - Cicibona Pref. Marsich DEŽELNI KADETI 16.30 v Gorici, na Rojcah: Arte - Jadran; 20.00 v Trstu, Addobati: Ferroviario A - Dom DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI 16.30 v Vidmu Ul. Marangoni: Lattecarso - Bor Friulexport ODBOJKA MOŠKA C LIGA 17.45 v Trstu, Monte Cengio: Prevemre - Mirna Eurospin; 18.00 v Prati: Demar Mobili - Imsa; 20.30 v Fiume Venetu: Fiume Veneto - Agraria Terpin ZENSKA C LIGA 20.00 v Sovodnjah: Siderimpes - SGM Consulting; 20.30 v Gorici, Slovenski Športni center: Kmečka banka - Simac Centa; 20.45 na Opčinah: Nuova Kreditna - Pubbuno Čedad ZENSKA D UGA 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Sattec Gom-me 1. ZENSKA DIVIZIJA 18.00 v Ronkah: Acli - Val MTI; 20.00 na Proseku: Kontovel Nuova Kreditna - CUS 2. ZENSKA DIVIZIJA 20.00 v Starancanu: BCC Staranzano - 01ympia Multiservice MLADINKE 15.30 v Dolini: Breg Comec - Kontovel; 18.00 na Opčinah: Sloga Pizzeria Veto - S.Andrea DEKLICE 15.30 v Repnu: Pizzeria Veto - Pallavolo Trieste; 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor S.Andrea NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Generali - Che Lin ZENSKA A 2 UGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Regaldi ZENSKA B UGA 18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Adriatica ZENSKA Gl UGA 18.30 v Latisani: Libertas - Kras MOŠKA Gl UGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Tennistavolo Q7 NOGOMET MLADINCI 14.30 v Domju: Domio - Vesna; 16.30 v Zavij ah: Zaule Rabuiese - Zarja Gaja NAJMLAJSI 15.00 v Comu di Rosazzo: Como - Sovodnje CICIBANI 14.15 v Doberdobu: Mladost B - Latte Carso A; 15.00 v Trstu, Ul. San Cilino: Esperia A - Primorje A; 15.00 v Dolini: Breg - Ponziana A; 15.30 v Škocjanu: San Canzian A - Mladost A; 17.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi D - Primorje B Jutri Nedelja, 6. decembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Trstu, Ul. Camaro: Ponziana - Primorje; 14.30 v Križu: Vesna - Palmanova; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Muggia 1. AMATERSKA UGA 14.0 v Standrežu: Juventina - Union 91; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Dolini: Breg - Roianese; 14.30 v Domju: Campanelle Prisco - Mladost; 14.30 v Marsum di Sobo: Savorgnanese Povoletto - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proskeu: Primorje B - Santamaria; 14.30 v Repnu: Kras - CGS; 14.30 v Tržiču: Romana - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Montebello Don Bo-sco B NAJMLAJSI 10.30 na Opčinah, Rocco: Opicina - Zarja Gaja ZAČETNIKI 9.50 v Standrežu: Juventina - Como; 12.00 v Trstu, Sv. Sergij: Roianese - Breg ODBOJKA MOŠKA C UGA 11.00 v Trstu, na Al turi: Club Altura - Soča Unitecno MOŠKA D UGA 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Naš prapor MLADINKE 11.00 v Trstu, Petrarca: NPT - Bor Friulexport DEČKI 9.30 na Opčinah: Sloga Multinvest - Triestina Vol-ley A DEKUCE 11.00 na Opčinah: Sloga B - Volley 93 KOŠARKA DRŽAVNI KADETI 11.30 v Trstu, Istrska ulica 52: Don Bosco - Kontovel La nuova edile; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friu-lexport - Arniči del Basket PN DEČKI 11.00 v Trstu, telovadnica Nesbeda: Libertas - Bor Friulexport NAMIZNI TENIS MOŠKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Rangers A Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice MAČKE Ena žival je tako meni kot očetu strašno zoprna: mačke. Očetu zato, ker lovijo ptičke in kuščarice. Meni grejo na živce, ker so tako prihuljene in se vedejo, kot da je svet njihov. Smo pa ja mi doma tu, ne?! Precej manjše so od mene, pa se me nič ne bojijo. Ne bojijo se teme, ker vidijo tudi ponoči. Cel božji dan samo ždijo pod grmi in na zidkih, kot da se še ganit ne znajo. Potem pa vidiš, kako se premikajo: vsaka mišica je kot miškica. Skačejo, tečejo, plezajo, da jih noben pes ne ujame. Pri vsem tem niti hiše ne stražijo, kot sosedov Reks naprimer. Ko sem hotel sosedovega mačkona pregnati z mojega zidka na mojem vrtu, je zapihal, da sem odskočil. Potem je nekega dne, ta spak, prinesel pred vrata še mrtvega ptička in se z njim bahal... Počakal sem, da je šla soseda po kosilu počivat, vzel v kuhinji nož in šel nadenj, da ga ubijem. Se dobro, da je prišla mama za mano, ker z zaobljeno konico nisem in nisem mogel mačku niti do krvi. Zarjovel pa je od presenečenja in mama me je zadnji hip potegnila k sebi. Potem me je prepričevala, kako se z živalmi ne sme grdo ravnati. "Kaj pa mačka s ptički?" "Ona ima to v naravi." "Potem jo je treba zlepa ali zgrda navadit, da ne bo več počela zločinov, " sem rekel mami, ki je očitno, kot vse ženske pri hiši, držala z mačkami. Ko se je od nekod znašlo na našem dvorišču mdče, kakih pet tednov staro, bi se mi skoraj priljubilo. Prijazno in smešno je prevračalo kozolce, ko je hotelo ujeti vezalko na mojem čevlju. Potem sem samemu sebi dopovedal, da bo tudi ona zrasla in počela grdobije kot vse druge mačke: v zimskih nočeh se bo drla in jaukala, kot če bi dajali otročička iz kože; na lehi z redkvicami bo puščala smrdeče drekce; mučila in davila bo metulje, miške in ptice! - Ne boš, ne! - si rečem, primem muco za kup in in jo nesem na vrt v orenco polno vode. - Mačka ima hudiča v sebi, - sem slišal kasneje odrasle med sabo, ko so z nasmeškom govorili o mojem prizadevanju. - Sedem hudičev ima, in v repu jih nosi! - je znala še bolj natančno Stefanja od Primožičevih. To bo bolj držalo, ker je moje mače vsakič, ko sem potunkal njegovo glavico, že čez hip spet pomolilo smrček in oči iznad vode in na vse kriplje plavalo: kdo, p'r streli, pravi, da se mačke vode bojijo in da niti v pravljici ne znajo plavat?! Ko so tiste oči že čisto izbuljene, od nekod spet priteče mama in se zgrozi nad mojim mučiteljstvom. "Saj je nisem hotel mučit, ampak utopit," ji razlagam v svojem pred-pasničku. Ha! Toliko sem že velik, da vem, da je treba mačke in golobe utopiti - sem v mislih ponosen nase. Pojavi se še oče in samo gleda, kako mama tistega vražjega mucka suši s cunjo, da se ne bi prehladil. Potem ga je zanesel na drugi konec Sv. Ivana, da se ja ne bi pritaknil k hiši. Mimogrede je menda on ali sosedov Pino takrat zinil, da v žaklju mačke ne plavajo... In naslednjič sem poizkusil s tremi mucki. Zvabil sem jih v velik žakelj za oglje in potem - hopla! v orenco. Kmalu sem pogruntal, da je treba žakelj zvezati. Tudi to sem postoril. Pa ni nič pomagalo. Žakelj s tremi bunkami je plaval in mijavkal, da je bilo veselje. Kako veselje neki! Cisto potrt sem bil, ker mi niti po vseh predpisih opravljena utopitev ni šla od rok. Za crknit! Moja mržnja do mačk je potem samo čakala, da pride na svoj račun. Nisem se potolažil niti, ko so v nekem obdobju mačke z Bran-dežije kar izginile. Po ovinkih sem zvedel, kam. Cirkus Toni se je vsakih par let ustavil na nogometnem igrišču pri cerkvi. Od popoldnevih in večerih je vse odmevalo od hreščeče glasbe, vmes pa so skozi lijak na ustih vabili: - Dve predstavi, za stare in mlade! Pridite pridite! Več vas bo, več živali bomo ljudem lahko kazali! Zjutraj se je od cirkusa oglašalo rjovenje levov. V sili hudič tudi muhe žre, lačni levi pa mačke. Sve-tivanske mačke so namreč odkupovali pri cirkusu Toni - petdeset lir za kos. Tudi za mačke pride kdaj dan obračuna za to, da iz golega veselja pokončajo majhne živalce. Prej pa se še poigrajo z njimi. Po nekaj mesecih je bilo mačk spet na pretek. Tokrat sem se odpravil nadnje z lokom. Parkrat sem zgrešil. Puščica tudi ni imela dovolj konice. Pri Toninu sem staknil raz-faglan dežnik in Tonin mi je dovolil, da sem dva, tri špirovce odnesel. Se orodje mi je posodil, da sem nabrusil konico, v sredini zaoblil sklep, uho pa preščipnil, da je sedla puščica lepo na tetivo. Za svoj plen sem izbral mačko, ki je bila na eno oko slepa. Po njeni scufani dlaki, ki je bila treh ali štirih barv, so se pasle bolhe. Ta bolehni kup nesreče je poležaval na Sterni pri botri Bernardki. Kot bi prosila, da jo kdo spravi na oni svet. Jaz jo bom...! Očitno pa tej mačji krehi še ni opešal rep, v katerem tiči njenih sedem parkljev. Kot star gusar me ima ves čas na očesu, in ko napnem lok, se hitro odsmuli čez kak vrt na varno. Dvakrat ali trikrat. Izkušnja dela lovca! Počakam, da leže s slepim očesom v mojo smer. Potem zakoračim že od Klanca z napetim lokom proti njej. Stopam lahkotno, kot da grem rožice nabirat. Se pogledam je ne. Noben gib ne izdaja, da ne grem rožic nabirat. Ko sem vštric, sprožim. Zadenem. Sedem hudičev je poskočilo in jo po vseh štirih ucvrlo čez drn in strn. S puščico v boku. Puščico sem našel petdeset metrov daleč, na lehi radiča. Se se je je držalo nekaj dlak in črna zemlja se je prijela krvi na konici. Povohal sem. Dišala je po žveplu, res. Ubita mačka se ni več prikazala v našem koncu. Svojega plena tako nisem nikomur kazal. Niti nisem svojega junaštva komu omenjal. Ce je to sploh kako junaštvo. A mačkam sem le pokazal, kdo je na Bradežiji gospodar. Po tistem me je ihta do mačk minila. Občutek pa imam, da čaka zdaj enooki vrag name v peklu in mi naklepa mačje maščevanje. Ali pa preži kje tod naokrog. Morda si je mačka nadela podobo katere od punc, ki se na Klancu pretegujejo, kot da znajo samo rožice nabirat... TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI _ EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA JMOSf ZA PREORSE V ponedeljek, 28. novembra 1898 objavi Edinost seznam onih, ki so prispevali za "Dijaško podporno društvo, ki se ustanovi v Trstu o petdesetletnici vladanja našega cesarja ", Namen društva je finančno podpreti vse primorske slovenske in hrvaške dijake, ki so se odločili za študij na tržaški gimnaziji. Zbranih je bilo 2.861 goldinarjev, začasni odbor pa poziva " vsakega zavednega Slovenca, da se po svoji moči spomni tega društva", Neznani " barkovljanski opazovalec " poroča o hudih posledicah sobotnega zar-burkanega morja;" že dvajset let je minulo, odkar ni zrlo naše oko tako razburjenega in silnega morja, kakor je bilo sobotno noč. Ljudje stanujoči ob miramarski cesti, niso zatisnili očij vso noč ", tako močno in visoko je bilo valovje, ki je ure in ure oblivalo, na koncu pa razdejalo in zasulo s kamenjem mira- marsko cesto. Razjarjeno morje je tudi popolnoma uničilo pet bark, tako da je pet barkovljanskih družin ostalo brez edinega vira dohodkov. Škoda znaša nad 2.000 goldinarjev in nesrečni ribiči upajo, da jim bo cesarjeva krajevna pomorska vlada priskočilo na pomoč. Slava Franu Josipu I. Salve Imperator! V petek, 2. decembra izide Edinost v posebno slavnostni preobleki. Celotno prvo stran krasi fotografija Frana Josipa I., saj praznuje danes vse Cesarstvo 50. letnico njegovega vladanja. Objavljen je tudi dolg in razčlenjen " životopis ", ki zajema vse etape njegovega življenja. Ob tej priliki je izide tudi cesarjeva slika na trdem papirju, ki se bo prodajala po pet kron, v vseh to-bakarnah, v katerih se navadno prodaja Edinost. > EDINOST Glasilo političnega društva „Edinost‘< za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat aa dan razen nedelj to praznikov. Zjutrimje Manje izhaja ob 7. uti zjutraj, večerno pa ob 7. uti zve&r. 0 ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo Manje o 9. uri predpoludne. — Naročnin* znala: Obe Manji gl. *21 ; aame večerno Manje gicf. 12'—, jpoalednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje Manje 3 kr., večerno i kr V Trete se razprodaja ..Edinost" p» tobakamah v tek-le ulicah la trgih: Piazza Caserina šL 2. — Via Metin piecolo št 8. — Via S. Miebele St. 7. — Pont« del la Dabra. — Via Rivo it. 30. ~~ Čampo Mamo, — Via delte Posle nuove it. 1. — Via Ctuternaa SU 13. — Via Belveder« it 21. — Vi* tihega St 2. — Volti di Chiomt St 1. — Via Stadion it 1. — Via Acquedotto. — Via Intitut« it 18. —- Piazza Barricra. — Via 8. Luci a, — Piazza Giuseppioa. V okolici se prodaja; Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri^goap, Ani prodaje »e „Edincev* v Gorici v tobakarni vdovi Gal prt go pettič. Izven Trst* prodaje g. Josipa Schw»rt n goap. Šolski i ulici. Slovenci! Naročajte, )K>d|)irajte in Širite med rodoljubi to glasilo trŽuMuii Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvite k milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bnimba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte naše geslo; „V edinosti Je mov!“ TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50LETC A pnmonsKi dhevhik Nr ocAeito oevoeooiLN« rnoNTB evoBOoneo* tbSaBubo* ozebli* “Anglo-ameriško imperialistično sodišče “ je obsodilo štiri predstavnike stavkovnega odbora, ki so vodili znano dvanajstdnevno stavko leto 1948. Tovariši Laurenti, Ukmar, Sorta, Stoka in Solieri so bili obsojeni na štiri mesece zapora, tov. Solieri pa na dodatnih 20.000 lir globe. “Krivična obsodba stavkovnega odbora je obsodba vsega antifašističnega gibanja v Trstu“ piše PD. Medtem se je v Neaplju začela delovna konferenca italijanske demokratične mladine, na kateri sodeluje tudi slovensko zastopstvo. Tovariši NVinkler, Vižentin in Dornik bodo italijanskim kolegom prikazali položaj slovenske mladine pod Italijo. “Zapostavljanje jim je v krvi “ S temi besedami objavlja PD resolucijo, ki so jo starši učencev slovenske osnovne šole iz ul. Donadoni poslali šolskim oblastem. Starši protestirajo proti nevzdržnemu stanju, ki vlada na mestni osnovni šoli, kjer se v vsaki učilnici vrstijo trije razredi. Zaradi pomanjkanja prostora imajo tako slovenski otroci okrnjen pouk, medtem ko so kar štiri učilnice italiajnske šole popolnoma prazne. Starši slovenskih otrok zato prosijo šolske oblasti, naj odredijo, da se vsaj dve učilnici dodelita slovenski šoli. V ponedeljek, 29. novembra je za vedno prenehalo biti srce Iga Grudna. Huda bolezen ga je 55-letnega, odtrgala od njegovega ljubljenega Primorja, ne da bi se lahko še poslednjič vrnil v rodno Nabrežino. Igo Gruden je bil predvsem pesnik Primorja, primorskih ljudi in čutenj. Izdal je šest pesniških zbirk, od prve Narcis, ki je izšla leta 1920 do zadnje Pesnikovo srce, ki je izšla leta 1946. “Tržaški Slovenci, ki smo na svojega rojaka ponosni, mu bomo ohranili trajen spomin.11 Pri Gregorčičevi založbi v ul. dei Porta 16 lahko dobite prvo zbirko novel dr. Borisa Pahorja, ki nosi naslov Moj tržaški naslov. V zbirki je objavljenih 13 novel, opremljenih s slikami tržaškega rojaka Lojzeta Spacala. Tudi to je lahko “nad vse lepo Miklavževo darilo (p.d.) TV SPORED Sobota, 5. decembra 1998 4 RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Prvi aplavz: pianistka Sara Cocetta, flavtistka Elizabeta Caharija, trio Martino Visintin, Peter Bajc in Harjet Antonie TV dnevnik, nato Utrip evangelija RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Euronevvs Nan.: Astrid Lindgren in njeni sovražiniki Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Skrivnsotni svet Alexa Mačka in risanke Princesa Sissi Variete: Zgodbe «Plavega drevesa* Aktualno: Missione Oceania Film: Mare matto (kom., It. ’63, i. Gina Lollobrigi-da, Jean-Paul Belmondo) Vremenska napoved in dnevnik Nan.: Matlock (i. A. Grif-fith) Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: (vodi Donatella Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: Carramba! Che fortuna! (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Aktualna oddaja: Serata TGl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme, 0.25 izžrebanje lota Film: Cri du coeur (dram., Burkina Paso ’94, L Said Diarra) Film: La terrazza (kom., It.-Fr. ’80, r. E. Scola, i. Ugo Tognazzi) Nočni dnevnik Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 9.00,10.00 dnevnik Aktualno: Domani e un altro giorno, 11.00 Evropski dnevi Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Le vie del Signore sono finite (kom., It. ’87) Aktualna odd.: Millenium, verso il 2000, 16.40 Racconti di vita SerenQ variabile Vremenska napoved Tenis - Pokal Davis: Italija - Švedska Loto ob 8-ih Dnevnik TV film: Una detective scomoda - Undr Suspi-cion (krim., ZDA ’94, i. K. Sillas, P: Casnoff) Športna nedelja Dnevnik Dok.: Ricomincio da do-ve (vodi Marco Giusti) Film: Ricomincio da tre (’81, r.-i. M. Troisi) RAI 3 Dok.: occhi nella notte Film: Ladro lui, ladra lei (kom.. It. ’58) Film: Amore mio aiuta-mi (kom., It. ’69) TGR Kmetijstvo Dnevnik Avtobusna postaja Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Aktualno: Okkupati Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Motorshovv Tenis - Pokal Davis: Ita- Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Aktualni odd.: Melaver- de, 9.30 Ditelo a Solange, 9.50 Sabato 4 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Aktualne odd.: Chi c’e c’6, 16.30 Naturalmente su Rete 4 Variete o svetu filma: Af-fetti speciali Oddaja o zdravju: ES Dnevnik in vreme Risanke Film: L’ ultimo attacco (vojni, ZDA ’90, i. W. Dafoe, Danny Glover) V parlamentu Film: Gli scassinatori (krim., Fr. 71) Pregled tiska 8 CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene magazine Variete: Affare fatto Aktualno: Nonsolomoda Nan.: Detektiv na razpotju - Neutolažljiva vdova (i. Dick Van Dyke), 12.25 Due per tre (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Aktualno: Informativni tednik Metropolitan (vodi Benedetta Čorbi) Film: Sua maesta viene da Las Vegas (kom., ZDA ’90, i. Jolm Goodman, Peter O' Toole, J. Hurt) Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, .vmes risanke, Ciao ciao mattina Šport: rally in racing TV film: A.A.A. Mamma cercasi (fant., ZDA ’95, i. Sissy Spaček, A. Clum-sky) Odprti studio Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Šport studio magazine Risanke: Lupin Aktualna odd: Tempi moderni Glasb, oddaja Variete za najmlajSe, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: La Tata, 19.30 In-namorati pazzi Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Aktualno: Eroi per caso (vodi Marco Liorni) SP v smučanju: moški smuk Inviato speciale Šport studio, Italija 1 Šport Film: Colpi perfetti (pust., ZDA ’95, i. James Brolin) # TELE 4 23.00 Dogodki in odmevi Musichiamo Komedija v narečju: Fin che coro no me ciapb Konjske dirke Zoom Šport Od A do Z Musichiamo Film Slovenija 1 Napovedniki Zgodbe iz školjke, 8.30 Nesrečniki (ris. nan.) An ban pet podgan: Komarji in zaspanci Glasbena šola Športni kviz Tekmovanje pihalnih orkestrov Tedenski izbor: Razpoke v času - Slovenski miti in legende - Čarobni napoj, 12.00 Tednik, 12.50 Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Duhovni utrip, 13.55 Polnočni klub Film: Dogodivščine Robina Hooda (pust., ZDA 1938, r. W.Keighley^M. Curtiz, i. Errol Flynn, B. Rathbone, O. de Havil-land, Alan Hale) Obvestila Obzornik, vreme, šport Euromusica v Solunu Oddaja TV Maribor: Na vrtu Ozare Dokumentarna odd.: National Geographic (9. del) Risanka Dnevnik, vreme, Šport Utrip Miklavžev večer Oddaja o turizmu: Homo turisticus Vino moje dežele Poročila, vreme, šport Film: Bes (ZDA 1992, r. W. Friedkin, i. M, Biehn, A. MacArthur) Iz muzeja (13. oddaja) Na vrtu Napovedniki TV PRIMORKA MONTECARLO Slovenija 2 1.10 Teletekst Vremenska panorama Zlata šestdeseta: Nostalgija z Alfijem Nipičem Nad.: Prigode Huckle-berryja Finna (VB, 32. del)" Film: Murphyjeva romanca (ZDA) SP v smučarskih skokih Euronevvs Teniški magazin Rokomet: Pivovarna Laško - San Antonio (liga prvakov) Videoring Soul z Natalijo SP v smučanju: moški smuk TV genij V vrtincu Risana nanizanka: Don Kihot (13. epizoda) Sobotna noč Napovedniki lija - Švedska (finale) Film: Cercasi papa (kom., 17.00 Videostrani m Vremenska napoved ZDA ’84, i. R. Dreyfuss, m Videospot dneva B Dnevnik, deželne vesti S. Sarandon, N. Allen) mrii 19.30, 22.45, 1.15 Dnev- Reportaža tedna Kulturni in umetnostni Variete: Superboll M nik, 19.50 TMC Šport Hitov trenutek B zbornik: : Art’e Dnevnik TG 5 my Nan.: Quincy Iz produkcije združenja Nan.: Superman Variete: Striscia la noti- Bini Film: La settima alba lokalnih TV: Loka TV, Dok.: V kraljestvu živali zia (vodita Ezio Greggio (dram., VB ’64) Škofja loka Dnevnik in deželne vesti in Enzo lacchetti) Film: Rocky 3 (dram., Glasb, oddaja: Naj spot Vremenska napoved Variete: Ciao Darvvin (vo- ZDA ’82) Videostrani Aktualna oddaja: Harem dita Paolo Bonolis, Luca Montanellijev tednik Videospot dneva Dnevnik, vreme Laurenti) Aktualno: Giocamondo Duhovna misel Boks: Cantatore - Mc Aktualna odd.: Šali & Ta- Šport: Goleada Miklavž Clain (SP v super težki bacchi - Potovanje po Ita- 5*5 Montanellijev tednik Koncert: Šifrer s prijatelji kat.) liji Nogomet: Španska liga Fuori orario Nan.: N.V.P.D. Film: La tigre (pust., ’58) Koper Euronevvs Otroška oddaja: Gugalnica Pogovorimo s eo... Potopis (vodita R. Giuri-cin in S. De Franceschi) Sredozemlje Vsedanes aktualnost Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, Šport Jutri je nedelja Risanke: Shogun SP v smučanju: moški smuk, 21.25 ženski slalom Rokomet: Pivovarna Laško - San Antonio (EL) TV dnevnik, Odmev Film: Naskok (ZDA ’48) Vsedanes - TV dnevnik Radio Trst A 7'00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-Hika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country; 9.15 Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; 10.10 Koncert: Slov. komorni zbor; 11.30 Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije; 12.45 Soft mušic; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zaključne akademije GM; 18.00 Mala scena: Na robu pa-^eti (M. Krleža, prevod C. Zagorski, r. V.Ba-dič, 7. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, l2‘30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Fover; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-Hn©; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; *13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00- 19.00 Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo-dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.00 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Življenje kot izziv; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Jaz pa nekaj znam; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno; 23,30 Igra. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Informacije, Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra: Druga godba. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V pod-večer; 20.00 Opera: Figarova svatba (W.A. Mozart, dir. J. Levine); 23.20 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.00(105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SREDIŠČ® TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VREMENSKA SUKA Nad severnim Jadranom, vzhodno Evropo in južno Skandinavijo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi doteka nad naše kraje v nižjih zračnih plasteh hladen in vlažen zrak. loio TSiif S HELSINKI 3/4 OSLO STOCKHOLM 0' 1000 KOBENHAVlt -d 1020 LIZBONA 3/11 .° Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. IKANJolLA S O-« > KRANJSKA GORA O TR2IC -3/-3 CEDAD^n^. O -1/1 O KRANJ OVIDEM -1/1 O S. GRADEC -3/-2 MARIBOR O -3/-2 M. SOBOTA O -3/-2 O ,,TUJ CEUE O -3/-2 —^N. GORICA 2/4 2/°40R,CAO °J I UUBU ANA -2/-1 Z POSTOJNA N. MESTO O ' ZAGREB 3Z-2 -3/-2 O TRST PORTOROŽ ° OPATIJA 4/5 , paz,n KOČEVJE H Danes bo pretežno oblačno \ Popoldne bodo padavine povsod ponehale, od zahoda se bo delno zjasnilo. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno oblačno bo. Predvsem v krajih južno in vzhodno od nas ter ponekod na območju Alp bodo občasno še padavine. JUTRI o *s 1 ° GRADEC - -S/-2 CELOVEC TRBIŽ O -*/-2 O ./. o KRANJSKA GORA q TRŽIČ -6/-3 ČEDAD—o O KRANJ OVIDEM -2/4 , VUUBUANA v^N. GORICA -3/3 -4/-1 GORICA _ r. -3/3 O POSTOJNA ■ W o KOČEVJE O m 9 GRADEC -5/-2 MARIBOR O -5/-2 TRST 0/5 UMAG -N ■A OPATIJA______ 2/5 O o i v. e^RNOMEU POREČ O V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, možne bodo kratkotrajne snežne plohe. V ponedeljek bo pretežno jasno. Mrzlo bo. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE Po enodnevni odložitvi včeraj uspešna izstrelitev Endeavourja CAPE CANAVERAL - V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so včeraj ob 9.35 in 37 sekund po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. V raketoplanu je šestčlanska ameriško-mska posadka in drugi modul Node 1 imenovan Unity za Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po dveh minutah in petih sekundah sta odpadli štartni raketi na trdno gorivo, osem minut in 43 sekund po vzletu pa je odpadel še zunanji rezervoar za enkratno uporabo. Vesoljci so bili med izstrelitvijo izpostavljeni trikratnim preobremenitvam. « Do včerajšnje preložitve izstrelitve je prišlo zaradi glavnega alarma, ki se je po nekaterih podatkih oglasil le štiri minute in pol pred nameravano izstrelitvijo, nato pa naj hi zamudili deset minut dolgo izstrelitveno okno za manj kot dve sekundi. Pelinkovec se vrača v Veliko Britanijo LONDON - Pelinkovec, alkoholna pijača z visoko vsebnostjo alkohola, se po 80 letih odstot-nosti ponovno vrača na britansko tržišče. PijaCo, znano po halucinogenih lastnostih, so po koncu 1. svetovne vojne prepovedali v Franciji, Združenih državah, Švici ter v Belgiji, medtem ko prodaje v Veliki Britaniji nikoli niso uradno prepovedali. To je izkoristilo podjetje Green Bohemia, ki se je z majhnim češkim podjetjem žganih pijač dogovorilo za prodajo pelinkovca v Veliki Britaniji. »Menimo, da je pelinkovec idealna pijača, s katero bodo ljudje nazdravili novemu tisočletju,« je odločitev komentiral tiskovni predstavnik britanskega podjetja. »Ognjeni« napitek s kar 75 odstotki alkohola bo mogoče od naslednjega tedna dalje naročiti preko interneta, kupiti.pa ga bo mogoče tudi v nekaterih britanskih pivnicah, kjer pa bo potrebno za steklenico pelinkovca odšteti kar 66 dolarjev. PijaCa z okusom janeževega semena, ki ob mešanju z vodo postane mlečna, je bila v zahodni Evropi še posebej priljubljena v začetku 20. stoletja, ko so zaradi uničene letine grozdja cene vina vrtoglavo narasle. (STA) V Braziliji so v modi Božički polni kokaina RIO DE JANEIRO - Policija v brazilskem Rio de Janeiru je odkrila novo zvrst predprazničnega vzdušja, ko je v barakarskem naselju blizu mestnega središča odkrila lutke z likom Božička, napoljne-ne s kokainom, ter okraske za novoletne jelke," polne marihuane. Tiskovni predstavnik policije je povedal, da je policija »čudežne lutke in okraske« našla v nahrbtniku v prostorih nekega stanovanjskega združenja, kjer sicer zavijajo in pošiljajo lutke ob različnih praznikih. Kokain je bil skrit pod Božičkovim pokrivalom v prozornih plastičnih vrečkah. Tamkajšnja policija je že za Veliko noč našla čokoladna jajca, polnjena z mamili. (STA/Hina) Tudi Rusi imajo svojega Robina Hooda MOSKVA - Neki moški, ki ga lokalni prebivalci kličejo kar Robin Hood, je celo leto požigal hiše bogatašev v severovzhodnem moskovskem predelu Jaroslavi, je sporočila tamkajšnja policija. Gre za 21-letnega mladeniča, ki je ogenj podtaknil kar v 25 hišah. Hiše naj bi bile v lasti direktorjev različnih podjetij in t.i. Novih Rusov, oziroma tistih, ki so si zelo opomogli s pomočjo gospodarskih reform v državi. »Sovražim vse Novoruse in vse bogataše in ne morem jih več prenašati,« je izjavil požigalec. Kot je povedal načelnik bogatih Rusov in njihovih luksuznih počitniških rezidenc. (STA) Vojaška uniforma Jamesa Stevvarta v britanskem Kraljevem vojnem muzeju CAMBRIDGE - Pilotsko uniformo preminule hollywoodske legende Jamesa Stevvarta bodo razstavili v Kraljevem vojnem muzeju v Cambridgeu, ki ga letno obišče 450.000 ljudi. Muzeju je uniformo poklonila Stevvartova družina. Stevvart se je že vpisal med dobitnike Oskarjev, ko je sodeloval v 20 bojnih misijah med 2. svetovno vojno. Igralec je prejel tudi več ameriških in francoskih vojnih odlikovanj. Po koncu vojne je Stevvart nadaljeval filmsko kariero in skupno posnel 80 filmov. (STA/Tanjug)