^Ss ra f* K M CVETJE z vertov sv. Frančiška. v L XXVIII. tečaj V Gorici, 1911. 1. zvezah. jt.1811 1911 Sto let na Kostanjevici. Na praznik razglašenja Gospodovega, 6. prosinca 1811, je uekedanja svetogorska frančiškanska družina zapustila stari samostan sv. Antona Padovanskega v Gorici ter se preselila na Kostanjevico. To se je zgodilo, če se prav spominjamo ustnega izročila, v slovesni procesiji s presvetim Rešnim Telesom, ki se je preneslo iz frančiškanske cerkve, ki je bila obsojena, da se podere, v cerkvico Matere Božje „na Kapeli", ^aker tukajšnje ljudstvo našo Kostanjevico navadno imenuje. Majhina je bila družinica, ki je prišla sem gori prebivat, B°gu služit in Marijo častit, 4 patri, 2 brata lajika in 1 terci-Jar; pa Bog jo je blagoslovil, da se je pomnožila in v primer-nem številu ohranila skozi celo stoletje. Pomnožila se je zlasti, ko so se čez deset let, 1821, tukaj °dperle modroslovske in dve leti na to tudi bogoslovske šole 2a vso hervaško-kranjsko redovno okrajino. Kostanjeviški sa- mostan je postal tako najvažniši v tej redovni okrajini. Tudi provinciali so pogostoma tu stanovali, ker so bili izvoljeni iz-mej učiteljev (lektorjev) tukajšnih sol, ali ker so celo ko provinciali ostali učitelji. Perva dva učitelja bogoslovja na Kostanjevici sta bila p. Vincencij Pance z Viča in p. Ferdinand Vonča iz St. Vida pri Ljubljani. P. Vincencij je bil od 1. 1820 do 1823 provincijalj in nato je ko prileten mož na zagrebški akademiji naredil svojo skušnjo ter prišel učit cerkveno zgodovino in kanonično pravo. P. Ferdinand Vonča je dostal svojo skušnjo za nauk svetega pisma starega in novega zakona in jutrovske jezike v goriškem centraljnem seminarju. On je bil izvoljen za provinciala leta 1835 in drugič 1838 ter je ostal lektor tudi ko provincijalj, do- _ kler je 1. 1840 na viziti v Nazaretu vmerl. Za njima sta prišla p. Klar Vaskotti in p. Jernej, ali, ka-ker so ga sploh imenovali, p. Bartolo Večerina, Hervat iz Drage blizu Tersata. P. Klar je učil, kaker je znano našim bravcem, cerkveno zgodovino in kanonično pravo, pozneje pa dogmatiko ; p. Bartolo pa sveto pismo stare, pervotno tudi nove zaveze. Oba sta ostala lektorja tudi ko provinciala. Za poslednjim je bil izvoljen p. Evstahij Ozimek, lektor matematike in fizike, za njim štirikrat zaporedoma p. Friderik Honigmann, učitelj veronauka, nemščine in tako imenovane fi' lozofične propedevtike. Pervi in poslednji teh naukov je pred p. Friderikom učil p. Salezij Volčič, ki ga nismo prej omenili* ker je ko provincial svoj sedež si izbral v Ljubljani. Nasproti pa je p. Bonaventura Seli, ki je bil za p. Friderikom 1. 1885 izvoljen za provinciala, tukaj si izvolil svoj sedež, dasiravno je bil do tedaj že nekaj let na Tersatu ko učitelj novicev ali tudi gvardijan; prej pa je bil tukaj lektor sv. pisma novega zakona. Vmerl je 19. marca 1885 ko poslednji provincialj, ki je imel svoj sedež na Kostanjevici. P. Evstahij, ki je prišel za njim vnovič na kermilo, se je bil mej tem preselil v Ljubljano ter je ostal tam do smerti. „ Tudi bogoslovska razreda kostanjeviške šole sta se pre' stavila 1. 1884 na Kranjsko, v Kamnik. Čez deset let se je skušalo zopet jih zediniti. Res je bilo šolski leti 1894-5 in 1895-6 v novič vse vkup na Kostanjevici; ali 1896 se je bogoslovje vernilo v Kamnik. Za oboje skupaj je bilo v resnici že prel Pri nas premalo prostora in naslednja leta bi ga bilo še bolj znianj kovalo. Zdaj je torej že mnogo let na Kostanjevici samo pervotno tako imenovano modroslovje ali filozofija. To se je v začetku seveda po pravici tako imenovalo. Učila se je najberž le fllo-zofija v navadnem pomenu in sicer, kaker bogoslovje, z latinskim učnim jezikom. Ali pozneje pa je vlada zahtevala, da naj se uči po nemško. Hotela je namreč, da se imajo na Kosta-njevici vzgojevati učitelji na več ljudskih šol in tri gimnazije, n°vomeško, karlovško in pazinsko, ki jih je morala naša redovna okrajina vzderževati. Pervotna filozofična razreda sta Se morala torej vrediti popolnoma po predpisih za 7. in 8. razred javnih gimnazijev in sta imela pravico javnosti. To je terpelo do sedemdesetih let preteklega stoletja. Leta 1870 se je novomeški gimnazij poderžavil, nekaj poseje pazinski, nekaj prej karlovški. Tedaj vlada dveh kosta-njeviških gimnazijskih razredov ni več potrebovala; naši re-^°vni okrajini pa je bila pravica javnosti ne le brez koristi, temuč naravnost v oviro. Nekaj let se ni od nobene strani n'hče zmenil zanjo; naposled je vlada naznanila, da ima pre-nehati. Nato se je začelo misliti od naše strani, kako bi se Uaših cerkvah in ob določenih dneh tudi v domači. Ali ne le drugim so pridigovali naši patri, tudi sami so naPredovali — ne pravim v notranji pobožnosti, ker je bila ta ko že pri pervih, ki so tu prebivali, prav tako visoka ali še višja ko pri zadnjih; govoriti moremo tu le v unanjih vajah pobožnosti, ki so bile sicer mnoge iz starih časov ohranjene lepe in častitljive, vender morda bolj domače in menj obile, bolj prostovoljne ko predpisane. Vsaj v drugi polovici stoletja pa smemo terditi iz lastne skušnje, da so predstojniki tako nižji, domači, kaker višji in unanji brez prestanka sker-beli, da se je vse čedalje bolj po občnih rimskih predpisih in odlokih vredilo ali se še zdaj vrejuje. Naposled ne smemo pozabiti tudi materijaljne strani. In tu gre priznati našim samostanskim predstojnikom ali gvardi-janom obilo zaslug za vzderžavanja in dostavljanje, popravljanje, zboljšavanje in lepšanje cerkve in samostana in kar je zraven, ter za primerno prehranjevanje dostikrat prav obile družine. Vseh samostanskih predstojnikov je bilo na Kostanjevici v dosedanjih sto letih 17; mej njimi so bili neketeri po več krat ali zaporedoma ali s presledki izvoljeni. Naj stoje tu njih imena in zraven število let, kar jih je vsaki opravljal to službo: P. Rufln Žohar: 6; p. Mihael Jelarčič: 12; p. Krizostom Fogh: 6; p. Ferdinand Vonča: 3; p. Salezij Volčič: 9; p. Jernej Ve-čerina: 9; p. Klar Vaskotti: 3; p. Evstahij Ozimek: 17; p. Friderik Honigmann: 3; p. Pacifik Fister: 1; p. Bonaventura Seli: 2; p. Aljbin Bregar: 1; p. Evgenij Heglar: 3; p. Bazilij Dolinar: 16; p. Kalist Medič: 3; p. Edvard Ravstehar: 5; p. Kajetan Kogej: od zadnje jeseni do zdaj. In zdaj nam ostane le še, da hvalo izrečemo Bogu, ki je varoval ta samostan skozi sto let vsake veče nesreče, in družini, ki je tu prebivala, mnogo dušnih in telesnih dobrot izkazal njemu samemu najbolje znanih. Bog ga ohrani na dalje, da ga bo, ko mine novih sto let, srečna redovna družina se vso zadovoljnostjo mogla hvaliti, spominjajoč se tudi nas, ki bomo tedaj že davno vsi pri naših očetih in, upamo, pri ljubem Bogu- Red Manjših bratov sv. Frančiška pred prestolom svetega očeta papeža Pija X. Deseti dan preteklega meseca novembra 1910 so sprejeli sveti oče Pij X. v pričo našega prevzvišenega kardinala Vives y Tuto v slovesni avdijenciji generaljne ministre in prokuratorje treh družin 1. reda sv. Frančiška in ob enem voditelje, učitelje in gojence naših treh rimskih mejnarodnih kolegijev, skupaj okoli 200 Manjših bratov. Sveti oče so dali vsem in vsakemu z navadno dobroto roko poljubiti, potem so sedli na prestol in naš pervi generaljni minister je bral naslednji nagovor: Mi generaljni ministri trojne družine Manjših bratov ob enem z ravnatelji, učitelji in gojenci treh mejnarodnih kolegijev v Rimu, pod vodstvom našega prevzvišenega in prečastitega gospoda Jožefa Kalasancija kardinala Vives, serafinskega reda slave in dike, hočemo ponižno kleče pred nogami Vaše Svetosti, vedno se deržeči zgledov naših stariših, davek sinov-skega češčenja in pokorščine, ki smo ga po pravici dolžni namestniku Jezusa Kristusa na zemlji, zadovoljivo plačati in čutila hvaležnega serca izraziti, našo neprelomljivo zvestobo in "ajterdnišo vdanost do svete matere cerkve in njenih od Boga Prejetih naukov in svetih izročil slovesno ponoviti in očitno spoznati. Vsi mi bratje pervega serafinskega reda bistveno enega, dasiravno ločeni v tri družine, ki se postavno s posebnimi ■meni imenujejo, smo kaker imamo eno slavo frančiškanskega ■mena, eno natoro Manjših bratov, eno edino serafinsko vodilo, tako tudi vsi enega duha, da, enega serca in ene duše. Vseh nas persa prešinja tista iskra ljubezni, ki je serce našega serafinskega roditelja užigala in palila. Plamen njegove ljubezni gori v vseh nas, da se pod serafinsko zastavo z božjimi in "ravnimi čednostmi oboroženi se združenimi močmi pogumno bojujemo zoper sovražnike Cerkve, ki se v eno mer vzdigujejo, zlasti zoper novejše, ki se modernisti imenujejo, in ki Zv>to in po kačje svoj pogubni strup razsevajoč podlago sv. Cerkve na preterdno skalo zidane izpodnesti in vero, predragi zaklad, iz vernih sere skrivaj izpuliti skušajo. „Vtihotapili so se namreč neki ljudje (ki so davno predpisani v to sodbo) brezbožni, ki milost našega Boga prenašajo v razberzdanost in samega gospodovavca in gospoda našega Jezusa Kristusa taje“. (Kat. list bi. Juda ap. 4). Serca vseh Vaših sinov frančiškanskih bijejo za Vašo Svetost in se gibljejo ; naše ustnice oznanjujejo zedinjene sv. Matere Cerkve in nje vidnega poglavarja na zemlji pravice, jih branijo in brezbožnih ljudi napade na nje odbijajo; vse naše zmožnosti so obernjene in napete v ta namen, da se nauk Kristusa Gospoda nepoškodovan ohrani. Preslavni učitelji našega reda, ne menj po učenosti kaker po svetosti sloveči, nam kažejo pot in način, kako se nam je boriti. Imamo tudi preslavno pismo Vaše Svetosti, motuproprio „Sacroruin Antistitum" nedavno izdano, kjer se nam podajajo najvspešniša in najpri-merniša sredstva, da se krepko odbijejo peklenski napadi sovražnikov. To pismo je kaker nekaka luč, ki svitlobo z neba razliva k odkrivanju zvitih zmot modernistovskih, z vražjo prekanjenostjo skritih, in ob enem najpripravniše, da jih popolnoma vniči. Koliker silniši napadi se vzdigujejo današnje čase proti sveti rimski Cerkvi, nje najvišjega poglavarja in pastirja in njegove prajvice, tolikanj bolj goreče bodo naše molitve k prestolu Najvišjega, tolikaaj bolj napeto prizadevanje in delo naše v obrambo svete Matere Cerkve. Sinovi Vaši, ki se ponašajo s frančiškanskim imenom, ne boječ se preganjanja niti smerti, bodo radi življenje dali in kri prelili za nauk in pravice svete rimske Cerkve in nje najvišjega poglavarja. Naši mladeniči v treh rimskih mejnarodnih kolegijih se v teh načelih in v tem duhu z največo skerbjo vzgajajo za pripravne cerkvene služabnike, da bodo ob svojem času na borišče stopivši z besedo, se spisi in zlasti se zgledom življenja po vsem svetu krepki branivci katoliškega nauka in pravic Cerkve in papežev. Verhu tega premišljujemo neštevilne dobrote, s keterimi je Vaša Svetost „zavoljo posebnega čuta dobrotljivosti in ljubezni do sinov sv. Frančiška" o priliki sedme stoletnice p° začetku naše serafinske vstanove vse tri družine Manjših bratov v pospešenje in veče vterjenje redovnega deržanja in sta- novitno ohranjenje bratovske edinosti in ljubezni obdarila. Mej njimi je zlasti tista „iz polnosti apostoljske oblasti11 podeljena vse tri frančiškanske družine z največim veseljem in neizrekljivo radostjo napolnila in je prav posebna zastava ljubezni in očetovskega nagnjenja do sinov serafinskega očaka, s keterim je naš red in vse njegove sinove pod premogočno zaščitništvo Matere božje, brezmadežne Device slovesno postaviti blagovolila. Kaj naj torej vernemo Vaši Svetosti za toliko in tolikih dobrot preblagovoljno nam podeljenih ? Ko znamenje hvaležnega serca mi vsi sinovsko službo Vam najvdaniše izkazujoč Vaši Svetosti sami sebe popolnoma izročimo, naše goreče molitve in vsa dela, ki smo jih na večo slavo božjo in v korist duš s predrago kervjo Kristusovo odrešenih in v obrambo pravic svete matere Cerkve v preteklem času storili in jih bomo s pomočjo milosti božje v prihodnje dodali. Ob enem priserčno prosimo Vašo Svetost, naj nam tukaj zbranim vesoljnim poglavarjem, ravnateljem, učiteljem in gojencem treh kolegijev in ravno tako vsem po vesoljnem svetu bratom in sestram tako tem, ki v samostanih žive, kaker onim, ki mej svetom prebivajo, blagovoli apostoljski .blagoslov pre-dobrotljivo podeliti, da bomo po njem vterjeni in pokrepčani apostoljsko službo po namenih Vaše Svetosti, od dne do dne serčnejše in vspešniše nadaljevati mogli. Vesoljni red Manjših bratov, s toliko izverstnimi znamenji blagovoljnosti apostoljskega sedeža obdarjen pod materinim varstvom brezmadežne bogorodnice Device, ki jo že davno poskakujočega serca in sč sinovsko . zaupljivostjo ko kraljico reda Manjših bratov časti, zdaj pa njeno nebeško pomoč s posebnim naslovom v lavretanskih litanijah z molitvijo m petjem prosi: „Kraljica reda Manjših bratov, prosi za nas“, bo brez dvojbe znamenite sadove svetosti po vsem svetu prinašal, ter bo močan steber in terdna podpora sveti rimski Cerkvi tudi v prihodnjih časih." Tako naš generaljni minister v imenu vesoljnega reda Manjših bratov vseh treh sicer samostojnih družin. Na to so sVeti oče papež Pij X. tako odgovorili: »Pogled na vas, ljubljeni sinovi, besede, s keterimi ste izverstna serčna čutila izrazili, naznanjenje vaše vdane ljubezni do skupnega očeta Nas je globoko genilo in jako razve- selilo. To pa Nam je tolikanj ljubše, ker prihaja od vernih mož tistega reda, keterih vstanove, izročila in zgodovina so neminljivi spominiki goreče ljubezni do Cerkve in neomade-žane poslušnosti. Vkoreninjena je namreč v duhu moč in stanovitnost, s ketero sv. očeta Frančiška gojenci, cvetoči v slavi čednosti in učenosti in skoraj odločeni v pomnoženje števila blaženih nebeščanov z apostoljskiin sedežem čutiti in delati in njegove pravice braniti nigdar niso nehali, tudi v nevarnosti življenja ne. Množi veselje misel, da izkazovanje take ljubezni do nas in tega apostoljskega sedeža na dan prihaja ob sklepu sedmega stoletja po vstanovitvi vašega reda, ke smo namreč Mi ne samo dobrohotnosti in spominjajočega se duha čutila vam na znanje dali, deleči dobrote, keterih delivci smo po božji previdnosti postavljeni, temuč tudi poskerbeli, da bi se vezi ljubezni mej sinovi in skupnim očetom tesneje zategnile. Zdaj pa nas dela skerbne, da se vam zahvalimo, pripravljena in hitra volja, s ketero ste sprejeli naše opomine, da bi se vsi imeli za sinove enega in istega očeta Frančiška brez kakega razločka, sicer v tri družine razdeljene, pa le enega pota sledivce, in tako zvezane, da ste eno serce in ena duša; da je vaša reč skupna, isti načini vsem in tako svetu dajete zgled tiste edinosti, ki le iz božje milosti izvira. In ne menj prijetno je, da vas vidimo, kako vneti tiste ljubezni, kaker Frančišek, dobro dišavo Kristusovo široko razlivate in po njegovem zgledu vsem vse postavši nobene strani svete službe in grajanske izobrazbe vam tuje ne mislite. Vsakdanje delo vam je namreč oznanjevati besedo božjo in izobraževati narode, ne le omikane, temuč tudi vsega više človeškega ne deležne, ki še v temi in smertni senci sedijo, zlasti pa dela vsmiljenja opravljati v javnih varovališčih in bolnišnicah, da telesa bolnih krepčate in duše z grehi omadežane h pokori kličete. Zahvala naposled vam bodi izrečena za junaško stanovitnost v boju za pravico, boju, ki ga podžigajo hudobne umetnosti in moč teh, ki so se zakleli zoper Kristusa in Cerkev ter mislijo, da z nami prekrasno delajo, ker nas puste živeti* ko nam meč krivičnih postav visi nad glavami. Nadaljujte* ljubljeni sinovi, boj po svoji moči in ne obupavajte, ker nekaj časa reči gredo po volji sovražnikov. Druge moči je zlomila in poderla Cerkev, da se že ni bati, da ne bi enkrat, z božjo pomočjo, z eno vere in ljubezni vezjo zvezani, zmage dosegli. Z nekako posebno skerbnostjo pa so odperta naša usta do vas, ljubljeni mladeniči, ki ste kaker cvetki iz trojne redovne družine izvedeni v Rim prišli, da dušo s čednostjo okrasite in um z učenostjo, ter vire svetosti in modrosti luč po vseh krajih vesoljne zemlje raznesete. Vi ste oklenivši se Frančiškovega vodila pač najboljši del izvolili, po keterem morete pravo podobo kerščanske popolnosti v življenje vvesti ter ko resnični Kristusovi učenci ne le splošne dolžnosti, temuč tudi evangelijske svete deržati. Vi ste kerščanske deržave izbrani deržavljani, ki so božjega učenika besede in zglede resno sprejemši Boga na spodoben kraj v svoji duši in življenju postavili, ki so po vsi pravici sprevideli, da je vera največi in pervi opravek, ki so večno zveličanje tako visoko cenili kaker Kristus, ko je rekel: „Eno je potrebno", ki so odpovedavši se unanjim minljivim dobrotam, da bi edini glavni cilj življenja pred očmi imeli, od posvetnih reči k vseh reči stvarniku obernili serce, ki so naposled ne sebi živeti sklenili, temuč Jezusu Kristusu. Ker je pa Kristus vseh čednosti najpopolniši zgled, zato si prizadevajo Nfegovo podobo, koliker morejo, sami v sebe Prenesti. Zato se trudijo, da bi zadobili njegovo podobnost njegov križ objemši in pokopani ž njim, edinemu Bogu živeči, jarmu vere in pokorščine duh in serce vklonivši, meso križajoč da bi gospodoval duh, se zderžanjem, čuvanjem, zatiranjem dopolnjujoč „to, kar nedostaje terpljenja Kristusovega v telesu obnašajoč", tako da je vsakemu dovoljeno terditi s Pavlom: „Živim jaz, že ne več jaz; živi pa v meni Kristus." Ne dišejo namreč njih usta nič druzega ko Kristusa in ne vtriplje serce razen zavoljo Njega; v Njem celi žive, se gibljejo in so, tako da jim je sedanje življenje kaker novaštvo 'n priprava za dosti boljše, ketero gledajoč pred sebo imajo smert za dobiček, kaker tako, ki bo naredila in dopolnila Zvezo ž Njim, ki je bil njih življenje po znani besedi omenje-nega apostolja: „Meni je živeti Kristus in vmreti dobiček." Ali kedor hoče Kristusa posnemati, ta mora ne le delati, temuč tudi učiti. In zato namreč, ljubljeni mladeniči, ste sem Poklicani, da si pridobite tisto množino učenosti, ki se bo mogla krepko nasproti postaviti napak tako imenovanemu znanstvu, sovražnemu ob enem veri in pameti, ki pa vender hoče gospodovati v šolah. Je pa po pravici tako imenovano znanstvo le tisto, ki se iz svetega pisma izpeljuje in iz izročil, ketere je Cerkev sprejela in poterdila. Bodisi torej govorjenje o načelih vere, ali o vodilu zaderžanja ali o postavah poti življenja, vaša beseda ne bodi človekova, temuč Cerkve. In ne terpite zmanjševanja ketere koli resnice ali postave od Cerkve določene, ketere nauk je poln, cel, ves čist. In tega nauka celota in čistost se ne bo nigdar zadosti priporočala. Ko se namreč silovito napadajo sveta izročila, kaker se dan današnji godi, ne manjka ljudi, ki sodijo, da bi bilo primerno ali tudi potrebno, da Cerkev včasi odstopi od strogosti starega nauka. Ali naj grajajo Cerkev, ki se terdno derži svojega namena, ko varuje resnice in vstanove, ki ne vgajajo posvetni modrosti, naj skušajo pregovoriti staro Mater, da sprejme kaj poglavji modernistov, da se vda ter po prijateljsko reči v soglasje spravi, kaker je vgodno, da naj pusti nezaničljive ljudi mirno živeti, keterih mnenja so, kaker pravijo, „nepopravna", od keterih velikega duha morete pričakovati deržava in Cerkev mnogo koristi in slave. Te in podobne reči naj berbrajo tisti pametniši možje. Vas, ljubljeni sinovi, bomo nagovorili z besedami Pavlovimi k Timoteju obernjenimi: „Ti pa, o človek božji, beži pred tem: — bojuj dober boj vere — dobri zalog varuj po Svetem Duhu, ki je v nas. Obliko imej zdravih besed, ki si jih slišal od mene v veri." In če bi se tudi zahtevalo od vas, da zavoljo koristnih pogodeb ali v nadi da se spreoberne množica k verski strani, od nauka nekaj žertvujete pokvarjenim posvetnim mnenjem, naj vsaki od vas misli, da je njemu rečeno, kar pravi apostelj svojemu učencu: „Za povem ti pred Bogom, ki oživlja vse, in pred Jezusom Kristusom, kije dal pod Poncijem Pilatom dobro izpoved, da ohrani naročilo brez madeža negrajljivo noter do prihoda Gospoda našega Jezusa Kristusa." Keder bo nehal priMjudeh cenjen biti ta nepokvarljivi nauk, keder bo prestalo kraljestvo tiste in neomadežane resnice na svetu, tedaj bo zbudil Bog zopet svojega Sinu „ki ga bo ob svojih časih pokazal blaženi in sam močni kralj kraljev". Mej tem je naša dolžnost, ki njegovo poslanstvo zveršujemo, zaklad cel in neoskrunjen hraniti noter do prihoda Gospodovega poslednjega in s Hilarijem svetim kličemo: „Bolje mi je na tem svetu vmreti, kaker pod gospodstvom čigave oblasti čisto resnice pokvariti devištvo." Vi pa, ljubljeni sinovi, boste svetost življenja s čistostjo in celoto nauka združeno hranili, ako boste češčenje kraljice vašega reda, brezmadežne božje roditeljice pridno gojili. Po nji namreč, ki je ogledalo pravičnosti in sedež modrosti, je vsemogočni hotel, da imamo vse. Modri, ko so šli v Betlehem, da bi molili Jezusa, so našli stopivši v hišo otroka z Marijo Njegovo Materjo. Zdaj je Cerkev hiša, kamer vstopivšemu Jezus in Marija naproti prideta. Kaj je namreč kerščansko bogoslužje, če ne vera Marijinega Sinu? Če'pa se ne more ločiti, kar je Bog združil, gotovo ne najdeš Jezusa razen z Marijo in po Mariji. Njo so po pravici sveti možje imenovali živo mon-štranco. Ona je namreč, ki nam v to solzno dolino postavljenim pot zveličanja, Jezusa, voljno kaže; ona, pohlevna in ljubezniva Sinovi podaja naše molitve, v keterth vsak dan k Nji kličemo: »Jezusa, blagoslovljeni sad tvojega telesa, nam Po tem pregnanstvu pokaži.“ — Naj kraljica nebeška in odvetnica naša Marija še nadalje z nami po materino ravna in Prej ali potlej slečenim mesa da gledati Jezusa ne Strahovitega veličastva kralja in preostrega sodnika, temuč naklonjenega zveličarja, prijaznega prijatela, vsmiljenega brata. Ko vgodno znamenje te milosti in posebno pričo naše blagovoljnosti tebi ljubljeni Sin Naš kardinalj, vam generaljni ministri, ravnatelji, učitelji, gojenci, koliker vas je tukaj, in vsem drugim bratom vašega reda apostoljski blagoslov z veliko ljubeznijo podelimo". Tako sveti oče Pij X. Vsi pričujoči, mej njimi je bil tudi naš mladi p. Ciprijan, bodo pomnili to avdijencijo vse svoje življenje; saj pomeni celo novo dobo v zgodovini reda Manjših bratov. Tu so bile namreč zbrane ali zastopane morda Pervič vse tri sic^r samostojne družine enega in istega reda Manjših bratov, pervega reda sv. očeta Frančiška ter se čutile yse tri ko enakopravne in vse tri en sam red. V tej edinosti’ Upamo, da bo red stanovitno se ohranil in tako zmirom z večo močjo in boljšim vspehom delal za čast božjo in zveličanje človeštva po volji in navodu svetega očeta Pija X., skerbnega našega zaščitnika. r'v\SX*r"> Tolažila sv. katoliške vere. P. A. M. Sv. spoved. »Pojdite in skažite se duhovnikom«. Luk. 17, 14. Sv. katoliška cerkev ima tisto ljubezen in tisto sočutno vsmiljenje, s keterim je napolnjeno Serce njenega božjega ženina. Ona je v resnici mati, ketera svoje otroke v vseh bridkostih najljubezniviše tolaži. Ker je pa greh največe hudo za človeka, skerbi sv. cerkev pred vsem za to, da nam zoper to dušno rano ponudi hitro in krepko zdravilo. Kristus Gospod sam ga ji je dal v čudovitem zakramentu pokore, v sv. spovedi. Ni ga gotovišega in vspešnišega tolažila, kaker to. V Rimu, svetem mestu, beremo na vsaki spovednici ljubeznive besede Gospodove: „Pridite k Meni vsi, ki se trudite in ste obteženi! Jaz vas bom poživil". Zdi se, kaker bi namestnik božji v imenu svojega božjega učenika ljubeznivo vabil vse grešnike. Pogostokrat se tudi zgodi, da se keteri zgubljeni sin, ki je slučajno prišel v eno ali drugo prekrasno rimsko cerkev, v hrepenenju po dušnem miru, gnan od pekoče vesti verže k nogam posredovavca božjega vsmiljenja in kmalu na to sodni stol pokore se solzami hvaležnosti in veselja zapusti. Sv. spoved daje katoliškemu kristijanu največo tolažbo; ona je zdravilo zoper vse rane človeškega serca: I. Kot spoznanje. II. Kot pripomoček odpuščenja. I. Vže kot spoznanje je sv. spoved nepopisljivo velika dobrota. Pride čas, ko človek ne more več sam nositi bremena, ki mu teži serce. Začudenemu, osupnjenemu zarad svoje slabosti, z osramočenjem napolnjenemu zarad svoje bede, je poštenemu človeku in pred vsem kristijanu po vsakem večem grehu, v keterega more tudi svetnik v tem življenju pasti, nemogoče, da bi to svojo žalostno skrivnost zaperto deržal v svojem sercu. „Tega se je moje serce vstrašilo in se je se svojega mesta premeknilo". (Job 37, I.) Da, od straha prevzeto serce grešnika bi rado razklalo persi; neka nepremagljiva sila ga vleče svojo bridkost in težavo komu potožiti, svojo žalostno skrivnost komu razodeti. Dolžnik in grešnik čuti, da mora govoriti, da tako vsaj nekoliko svojega bremena, ki ga tako teži, v serce prijatela položi, To je tako resnično, da neketeri hudodelci, v svojem dušnem strahu, ker nimajo zvestega prijatela, drevesom ali terdi skali zaupajo svoje hudodelstvo. Zgodilo se je, da si je neki morivec olajšal se spoznanjem in obtožbo svojo vest na ta način, da se je nagnil nad zibel otroka in temu nedolžnemu bitju, ki se mu je smehljalo, zaklical strašne besede: „Otrok, jaz sem tisti, ki je tvojo mater vmoril“. Kolikokrat se zgodi, da se hudodelci • s prostovoljno obtožbo in spoznanjem izroče v roke posvetne pravice! Gotovo ‘je toraj, da želi človek svojo žalost, svoje težave, da celo skrivnost svoje pregrehe in hudobije izliti v serce drugega človeka. Komu bi pa mogel po težkem padcu svojo osramotivno pregreho razodeti ? Ali svojemu očetu ? Na noben način! Kje bi pa tudi vzel serčnost za to; ali bi se ne bal, da te bo tvoj oče preklel? — Ali svoji materi? — Se manj, ona bi ti ne verjela, in ke bi ti verjela, bi vtegnila od žalosti vmreti. — Morebiti svojemu prijatelu? — Njemu še celo ne; ker se svojim razodetjem bi ga za vselej zgubil. Vidiš toraj, da potrebuješ v takem položaju nekega posebnega bitja, ki te more razumeti in Potolažiti: ti potrebuješ duhovnika, to je, človeka ki je v tistem času last nebes in zemlje ki je namestnik božji, posredovavec božje milosti in božjega vsmiljenja. Celo kakemu angelju iz nebes bi ne mogel odkriti svojega serca; ne upal bi se njemu razodeti; zdelo bi se ti, da bi že samo odkritje tvojih pregreh prestrašilo tako čisto bitje, čeravno je bilo priča tvojih prestopkov. Angelji miru bridko jokajo. (Iz. 33, 7). Ostane tedaj pri tem: Duhovnik in nobeden drugi kot duhovnik je tisti, keteremu more vbogi grešnik zaupati. On sam ga more tolažiti, on sam mu odpustiti, in vsaki dan vidimo, kako se Sode ti čudeži božjega vsmiljenja. Duhovnik je človek, kaker s' ti: on se nič ne čudi in ne zgraža; poterpežljivo in krotko te posluša; ljubeznivo ti zbuja serčnost in odpusti ti z vese- ljem, zakaj on ima serce svojega božjega učenika. 0 grešniki,, ke bi vender to vedeli; ke bi vsaj enkrat poskusili! Duhovnik je pripravljen, vas potolažiti in osrečiti. V imenu božjem vam vedno kliče: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom pokrepčal". Kolika nesreča, oropati se neizrekljive sreče in dobrote sv. spovedi in opustiti cela leta ta čudoviti studenec tolažbe! In vender je toliko grešnikov, ki bi si mogli na persi terkati in govoriti s prerokom: „Gorje meni, ker sem molčal!" (Iz. 6, 5.) Najdejo se ljudje keteri najskerbnejše skrivajo sramoto in terpinčenje pekoče vesti. Toda to skrito zlo, te skrite rane so, kaker pravi sv. Avguštin, tisočkrat bolj boleče; zakaj skrita zlo grize do kosti in mozga. „Ker sem molčal, so se postarale moje kosti". Ps. 31, 3. Nesrečen človek, ki sam živi v svoji dušni stiski in žalosti zarad svojih pregreh, ker svoje krivice ne pripozna in svojega serca ne odkrije. Kolika grozovitost bi bila, zavirati dušo terpinčeno od červa nemirne vesti, svoje zdravje, svoje življenje iskati tamkaj, kjer edino ga more zopet najti! Kedor kaj tacega zakrivi, je v pravem pomenu trinog. Vender se najdejo možje nespametni in kruti dovelj, da svojim ženam naravnost prepovedo od časa do časa bližati se božjemu namestniku, da si v zakramentu pokore pridobe one moči, ketere potrebujejo, da moreja v svojem večkrat hudem terpljenju stanovitne ostati, da morejo ostati krepostne pri večkrat težki poskušnji, da dobe dobrega sveta in tolažbe, keder se hoče obupnost polastiti njih serca. Bili so že tudi tako brezverski možje, da so svojim ženam celo v smertni uri zabranili tolažila sv. katoliške vere. — Marisiketera zgubljena duša bi se bila pred svojim odhodom v večnost rada z Bogom spravila; pa ravno domači so ji vedno te misli iz glave izbijali; njeni želji so se naravnost vperli in duhovniku so zabranili, priti do duše, ki je bila na tem, da se loči od sveta, da bi jo tolažil in rešil. O trinogi in kruteži! Zakaj ne spremljate žertve svojega brezboštva tudi v večnost ? Zakaj ne sledite oni duši tudi pred sodni stol božji, da bi tudi večnemu sodniku branili, prizanesti in odpustiti duši, ketero hočete oropati na vsak način edinega pripomočka, s keterim more dobiti milost in odpuščenje ? In tako grozovitost zakrive očetje, možje, prijateli. Dostikrat se kaj tacega zgodi zlasti po večih mestih, kjer vlada brezverstvo/ Najdejo se pa ljudje, keteri še gerše delajo. To so oni brezbožni pisavci, keteri zakrament božjega vsiniljenja očitno zasramujejo in zasmehujejo. Kedor tako hudobijo stori, ta je zaklet sovražnik človeške družbe, sovražnik družine, sovražnik duš, in zaverženo bi morali imenovati tako stoletje, v keterem bi prišli taki spisi na svetlo. Kaj ? Ali ne spoznate, da ti ra-beljni resnice, kaker bi jih neki cerkveni učenik imenoval, se svojim bogokletnim naukom oropajo človeštvo zadnjega in edinega upanja? Molčite lažnjivci, in pustite nam vsaj to rešilno desko, da se ne potopimo. Derznete se terditi, da je duhovnik slaboten človek in da se spovedjo njemu in sebi napravite skušnjave! Grozoviti lažnjivci! Tudi deska je slaba in zdrobljiva 'n vender reši človeka, da se ne potopi. Ali mu hočete za to braniti, da je ne bi zagrabil? S to desko more priti do obrežja. Ali mu hočete stergati iz rok ta zadnji pripomoček in ga peh-niti nazaj v valove morja, kjer vas bo preklinjal, gotovo se vdal obupnosti in gotovo tudi našel svoj grob? O kristijani, odprite svoje oči in sodite sami, kje je resnica, kje je ljube-zen. — Sv. vera, duhovnik božji kličeta dušam: Pridite! Oni grozoviti goljufi pa jih prepuščajo njih nesreči in jim pripravljajo pogubljenje. II. Se večo tolažbo daje sv. spoved kerščanski duši kot sredstvo odpuščenja. Kedo ne ve, kako sovraštvo in kreg za-grene človeku življenje, kako pekoča in nemirna vest dušo ^ega in terpinči ? Nič ni pa lepšega, kaker dan sprave in miru. Ali se ne čuti serce otroka, ki je razžalil očeta, nesrečno, do-k'er ta ne reče: Odpustim ti? — V zakramentu sv. pokore pa dobimo odpuščenje od svojega nebeškega očeta, in, o moj Bog, kakošno odpuščenje! Kedo nam napravi spravo tako lahko in ^edaj smo odpuščenja tako gotovi ? Sprava z Bogom je zelo lahka. Mislite nekoliko na zakrament sv. pokore in premislite, kaj se od vas tirja. Ali ne označuje vse le dobroto in vsmiljenje, sodnik in sodba? Posredo-v3vec in namestnik božji na sodnem stolu pokore je duhovnik, *° je, človek, reven in slab kaker grešnik in njegova služba je vsem odpustiti. Pridite! Druga sodba ni mogoča. Noben §rešnik ne bo zaveržen, naj bodo njegove pregrehe še tako ve-l‘ke. Ako pride grešnik, keterega spovednik spozna, da ni vreden odveze, potem more on k večemu za nekoliko dni odpu-ščenje odložiti in spovedanca očetovsko opominjati, da se za milost zakramenta bolj vredno pripravi. »Zaupaj", tako govori grešniku, »moli in tudi jaz hočem ljubega Boga za te prositi in, kaker hitro bo mogoče, odvezati te tvojih grehov". Razsodba vedno naznanja milost, odpuščenje, ljubezen: »Tvoji grehi so ti odpuščeni; pojdi v miru!" In keteri so pogoji odpuščenja ? Bog tirja le samo to, da svoje grehe odkritoserčno spoznamo in resnično obžalujemo, da smo ga razžalili. Obtožba pa nam je zelo olajšana. Svojo obtožbo položimo v serce očeta, keteri je zavezan k najstrožji molčečnosti. Ali si moremo misliti bolj lahko in sladko odpuščenje? Pridite toraj, revni grešniki, ki vas peče vest in ste poterti in žalostni, pridite, Gospod vas hoče pokrepčati! Sv. spoved je pa tudi najgotoviše sredstvo odpuščenja. In ravno v tej okoliščini je tolažba, ketero vživajo edino le otroci katoliške cerkve. Tudi naši bratje, keteri žive v verskih zmotah, so slabi kaker mi; tudi oni potrebujejo odpuščenja; pa kedo naj ga jim da? — Bog! — Seveda; pa kako morejo vedeti, da so odpuščenje res dobili? Le naši duhovniki sami imajo pravico in nalogo to službo milosti izverševati in jo tudi vsaki dan izveršujejo. Noben drugi človek na svetu, noben angelj v nebesih nam ne more reči, da so nam naši grehi odpuščeni, edino le katoliški duhovnik nas more zagotoviti te milosti. Tvoji grehi so ti odpuščeni, je rekel božji Zveličar Magdaleni. O kako je bila ona takrat srečna, s kako blaženim upanjem je povzdignila svoje oči proti nebu! »Jaz te odvežem !“ tako govori duhovnik in luč in mir in veselje se verne v očiščeno dušo. O, ke bi smel spovednik govoriti, ke bi smel le en del tega razodeti, kar je v spovednici skusil in občutil in ke bi ti, vbogi grešnik, slutil, kako sladko tolažbo ti je Gospod Bog v svojem neskončnem vsmiljenju pripravil, še denes bi hitel k nogam duhovnika, da bi pri njem milost in odpuščenje dobil. Spomni se sreče, ki je napolnila tvojo dušo, ko ti je tisti dan pred pervim sv. obhajilom namestnik božji rekel: »Pojdi v miru, moj otrok, ti si zdaj čist kot angelj ; jutri lahko pride Gospod nebes v tvoje serce". Kako lahko ti je bilo pri sercu! Kolik mir, kolika blaženost te je napolnjevala! In vender se morebiti najde še sladkejše, še veče, še popolniše veselje: To je, keder se grešnik po dolgih letih, ketera je preživel v zmotah in pregrehah verne nazaj k svojemu Bogu, keder pri nogah božjega namestnika po odkritoserčni spovedi v novič zasliši besede vsmiljenja: »Tvoji grehi so ti odpuščeni; pojdi v miru !“ Težak kamen se odvali takrat od serca. Ostra puščica, nabru-šen meč se izdere iz serčne rane, ketera se na čudežen način zapre. Kako veselje, kako blažen! Na glasbi rad vriskal in vsemu svetu povedal, kako je srečen. „0 moj oče, moj oče!“ je klical neki sloveč generalj, po opravljeni sv. spovedi, „kako vesel in srečen sem zdaj ! O, da bi cel svet vedel, da se ne da °ič primerjati s to srečo, ketere sem denes pri vaših nogah deležen postal! Bog mi je dal veliko bogastva in časti in jaz tudi svojemu sercu nisem odrekel nobenega nespametnega veselja, ki ga svet srečnemu ponuja; pa denes moram pripoznati, da vse ono bogastvo, vse časti, vse veselje ni nič v primeri z blaženim veseljem tega dneva, se srečo, ketere človek deležen Postane, keder se z Bogom spravi! O vi vbogi grešniki, da bi Vender vsi to vedeli, da bi vender vsi prišli in srečni postali!" Koliko je nesrečnih ljudi na svetu, ki leta in leta zdihuj ejo P°d težo grehov. Sovražnik duš jih ima vklenjene in jim napoveduje ne vem kako plačilo, da jih je sram ali se pa iz strahu Pred ljudmi ne upajo k spovedi. Nerazumljivo je, da se najdejo celo taki, ki se boje, da bodo spovedniku žalost prizadeli, ako se odločijo po dolgih letih slabega življenja, verniti Se na pravo pot, ali pa mu odkriti greh, keterega so doslej zamolčavali. To je najgerša zvijača in najostudniša laž peklenskega sovražnika; saj duhovnik ne pozna veče sreče, kaker če •nore take rane zaceliti. Večkrat sem že vprašal, kedo od teh dveh je bolj sre-^en> ali duhovnik, keteri grešnika sprejme in mu v imenu dežjem odpusti, ali pa grešnik sam, ki dobro spoved opravi in °dpuščenje dobi. Resnično tega ne morem povedati! Gotovo je žc vsak spovednik videl pred seboj jokati grešnika, pa tudi njemu so najberž solze prišle v oči, ali določiti, čigave solze So bile sladkejše, tega ne morem. Pridite torej, grešniki! Pridite k studencu vsmiljenja; pri-in razveselite angelje nebeške in služabnike božje sč svo-,ni spreobernjenjem! Pridite in iščite srečo in mir v spovedi 'n °dpuščenju svojih pregreh! »Blager jim, keterim so hudobije °dpuščene, in keterih grehi so pokriti". (Ps. 31, 1.). BI. Jakob iz Kasfeljpieve, duhovnik 3. reda. *) Kastelj della Pieve je mestece v južni Italiji; tu je bil rojen bi. Jakob. Njegovi stariši so ga dobro vzgojili in lepo zanj skerbeli, ker se je učil in pripravljal za duhovniški stan. Zraven bogoslovja se je učil tudi cerkveno in grajansko pravo, da bi mogel tem več dobrega delati za bližnjega, zlasti za siromašne ljudi. Ko duhovnik je čutil v sebi nagnjenje v vboštvu in ponižnosti živeti; zato je stopil v tretji red sv. Frančiška. Redovno obleko je zmirom in očitno nosil; službo božjo je najrajši opravljal v vbogih cerkvah. Zelo se je potegoval za siromake in stiskane; varoval je vdove in sirote. Za vboge bolnike je kupil pred mestecem Kastel Pieve razderto bolnišnico, jo popravil, in v nji bolnikom stregel; službo božjo je pa v bolniški cerkvici opravljal. Nekega dne najde v pismih, da je imela ta bolnišnica in cerkvica tudi nekaj posestva, ketero si je pa neki plemič prisvojil. Jakob gre k njemu in ga lepo prosi, naj izroči to posestvo bolnišnici, ki ima pravico do njega. Ker ni hotel plemič iz lepa verniti krivično prisvojenega posestva, ga toži in pravdo dobi. To njegovo pravično potegovanje za siromašne bolnike ga je pa življenje stalo. Imenovani plemič ga je povabil na južino, kaker da bi se hotel ž njim pomiriti. Ali ko se je duhovnik vračal domov, so ga plemičevi hlapci, poleg pota skriti, čakali in vbili 15. januarija leta 1304 ali 1305-Truplo so vergli v jamo in s fratjem in ternjem pokrili. Ali čudo! To ternje je začelo cvesti; ljudje so to opazili, šli gledat in pod cvetočim ternjem so našli truplo rajnega duhovnika ter ga v bolnišniški cerkvici pokopali. Čez 174 let je bilo to truplo še nestrohnelo. Sveta cerkev je 17. maja 1806. pote.dila nepre-tergano češčenje bi. marternika vsmiljenja do vbozih. P. A. F. *) P. Pietr’ Antonio di Venezia. Leggendario Francescano, tom. I.. V*te di Gennajo 15. P. Sylvester VVinkes, Seraphischer Tugendspiegel, 15. Januar. Acta 0. M. ann. 1909. fasc. 5. Življenje sv. Ferdinanda 111. Leona in Kastilije kralja, tretjerednika sv. Frančiška. p. s. z. Uvod. Trinajsto stoletje po Kristusu je bogato znamenitih oseb in velikih dejanj. To stoletje sta nastopila od Boga poslana redovna vstanovnika Dominik in Frančišek, keterih vstanove so širile blagoslov božji v vse naslednje čase noter do naših "dni. To stoletje so se rodili mnogi imenitni učeni, mej drugimi sv. Tomaž Akvinski in naš sv. Bonaventura, moža, ki sta povzdignila kerščansko bogoslovje in modroslovje na občudovanja vredno višino. To stoletje je videlo sv. Antona Padovanskega, nevtrudljivega oznanjevavca besede božje, videlo sv. Elizabeto, mater vbogih in bolnikov. To stoletje more pokazati tudi naj-veče kneze in vladavce v cerkvi in deržavah. Mej poslednjimi je eden najslavniših sv. Ferdinand, kralj Leona in Kastilije, tretjerednik sv. Frančiška, vreden, da se bliže seznanimo z njegovim življenjem. Preden pa ga začnemo popisovati, moramo vedeti nekoliko o deželi, kjer je bil rojen, kjer je delal in vmerl, in poizvedeti kaj tudi o stariših, ki so imeli takega sinu. Leon, rojstna dežela sv. Ferdinanda, je bila ob njegovem času eno malih kerščanskih kraljestev na Španskem, mej staro Kastilijo na vshodni in Portugalom in Galicijo na zahodui strani. V Španiji, velikem po pirenejskih gorah, ki ga ločijo od francoskega, imenovanem pirenejskem skorootoku, so prebili ob Kristusovem času razni narodi, zlasti Iberi in Kelti, Pomešani nekoliko s Feničani, Gerki in Rimljani. Vsa dežela Je bila podložna rimskemu cesarstvu. Rimski cesarji so imeli tam tudi mnogo svojega vojaštva. Regiment vojakov, 4200 do 6000 mož, so imenovali Rimci legi o; mi bi rekli legijon ali *egija. En tak legijon rimskih vojakov in sicer sedmi dvojni Oegio VII gemina) je imel svoj tabor prav v rojstni deželi na-*ega svetnika. Iz tega tabora je ščasoma nastalo mesto, ki je °branilo ime Legijon ali po sedanji španski izreki Leon; po tem mestu se je imenovalo potlej celo kraljestvo. Pa ne le latinski jezik so širili Rimci po Španskem, temuČ tudi, kar je bilo še veliko več vredno, kerščansko vero. Mogoče sicer, da je že sv. Pavel, kaker je imel namen (Rim. 15, 24. 28), tudi na Špansko prišel oznanjevat nauk Kristusov, ali za gotovo se to ne ve. Gotovo je le, da so bili pervi škofje na Španskem po tistih mestih, ki so bila najbolj rimska, in mej njimi se pervo imenuje ravno Leon. Vse do začetka 5. stoletja so Rimci gospodovali na Španskem in kerščanstvo se je hitro širilo. Tedaj je dala ta dežela katoliški cerkvi mnogo slovečih marternikov in svetnikov, pi' sateljev in pesnikov, tako Vincencija in Evlalijo, Juvenka in Prudencija, Orozija in Pacijana. Od leta 409 nadalje so priderli na Špansko razni nemški narodi, Alani, Svevi in Vandali; za njimi so prišli mogočni Visi g o ti ali Zahodni Goti, ki so one ali podjarmili ali v stran potisnili. Visigoti so bili mej vsemi nemškimi ali bolj prav germanskimi narodi najbolj izobraženi in tudi že kristijani, vender ne katoliški, temuč arijanci, to je nauku krivoverca Arija vdani, ki je terdil, da Kristus ni pravi Bog. Vender Visigoti starega katoliškega prebivalstva v svojem kraljestvu niso preganjali, Katoliška cerkev na Španskem je ohranila tudi pod njih gospostvom svojo uredbo in svojo zvezo z rimskimi papeži. Sčasoma so se Visigoti privadili celo latinskega jezika in naposled 1. 589 so se svojim kraljem vred sprejeli tudi katoliško vero. S tem kraljem, Rekaredom L, se je začela za katoliško cerkev na Španskem doba najlepšega cvetja. Kar ginljivo je brati, kako so pod njegovo in njegovih naslednikov vlado deržavne i° cerkvene oblasti v lepi edinosti skerbele za telesno in duhovno dobro vernega katoliškega ljudstva. Toledo, ne daleč od Ma-diida proti jugu, skorej v sredi dežele, je bilo glavno mesto deržave in ob enem cerkveno središče, sedež pervega nadškofa ali primata Španije. Tam so se pogostoma zbirali španski škofje na svoje cerkvene shode, ki so bili ob enem skoraj nekaki deržavni zbori. Mej škofi tistega časa slovita posebno sv. I*1' dor Seviljski, cerkveni učenik, in sv. Iljdefonz Toledski, tud' cerkveni pisatelj. Ali v sredi lepe edinosti mej cerkveno in deržavno oblastjo je bila katoliška cerkev na Španskem vender v velik' nevarnosti. To so ji bili judje, ki jih je bilo tam ne majhin0 število. Da so bili kristijanom sovražni, je natorno in se ni čuditi, zlasti ker tudi kristijani niso vselej lepo ravnali ž njimi. Priznati se mora, da so bile že postave vshodno-rimskega cesarja Justinijana proti njim terde; še terje pa so bile visigot-ske. Tudi škofje jim niso bili prijazni; neketeri so jim dajali na izbero, da se ali pokristjanijo, ali zapuste njih škofije, tako da se je moral celo papež za nje potegniti. V takih stiskah so se neketeri sicer pokristjanili, pa le na videz; v sercu so ostali judje, kaker so prej bili, in na skrivnem so se ravnali tndi na dalje po svojih judovskih navadah. Skfep kralja Hin-fila, ki je vladal od 1. 636 do 640, da prežene vse jude se Španskega in imajo tudi njegovi nasledniki tako delati, je pospešil le še bolj hlimbo in navidezno kerščanstvo, ter pomnožil nevarnost za cerkev in deržavo. Le pomislimo, kakšni so morali biti nasledki, če je tak kerščen jud postal mašnik ali celo škof. Maševal je, pa ni imel namena v resnici maševati, Posvečeval je, pa ni imel namena v resnici koga posvetiti, te-muč le škodo narediti cerkvi. Da so taki ljudje tudi deržavi škodili, kjer se je dalo, to si je lehko misliti. Skovali so v ta namen zaroto se svojimi rojaki judi v Afriki; pomagali so tudi, koliker so le mogli, mogočnim sovražnikom, ki so napadli Španijo, ko je bilo v začetku osmega stoletja kraljestvo opešalo in propalo. Ti sovražniki so bili Mavri, doma v severno-zahodnem kotu Afrike, Španiji nasproti; v starem veku se je tista dežela P° njih imenovala Mavritanija, zdaj se imenuje Maroko. V 7. stoletju so bili Mavri najberže vsaj večinoma kristijani, kaker vsa severna Afrika; zahodnji del dežele je bil celo pod špan-sko oblastjo. Ali prav v tem stoletju se je vzdignila proti veri Kristusovi silovita nevihta, ki je kerščanstvo v Mavritaniji kaker po vsi severni Afriki in zahodni Aziji skoraj popolnoma 2aterla. V Arabiji je namreč krivi prerok Mohamed vstano-v'i novo vero, ki se je imela razširiti, kaker je hotel, po vsem Svetu. On sam si je podvergel Arabijo, njegovi nasledniki so P°djarmili Sirijo in Palestino, Egipt in Tripolitansko, Mesopo-tainijo in Armenijo, dvajset let po Mohamedovi smerti tudi Mrzijo. Nasledniki Mohamedovi, tako imenovani kalifi, niso namreč kaki aposteljni ali misijonarji, temuč ob enem cerkveni poglavarji in vojaški poveljniki ali cesarji. Mohamedova vera, navadno „islam“ imenovana, se ni širila kaker Kristusova z oznanjevanjem besede božje, temuč z ognjem in mečem. Tako je tudi v Mavritanijo priderl Mohamedovega naslednika vojskovodja Musa (to je Mozes) se svojimi arabskimi vojaki, in Mavri, koliker jih ni vbežalo v gore, so morali sprejeti islam in arabsko gospostvo. Tudi jezika so se morali učiti arabskega. Še zdaj je zato v Maroku in v vsej severni Afriki domači jezik arabščina. Pa s temi pridobitvami verniki preroka Mohameda še niso bili zadovoljni; tudi Evropo so si hoteli podvreči. Musa je meril seveda najprej na Španijo in kristijani so bili tako neprevidni, da so ga celo sami poklicali. Kralj Viti za je bil dal Teofrida, vojvoda v Kordovi, oslepiti. Njegov sin Roderih je zato vzbudil vstajo ter se je 1. 710 polastil prestola. Vtiizovi sinovi pa so v zvezi se svojim stricem nadškofom Seviljskim in vojvodom Julijanom, kraljevim namestnikom v Sevti (Geuta), poklicali, da veržejo Roderiha s prestola, kalifovega namestnika Muso na pomoč. Berž drugo leto 711 je prišel njegov podpoveljnik Tari k z obilo vojsko ter je premagal kralja Roderiha v veliki bitvi pri mestu Heres de la Frontera, na južnem koncu Španije blizu Kadisa, in v kratkem času seje polastil nnto skoraj vsega visigotskega kraljestva. Musa mu je bil nevoščljiv zaradi tolikih pridobitev. Prišel je tudi on na Špansko ter ver-gel Tarika v ječo, češ, da je bil nepokoren. Ali na povelje kalifovo ga je moral oprostiti in nadaljevati ž njim vkup osvojitev Španije. In res, v menj ko pet letih je bil podveržen do malega ves pirenejski skorotok. Le v severnih gorah Asturijet Biskaje in Kastilije si je rešil neki potomek stare kraljeve hišer Pelajo po imenu, majhino, vender neodvisno kerščansko kraljestvo ; v zahodnih Pirenejah pa so si znali Baski, mlajši starih Iberov, kaker prej proti Gotom, tako zdaj proti Mavrom vbraniti prostost. Vsa ostala Španija je prišla mohamedancem v oblast. Kjer je odločila oborožena sila, so ti kerščanske cerkve porušili; po mestih, ki so se jim podala po pogodbi, pa 9° Kristijanom prizanašali. Le težke davke in druge dolžnosti jim naložili. Popotnim Mavrom so morali dajati stanovanje tef jih tri dni zastonj hraniti. Službo božjo so smeli obhajati na tihem brez petja in zvonjenja. Tudi merliče so smeli le brez zvonjenja in spremljanja na prostem polju pokopavati; spo-minikov jim niso smeli postavljati. Križi in znamenja so bila °b potih in na očitnih prostorih prepovedana. Tako stiskani in °d časa do časa, zlasti v 9. stoletju, še huje preganjani so ven-der ohranili 29 škofij s 3 nadškofijami in celo svoj poseben obred pri službi božji, do današnjega dne znan pod imenom „mo-sarabski“. Mosarabci so se namreč kmalu začeli imenovati kristjani, ki so živeli na Španskem pod arabsko ali inaversko vlado. Vladali so namreč in vse javne službe opravljali ali Arabci ali poarabljeni Mavri. Vsaka okrajina je imela svojega yalija ali podnamestnika; ti so bili odgovorni v začetku namestniku kalifovemu v Afriki, kmalu pa je Španija dobila svojca kalifa ter je postala tako samostojna mohamedanska der-žava. Leta 750 so abbasovci, mlajši Mohamedovega strica Ab-basa premagali in vbili kalifa Mervana iz rodu Omajjevcev, k' so od leta 661 bili kaliti v Damasku. Eden tega rodu je vbežal na Špansko, Abd-ur-rahman, in mej tem ko je abbaso-Vec Abdallah nastopil ko kalif na Jutrovem in si za sedež iz-volil mesto Bagdad, je dosegel to čast Ahdurrahman v Kor-d°vi. Ne Toledo, prejšnje kraljevo mesto, Kordova, na reki ^vadaljkiviru v južno-španski deželi Andaluziji, je postala glavno mesto mohamedanske deržave na zahodu in to čast je ohranila Kordova skoraj 300 let, vse do 1031 po Kristusu. In to ni bila Prazna čast. Kordova je postala v tistem času največe in naj-'menitniše mesto v zahodni Evropi. Raztezala se je ob Gva-daljkiviru 5 nemških milj na dolgo ter štela milijon prebivav-Cev- Razen mnogih drugih znamenitih krasnih poslopji je imela ali, kaker drugi pišejo, 600, ali še celo mnogo več hiš b°žjih t. j. seveda mohamedanskih mošej in sicer tako lepih m bogatih, da se še dandanašnji čudi svet njih ostankom; se-^anja škofijska cerkev je nekaj prav posebnega in to je bila nekedaj glavna mošeja kordovska. Umetnost, znanstvo in slov-Stvo je bilo tedaj v Kordovi v najlepšem cvetu. Okoli leta 950 je 'melo mesto 80 javnih šol. Na daleč in široko je slovelo amkajšno vseučilišče; po njem je bila Kordova učiteljica vsej *ayhodm Evropi. Tudi kristijani so se hodili tjakaj učit tedanjih v'šjih naukov, zvezdoslovja, zdraviljstva, godbe, računstva in Cel° modroslovja. Pri vsem tem se kristijanoin mosarabcem ni predobro godilo. Preganjanje je sicer v 10. in 11. stoletju ponehalo, ali davke so morali vedno velike plačevati. Pa zdaj glejmo, kako so se imeli tisti kristijani, ki so vbežali moslemom, t. j. moha-medancem, ter si ohranili slobodo. Malo kraljestevce Asturija v severno - španskih gorah se je ščasoma širilo proti jugu. Mala pa za svojo vero in domovino vneta množica ljudi je bila namreč skoraj nepretergoma v vojski z moslemi ter jim je zdaj to zdaj ono terdnjavo ali mesto iztergala iz rok. Tako je prišlo tudi jako vterjeno mesto Leon spet kristijanom v roke in kralji, ki so imeli prej v Oviedu svoj sedež, so se preselili v Leon in nadalje imenovali sebe in svoje kraljestvo po tem mestu. V severno-vshodnji Španiji, ki se na Francosko naslanja, so nastale mej tem frankovske mejne grofije Barcelona, Navarra in Aragon. Vse tri so postale ščasoma samostojne der-žavice, Navarra in Aragon celo kraljestvi. Kastilija, tako imenovana po mnogih kastelih ali terdnja-vah, ki so si jih kristijani postavili v brambo zoper mosleme, je bila pervotno grofija kraljestva Asturije. Ko je bil poslednji grof zavratno vmorjen, se je dežele polastil kralj sosedne Navarre Sančo Veliki ko svak vmorjenega, ter je dal Kastilijo? ko je razdelil svoja posestva, svojemu drugemu sinu Ferdinandu ko dedno kraljestvo. Knezi in kralji teh malih deržavic so bili sicer dostikrat v prepirih mej sabo, vender so počasi zmirom več moslemskega posestva osvojili, zlasti ker je bilo tudi mej temi mnogo needinosti in razporov. Namestniki kali' fovi po raznih okrajinah so imeli preveč oblasti in so jo skušali še zmirom bolj razširiti, tako, da se je naposled kalif Hišam III. leta 1031 odpovedal svoji časti in deržava je razpadla-Koliker je bilo prej namestništev, toliko je bilo nadalje novih deržavic, ali pa še več. Temu nasproti so se kerščanski knezi združili, da bi naredili konec arabskemu gospostvu na Španskem. Aljfonz VI. kralj Kastilije, je osvojil 1. 1085 veliko ia jako vterjeno mesto Toledo ter je napredoval tako vspešno, da 'so Arabci M o r a b e t e ali A1 m o r a v i d e *) in njih mogočnega poglavarja Jusufa, ki si je bil podvergel Mavritanijo, iz Afriki *) Eno ko drugo ime je iz arabskega »al murabathin«, kar pomeni božji službi se posvečujoče može. na pomoč poklicali. Ta skoraj 801etni knez je res prišel z veliko vojsko in premagal tri kerščanske kneze, Aljfonza VI., Sanča kralja aragonskega in barcelonskega grofa Berengarja 1- 1086; pa nato ni šel nazaj v Afriko, ostal je ter si podvergel vso južno Španijo. Le s pomočjo kerščanskega vojvoda, mnogo opevanega Sida, so mu moslemi Valencijo spet izpulili, ki je Pa po Sidovi smerti vnovič prišla v Morabetsko oblast. Tako je ostala arabska Španija razen Saragose, ketere mogočni knez si je znal pridobiti prijateljstvo Jusufovo, pod gospostvom Al-moravidov. Da niso ti tudi delov kerščanske Španije pod se spravili, je overla moč in previdnost Aljfonza VI, ki se zato In zaradi izverstnega gospodarstva imenuje „luč in ščit Špancev". Njemu je pomagal v boju zoper Almoravide tudi burgundski grof Henrik. Zato mu je dal Aljfonz grofijo Portugal mej rekama Duero in Minjo ko nekako dedno izročilo (fevd) kastiljskega kraljestva 1. 1095. Pa že Henrikov sin Aljfonz I. n' priznal kastiljske višje oblasti, imenoval se je kralja portugalskega 1. 1140, in ščasoma se je razširilo to kraljestvo, ki je ko tako samostojno ostalo do naših dni. Natančniše pripovedovati, kako so se mej sabo prepirali kerščanski vladarji in kako so se posamezni vojskovali z mohamedanci, to bi bilo predolgo in predolgočasno. Omeniti moramo tu le še, da so Almoravide kmalu spodrinili Almohadi *), ki so razširili svojo oblast tudi čez vso arabsko Španijo. Ali z°per nje so se združili Aljfonz VIII. kralj Kastilije stari oče Sv- Ferdinanda, in kralja navarski in aragonski ter so jih leta 1212 ^ri mali vasici Las Navas de Tolosa, onkraj gore Sierre Mo-rene popolnoma potolkli. Sto tisoč Mavrov je obležalo mertvih na bojnem polju. Kaker se drugod bere, pa bi bila štela mohamedanska vojska 600000 mož in padlo bi jih bilo 200000, kristijanov pa od 100000 le kakih petdeset. Kralj Aljfonz in vsi kristijani so pripisovali to zares čudovito zmago posebni pomoči Matere božje, ketere zastavo so n°sili v boju, kjer je bila nevarnost največa. V vedni spomin na to se je vstanovil praznik „zmage sv. križa", ki ga na dan hitve 16. julija na Španskem še dandanašnji obhajajo. *) Arabsko »al muabedin* ljudje, ki enega pravega Boga molijo, faua-hčiia sekta v atlantskih gorah. S tem smo prišli v španski zgodovini do časov sv. Ferdinanda. Omeniti imamo zdaj le še nekoliko o njegovih stariših. Oče mu je bil Aljfonz IX., kralj leonski, mati pa Beren-garija, hči kastiljskega kralja Aljfonza VIII., sestra matere sv. Ludovika IX. kralja francoskega, Blanke. Aljfonz IX., leonski kralj, je bil prej poročen s Terezijo, hčerjo portugaljskega kralja. Pa ta je bila ž njim v bližnjem sorodstvu in torej zakon neveljaven; morala sta se ločiti in Terezija se je vernila k očetu. Berengarija je bila tudi prej s Konradom, tretjim sinom nemškega cesarja Friderika I. ali poročena, ali pa vsaj gotovo zaročena. Pa tudi tu je prišlo do ločitve. Konrad je bil raznim strastem vdan človek in verhu tega tudi v sorodstvu z Beren-garijo. Vernil se je torej in končal je ko žertev svojih strasti 1. 1196. Tako sta bila Aljfonz in Berengarija prosta in ljudje, ki so imeli dober namen, so svetovali, da bi se vzela ter bi se tako poravnalo sovraštvo, ki je bilo tedaj mej kraljestvoma Leonom in Kastilijo. Berengarijin oče je vedel, da je mej njo in Aljfonzom tudi bližnje sorodstvo, zato se je vpiral, vender ne ravno odločno. Vmes je posegla mati Berengarijina, kraljica Eleonora. Ko modra in odločna žena je pregovorila Berenga-rijo, naj se vda, da se mir ohrani mej kraljestvoma. Pisala je tudi Aljfonzu, naj pride hitro v mesto Valjadolid, kjer ga nevesta že čaka. Aljfonz je prišel in meseca decembra 1. 1197 se je zakon sklenil. Sovraštvo mej Leonom in Kastilijo je prene- halo. Z Berengarijo je dobil Aljfonz dobro ženo in njegovo kraljestvo izverstno kraljico. Na njeno prošnjo je kralj znižal davke in odpravil nered, ki je bil mej stanovi in družinami-Na njeno prizadevanje je dal sezidati novo kraljevo palačo, postaviti nov samostan sv. Izidorja in nove mestne stolpe, tudi stolno in druge cerkve je dal popraviti in olepšati, neketere pa na novo sezidati. Deržava je plavala v sreči, ljudstvo je hvalilo Boga za tako dobrega kralja in kraljico. — „ Vender je bil njiju zakon neveljaven! Drugi shod avstrijskih tretjerednikov v Inzbruku. p. v. K. „Kedor se ponižuje, bo povišan" (Mat. 23, 12), te besede Se spolnjujejo nad našim očakom sv. Frančiškom, odkar se je Preselil iz te solzne doline v nebeško domovino. Ali prav za Prav moramo reči, da so se spolnile že prej, ko je Frančišek ®e živel, ko je še hodil v šolo zatajevanja in poniževanja, že takrat ga je Bog visoko povzdignil. Saj naši pridni bravci vedo, kako čudovite in izredne so bile milosti, ki jih je Frančišek Prejemal od Boga od tistega trenutka dalje, ko se je ločil od Sveta, svet je pa šel za njim in se poln občudovanja učil od Priprostega ubožca najlepših čednosti in prejemal od njega naj-večih zakladov za nebesa. Najznamenitiši možje tistega časa So spoznali v Frančišku moža od Boga posebno ljubljenega in Obranega v to, da prenovi svet. In naš svetnik se je brez dvojbe tudi sam zavedal, kaj Bog od njega pričakuje, drugače bi ne bil vstanovil svojih treh redov. Ali gotovo pa je, da Frančišek n* mislil, kako bodo še pozni rodovi se spoštovanjem izgo-Varjali njegovo ime, ni mislil, da se bo v njegovi ustanovi v 20. stoletju začel kazati tako lep napredek; preponižen je bil, ^a bi bil od semena, ki ga je on zasejal, pričakoval tolikega Sadu, dasiravno je pa od druge strani gotovo zaupal na pomoč b°žjo in na blagoslov iz nebes. Frančiškova ponižnost in njegovo otroško zaupanje je Gospodu dopadlo. Zato je skozi toliko stoletji njegovo ustanovo °branil v pravem, katoliškem, zares evangelijskem duhu. Blagoslovil jo je mej vsemi drugimi ustanovami; sadovi pervega, ^ruzega in tretjega reda serafinskega so izredna, od vseh do-b*'b občudovana in hvaljena prikazen, ne le po drugih kato-''ških deželah, temuč tudi v naši domovini Avstriji. Kjer so namreč sinovi, tam oče ne more pozabljen biti. sinov sv. Frančiška ima naša velika deržava lepo število. aker duhovna vojska so, postavljeni, da čujejo nad resnico n branijo pravico, varujejo svoje narode pred pogubnimi nauki °evere in preganjajo temo verske nevednosti iz svojih krajev. Ali ne le brate p rvega reda, Manjše brate, moremo primerno imenovati duhovno vojsko, ampak zlasti tudi tretji red. Tega bi mogli primerjati celo s černo vojsko, ki prime za orožje v največi nevarnosti, ko je že sovražnik v deželi. In taka nevarnost je res za našo sveto vero dandanašnji ne le na Francoskem ali Portugaljskem, temuč tudi po drugih katoliških deželah, mej njimi tudi v naši Avstriji; čas je torej, da se vzdigne mogočna černa vojska. In ta se vzdiguje. Hvala Bogu, tretji red po naših deželah se zaveda svoje dolžnosti. Veselo je bilo, ko se je o priliki šestega občnega avstrijskega katoliškega shoda na Dunaju obhajalo tudi zborovanje avstrijskega tretjega reda sv. Frančiška; upati je bilo, da to ne bo brez dobrih nasledkov. In res ni bilo. Zdaj so tega dobra tri leta, in že se je razširil Frančiškov duh, na novo poživljen, daleč po naši deržavi. Najlepši sad pervega pa je gotovo drugi shod, ki se je ze vso mogočo slovesnostjo obhajal 8., 9. in 10. septembra pretečenega leta o priliki sedmega občnega avstrijskega katoliškega shoda v Inzbruku, glavnem mestu Ti-roljske. Kaker pri pervem, tako tudi pri drugem tretjeredniškem shodu ni bilo brez zastopnikov našega slovenskega naroda. Ah večina vas je le morala doma ostati; zato boste pa gotovo radi brali, kako se je ta shod obhajal, kaj važnega, posebno za nas, se je na njem sklenilo. O vsem tem bodo govorili sledeči odstavki. (Halje prih.) Se Svete gore pri Gorici. Pazljivi bravci „Cvetja“ se morda še spominjajo poročila o slavnosti sedemstoletnice reda Manjših bratov, ki se je obhajala na Sveti gori meseca grudna 1909. H koncu popisa, hi je stal v 1. zvezku lanskega tečaja, smo razodeli skrito želj°» da bi imeli v naši častitljivi baziliki podobi ali kipa sv. Frančiška Serafinskega in sv. Antona Padovanskega, ki naj bi pr*' čala pobožnim romarjem, da je bazilika redovna frančiškanska cerkev. Hvala Bogu, ta naša želja seje izpolnila. Na dobrotljiva serca smo terkali in odperla so se več ali menj na široko, ka- ker je bilo komu mogoče. Prihajali so veči ali manjši darovi, Počasi sicer, ali vender tako, da smo v zaupnem pričakovanju še sledečih kipa naročili in tudi že izdelana prejeli. Drugo nedeljo po prazniku razglašenja Gospodovega, ki je tudi nedelja 'mena Jezusovega, o priliki mesečnega shoda svetogorske skupščine tretjega reda se bosta slovesno blagoslovila. Naj bi ta slovesnost privabila na Sveto goro ne le naše tretj erednike, temuč tudi druge častivce sv. Frančiška Asiškega in sv. An-t°na Padovanskega. Ob tisti priliki se bo darovala ob 10. uri slovesna sveta maša za vse dobrotnike, ki so pripomogli, da sta se oskerbela ta dva lepa kipa, pa tudi za tiste, ki bodo še oadalje darovali po svoji moči, da se ščasoma naroče še kipi Presvetega Jezusovega in Marijinega Serca in patrona in pa-trone tretjega reda, sv. Ludovika in sv. Elizabete, kaker smo to željo že izrazili v lanskem „Cvetju“ na omenjenem mestu. B°S dosedanjim in prihodnim darovavcem obilno poverni! P. K. L. Iz mariborske skupščine 3. reda sv. Frančiška. Duhovne vaje. Udje 3. reda mariborske skupščine bodo 'meli od n. do 15. marcija 1911 svete duhovne vaje v baziliki Darije Matere Milosti. Premišljevanja bodo v nemškem in slo-Venskem jeziku. V soboto, dne 11. marcija zvečer ob šesti uri k° uvodno premišljevanje za Nemce, v nedeljo, dne 12. inar-°b sedmi uri zjutraj, uvodno premišljevanje za Slovence, 1 adaljna premišljevanja bodo v nedeljo dopoldne ob polu de-Setih za Slovence, ob ednajstih za Nemce, popoldne ob treh Za Slovence, ob šestih zvečer za Nemce. V pondeljek in torek °*5 Petih zjutraj in ob treh popoldne za Slovence, ob devetih ^Poldne in ob šestih zvečer za Nemce. V sredo zjutraj ob Petih sklep za Slovence, ob devetih sklep za Nemce. Vseh bo b Premišljevanj, 8 slovenskih in 8 nemških. Če ravno so duhovne vaje v pervi versti udom 3. reda *V' Frančiška namenjene, se jih vender sme vsak vdeležiti, a°r le hoče. Ker se v lavantinski škofiji na kvaterno nede- ljo, dne 12. mareija velikonočno obhajilo začne, bodo vdele-ženci sv. duhovnih vaj ob enem svojo velikonočno dolžnost opravili. Organizacija. V številkah 6,7, in 8, lanskega „Cvetja" se je poročalo o organizaciji 3. reda, izveršeni leta 1909 v podružnicah mariborske skupščine. Leta 1910 se je zopet v mnogih župnijah organizacija zveršila, v drugih pa pripravljala, in se bode, če Bog da, v prihodnje zveršila. Poročevavec neke skupščine sicer pravi, da „v širših krogih ostanejo suha imena brez vcacega pomena" („Cvetje" XXVII. 1910), ali popolnoma se mu ne more priterditi. Tudi „suha imena" imajo zgodovinski pomen, navdušujejo za organizacijo ude 3. reda omenjenih župnij, celo „v širših krogih" — seveda ne v vseh — poročilo vzbuja zanimanje za organizacijo. „Če je tam tako, zakaj pa pri nas ni, če je tam organizacija mogoča, zakaj bi pa pri nas ne bila", so se slišale opazke. Še eno dobroto ima poročilo: pomnoži število naročnikov na „Cvetje". — Tudi imena pokojnih udov, priporočenih soudom v molitev, so „širšim krogom" neznana, pa če jih beremo tiskana v „Cvetju“ napravijo celo drugi vtisek kaker ce bi se poročalo: umerlo jih je toliko. Naročniki „Cvetja“, ke-terim ni za „suha imena", naj blagohotno prizanesejo, ako bodo zopet videli kaj takih imen. (Halje prih.) Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo rajni udje 3. reda skupščine g or iške: Katarina (Elizabeta) Stepančič iz Bilj, Jera (Marjeta) Rjavec iz Roč, Uršula (Pavlina) Bizjak iz Drežnice> g. dr. Ferdinand (Ivan K.) Rojec iz Žalošč (jako pobožen globoko veren zdravnik, naš in našega „Cvetja“ dober prijatel. poseben častivec presvetega Rešnega Telesa, ki ga je skoz mnogo let v pogostem, skoraj vsakdanjem obhajilu sprejema* in zlasti o priliki izpostavljenja v goriški veliki cerkvi redno prihajal molit noter iz svoje rojstne vasi blizu Dornberga, kjer vje poslednja leta samski na svojem posestvu prebival svoji111 rojakom v najlepši zgled terdnega kerščanskega prepričanj®) f v svojem 70. letu 29. novembra 1910); drežniške: Elizabeta (Angela) Koren, f 27. avg. 1910, Katarina (Terezija) Bet' ginc f 14. sept. 1910; brežiške: Marija Omerzel, Elizabeta Rožman, Terezija Gerjevič, Marija Pirš, Terezija Keršan iz Bf' tič; Marija Tomše s Čateža; Andrej Kos se Sromelj; Uršula Bratanič iz Brežic; Marija Polovic, Helena Gašparin.iz Dobove; Marija Hervol iz Kapel. Nadalje se priporočajo v pobožno molitev: neki nevarno bolan vdovec tretjered nik, oče več nedoraslih otrok; neka 6 •etna dušno-nesrečna deklica; sedem na očeh bolnih oseb; neka oseba za srečen porod ; neki bolnik in bolnica; dve bolni osebi; neka oseba v velikih stiskah in zadregah, da bi v tožbi ne bila zgubljena zemlja in drugo ; M. V. ker je bolna na očeh že Pol leta; Franc Kolar v Lazih v svoji dolgotrajni hudi bolezni; neka žena, da bi se izpolnilo, kar želi; neka oseba, da bi se mogla premagovati; neka žena priporoča svojega moža; neka hči svojega očeta, da bi mu Marija izprosila spoznanje dušnega stanja in mTr dušni in telesni njemu in družini; neka oseba Priporoča sebe in svoje stariše, brate in sestre za kerščansko življenje in srečno smert; neka žena iz Nove Štifte priporoča svojega očeta za srečno zadnjo uro in v dober namen, ravno tako sama sebe in vse svoje ljudi; neka tretjerednica sebe v več dobrih namenov in neka družbenka za razsvetljeno pamet; M. H. priporoča brata in njegovo ženo za spoznanje in lepo življenje. Zahvalo za vslišano molitev Oznanjajo: L. C. da se ji je srečno zazdravila rana, ki si jo Je bila vrezala v- noge, ko je brala osem pozdravov Marijinemu ^ercu in skoz 14 dni molila po 3 zdravamarije ; tudi za neko drugo bolno osebo je podobno molila in začelo se ji je boljšati 'I1 zdaj hodi in dela; tako je v še drugih primerih pomagala tista molitev; neka oseba za pomoč v bolezni nekih živinčet; G. iz Oseka, da je ozdravela iz nevarne bolezni, ko se je Priporočila presv. Sercu Jezusovemu, Materi Božji in sv. Frančku ; A. C. v Orešju za pomoč v bolezni; M. V., da je ozdra-v’ela vsaj toliko, da lehko dela ; družina Drešar za ozdravljenje °bolele živine. Za kitajski misijon s° nadalje poslali k nam: Marija Dodič iz Dolenje p. Jelšana ^ Istri 3 K; neimenovana iz Maribora za odkup kitajske de-^'ce, ki se naj kersti na ime Terezija Ana, in kitajskega dečka, se naj kersti na ime Jakob Štefan: 40 K; v Kamnik po fr. Petru v Ljubljani neimenovana oseba iz Ljubljane: 5 K; neimenovana oseba iz Šiške: 2 K; iz Nazareta neka oseba za odkup kitajskege dečka (Jožefa): 36 K. Rimsko - frančiškanski koledar za leto 1911. Mesec januarij ali prosinec 1. nedelja: Novo leto, obrezovanje našega Gospoda J. K. V. O., j P. O. 2. pondeljek : osmina sv. Štefana, m. 3. torek: osmina sv. Janeza, evang. ' 4. sreda: osmina nedolžnih otrok. 5. četertek: vigilija razglašenja G., sv. Telesfor, m. 6. petek:razglašenjeGospo-dov o, V. O., P. O. 7. sobota : 2. dan mej osmino razgl. 8. nedelja, 1. po razglašenju Gosp. 9. pondeljek: 3. dan mej osmino razgl. 10. torek: 4. dan po razgl. Gosp., bi. Egidij, sp. 1. r. P. O. 11. sreda: 5. dan po razgl. Gosp., sv. Higin, p. m. 12. četertek: 6. dan po razgl. Gosp. 13. petek: osmina razgl. Gosp. 14. sobota: presv. ime Jezus; sv. Feliks, m. P. O. 15. nedelja, 2. po razgl. Gosp., sv. Pavel, pušč. 16. pondeljek : sv. Berard in tov., m. 1. r. P. O, 17. torek: sv. Anton, opat. 18. sreda : sv. Petra stol v Rimu, sv-Priska, d. m, 19. četertek: sv. Kanut; sv. Marijin tovariši, m. 20. petek : sv. Fabijan in Sebastijan, m- 21. sobota: sv. Aneza, d. m. 22. nedelja: 3. po razgl. Gosp.;sV’ Družina; sv. Vincencij in Anastazij, m. 23. pondeljek: zaroka bi. dev. Marije ; sv. Emerencijana, d. m. 24. torek: sv. Timotej, škof, m. 25. sreda: apreobernjenje sv. Pavla^ 26. četertek: sv. Polikarp, šk. m- 27. petek: sv. Janez Krizostom. 28. sobota: bi. Matej, šk. 1. r.___ 29. nedelja: 4. po razgl., sv. Frančišek Sal. 30. pondeljek: sv. Hijacinta, d. 3- r' P. O. 31. torek: bi. Ludovika, vd. 3. r. P- Opomba. P. O. to je popolnoma odpustek, podeljen cerkvam fran&' škanskega, kapucinskega, konventnaljskega in redovnega 3. reda in velja za vse verne, tudi ako niso udje 3. reda. P. O. to je popolnoma odpustek podeljen pervotno le tretjemu redu, pa tudi pervemu in drugemu. V. O. to je vesoljna odveza s popolnoma odpustkom podeljena udom F 2. in 3. reda. Nihil obstat. P. Konštantin. — Nihil obstat. P. dr. Gvido Rant. Imprimatur. P. Angelus Mlejnik, Min. Prov.