Za poduk in kratek čas. Vinski sod. (Pravljica, apisal Fr. Krcsnik.) (Konec.) Odšel je tedaj z doma po svetu. Ko nekaj časa hodi, pride do kraane graščine. Dolgo je ogledoval prelepo poslopje, ko pride mimo goap. graščak in vpraša ga, kaj in kdo da je, ia kam da gre. Na kratko mu naa brat razloži avoj stan. Gospod mu pa pravi: Jaz potrebujem ravno enega blapca, bi-li ne hotel ti mene alužiti? S srčnim veseljem mu obljubi naš brat, da boče. Stopil je tedaj v službo. Dobro muje bilo. Bilo je pa na graščini mlado dekle, edina bči graščaka, ki je bil že vdovec. Ko je dekle videlo našega mladeniča, brž se vname ljubezen v nje mladem 8rci do njega. Dolgo je to prikrivala,, a slednjič se ni mogla več premagovati in razoiiela je očetu, da je aklenila miadega blapca vzeti za moža, ker drugače ne more biti srečna in zadovoljna, naj poreče svet, kar hoče. Graščaku pa se je njegov novi blapec zavoljo svoje ljubeznjivoati, pridnosti, poštenoati in zavoljo svojega biatrega uma vrlo dopadel, zato je djal: Ljuba moja hči, veseli me srčuo tvoj aklep; jaz sem vže star in ne vem, kako dolgo bom še živel na avetu; predno pa umrjem, rad bi videl tebe srečno. Rea, da je tvoj izvoljeni ženin priprost blapec, pa kaj to de, ker je poblevne duše, bistre glave in ljubeznjivega srca! Upam da, te bo ljubil in spoataval iz celega srca. Res, da ni bogat, nič nima, pa saj denarja ue potrebuješ, imamo hvala Bogu vsega zadoati. Tako je govoril stari graščak in on in njegova hči sta bila v arci zadovoljna in vesela. Tedaj sta poklicala hlapca v aobo in mu razodela svoje sklepe. Naš brat s prva ni mogel verjeti; mialil je, da ga skušata ali da ae ž njirn šalita. Ko se je pa resnice prepričal, vskliknil je: odkod meni ta areča? Goreče je stisnil avoji nevesti roko, in obljubil ji večno ljubezen in zveatobo. Kmalu potem se je odpeljal s svojo nevesto na svoj dom po svoja brata, da bi ž njim šla na graščiuo. Starejša dva brata sta ravno vino spravljala v sod, ko obstoji prtd hišo kraana kočija. Zaeudena prihitita gledat, kaj da je; pa kako se zavzameta ta, ko zagledata svojega brata vsega v lesku ! Mislila ata, da je prišel, da bi ae zmaševal nad njima zaradi tega, ker sta ga tožila. Pa brat njima prijazno roko atisne in na kratko vse razloži, kaj iu kako ter da je ta gospodicina njegova nevesta, in da ju je prišel obiakat, naj ju vzaine seboj. Vsa veaela sta tedaj brata pobrala avoje reči; ualožili so pa tudi sod novo pridelanega vina, vsedli so v voz in odpeljali se proti graščini. Kmalu potem je bila velika gostija. Od blizo in daleč so se pripeljali svatje in gostje ter čestitali inlademu ženinu in nevesti na njiju veaeli dan; vošili so njima arečo, blagoslov božji in dolgo življenje. In rea je naš brat dolgo in veselo živel s svojo ženo, iz celega srca jo je ljubil, kakor mora mož svojo ženo Ijubiti. Imel je mnogo zalih sinov in brhkih hčera, kateri so mu na atara leta veselje delali. Vino pa, ki ata ga brata pridelala, to je vendarle tudi pil na gostiji mlajši brat. Vi pa; dragi bralci, ko bi katerega kedaj zadela vinska delitev, naj si le na dnii izbere svoj del, more biti ga zadene taka sreča, kakor je našega bratca. Sniešnica 24. ,,Ptter povej, kaj so gospod pridigovali!" prašao starši svojega ainka, ki je od popoldanske službe božje prišel domu, ,,Kaj", reče ain premišljevaje, ,,kaj ? rekli so, da je enkrat bil velik avetnik, ki uicesar ni inicl, pa je vse ubožcem zapustil".