Spedizione in abbonamento poslale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 11. marca 1943-XXI. štev. 10 (69.5) Prijatelja je laže najti, ko obdržati. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIKc izhaja, ob četrtkih. Uredništvo i» uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/211. 1‘oŠtni predal St. 345. Telefon št. 33-32. —- Kačun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA 1U Ma 10 lir, */* leta 20 lir, vse leto 41) lir. — V tujini G4 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu:, enostolpčna prt it na vrsta ali njen prostor (višin« 3 nun in širina 65 mm) 7 .ir; v oglasufm delu lin. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notic#*: \ i st> a 7 lir. Mal; ogla h i : beseda 0.50 lire. (»glasni davek povsod še posebej. l*r. večkratnim naročilu popust. Danes: Naša nova pravljica: Arif išče srečo 'Gl. str. 4. Uspešni letalski boji v Tuniziji Pristanišče v Tripolisu bombardirano. — 21 sovražnih letal sestreljenih Stan Italijanskih Oboroženih Je objavil 3. marca svo.ie 1012. voj-°o poročilo: - Na tunizijskem bojišču pospešeno oeiovanfe ogled niških oddelkov. Letalstvo Osi jo v boiu zbilo na tla 111 sovražna letala. 6tan?^ailskUbombniki so napadli pri-poiarecl '"u in povzročili velike sk-il. Ib, Skupina ital natiskih jn nem. 'n htal ie uspešno napadla Tripolis. rau'Vni,!:.'?1'u-ala,.K0 .vf5e>ai bombardi-občutno ,n *U1,1S* Povzročila so vilnhii Ti,th • i Va z~ra.dbah. med cisto mrtvil? - i 0m 'e |,a 1,110 okrog «0* mitvih in dve sto ranjenih. bn wi; 1 ;sk°»a 111 (>riška letala so bom-in t .a ar Avolo (Si ra k usa), Pozzallo »n otok Lampeduso. del protiletalsko topništvo ie za- lo i "■večmotorno sovražno leta- • oa ie treščilo v morje pri Pozzallu. sj:f’|avi*i.Stan Italijanskih Oboroženih n . . **’*iavil marca svoje 1013. voj-n(l Poročilo: boji nad Tunisom. Dve lvinl IV naših lovcev, ki so ju smelo r leJalil- Kt« sestrelili lto J1 Pa »Curtissc. ne- v:i!i j .sovražno letalo na poškodo- bojnill (v'rtah.ln°rU DrlBtaU na llaših Nemški lovci so sestrelili 11 sovražnih letal, eno pa naše protiletalsko ‘Opništvo. Od 26. februarja do 3. marca so če-Viki ' na tunizijskem bojišču ujele so i ?ov razni kov. zaplenile 1« tankov. w’ oklepnih voz in 30 topov. sovražna sliri-N. ; r, i'-; 'a bon}bardirala Messino. »ekat liudi ie ranjenih ti.L-raw, ?ad Pozjallom so se hri-Nemši-t ~ S,r>()!,a,11i z nemškimi. ‘J* 4-a letala lipa bližini Sin P'° 'e,epa v? ’!a tla v lužno ori' L i'ia ^Sc-idi). drugo pa T»iif i 0(J PozzaDa. E11 etra sovrazneca wiota smo uieli. ♦■lavni Stan Italijanskih Oboroženih .(e objavil 5. marca svoje 1014 vojno Poročilo: V Tuniziji živahno delovanje lopni-slva m izvidniških oddelkov Nuša letala so napadla pristanišči oumo m Philippeville. Sovražna le-in « S0 rdi rala Napoli. Salerno n,,. '!11 _Y:ilaliano (Kola) in povzročili f.'1 . škode. V San Vitalianu ie »ombiu napad zahteval G mrtvih in 10 anionih liudi. Neko sovražno letalo. ki ca ie zadela, liasa protiletalska obramba, ie treščilo na tld v bližini Latine (Benevento). Na južnem Atlantiku ie naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Roberta Uigolija potopila neko brazilsko 7000 tonsko ladjo, ki ie prevažala čete in neko ameriško motorno 12.000 tonsko ladjo. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 6. marca svoje 1015. vojno poročilo: Na tunizijskem bojišču nobenega omembe vrednega doeodka. V letalskih bojih nad tunizijskem bojiščem so nemški lovci sestrelili 5 sovražnih letal. Število ujetnikov, ki smo jih zajeli od 26. februarja do 3 marca, je naraslo na 2.500. med njimi je 52 častnikov. Nemški bombniki so napadli sovražni konvoj, ki je plul severozahodno od Tripolisa. Tri sovražne parnike s skupno nosilnostjo 26.000 ton so potopili. poškodovali pa dva druga s skupno nosilnostjo 13.000 ton. Naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Erlerija Rina ie potopila en sovražni rušilec, torpedirala pa neki dnur sovražni parnik, ki zemlii!°UV<>'U po srednjem Sredo- Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je ohiavil i. marca svoje 1016 voi-no poročilo: V južnem tunizijskem odseku boji krajevnega značaja. Naše letalstvo ie uspešno bombardiralo sovražna zbirališča oklepnih vozil. topniške postojanke in sovražne motorizirane kolone. V letalskih bojih so naši lovci sestrelili pet »Spitfirovc. Glavni Sttm Italijanskih OIm,roženih Sil je objavil 8. marca svoje 1017. vojno poročilo: V Tuniziji letalski boji. Na? JX|. Vol 17 f.alna služba božja’ za zastoj,al \ladS viteziStw! ■ VliidP’ Aki ie enote ter ves dvor. * Am'ii- skerazavoda Z' itaufe^* Afriko°'’' v sporazumu s fašistovsko stranko "o vs<'' Italiu slovesno praznovali S o. obletnico slavne smrti Aniadei-Savojskega, vojvoda d’Aoste V Rimli le bila proslava v oni od dvoran orne-SJenega zavoda v palači Braneaccio j dvzočni so bili: kvadrumvir maršal' fa?i 1 J?(' Bouo< Predsedniki senata te “h'± V? korporacijske zbornicj v,' Akademne. elam velikega sveta dv^iMi'111 .vodstvo fašistovsko stranke; fel-i uinnster. rimski guverner, jire-iiosti TEMJS"*' najvplivnejše ose!>-J®wslaniki "n drug1/11 PH4! V svoini- N0' la^s2 'sV0 Arriko leruzz), predsednik t"'f(ll?.i zuv0 Corečc in Ponosn,K kla v znamenju vere. Prvc^T0^,ski v ^aglictriju V Cagliaii ^'^'‘'prhu^iMem"0 ,Db ' (l tu ie v spremstvu Prefekta? voja- škega poveljnika in zveznega tajnika odšel v krate, ki so na i boli trpeli ob nedavnem sovražnem napadu. Visoki gost je obiskal bolnišnico in tolažil mnogoštevilne ranjence, ljudstvo ga ie pa prisrčno pozdravljalo. Knez Piemontski je nato odšel tudi v Canno-sfanadigo in tudi tukajšnjemu prebivalstvu ponesel tolažilne besede. Princesa Piemontska pri radijski oddaji za vojne ranience „ Vel. princesa Piemontska se ie i. marca popoldne udeležila tedenske oddaje radiu, ki je posvečena voiirni ranjencem. Sprejeli so jo nacionalni svetnik Clnodelr in voditelji KI A H ja. Princesa so ie udeležila celotnega programa in ie ob 15.30 odšla iz palače Ob izhodu je princeso goreče pozdravljala mnogoštevilna množica ljudi. 2 Častniki. jx>dčaetnCki in vojaki osme armade! V trdem boju, ki Me ga ob boku nemških in zavezniških armad prestajali na ruskem bojišču, ste dala nešteto odločilnih dokazov o svoji vztrajnosti in hrabrosti. Zoper mogočnejše nasprotnikove... sili; ,M». se borili do skrajne možne meje ter ste s krvjo posvetili zastave svojih divizij. Od »Juliie«, ki je mnogo dni trta prve valove boliševiškega napada, do “Tri-dentinec, ki je bila olikoMena. pa si ie od'nrla prehod v enaislili zaporednih tiitkah do >Cuneense;. ki je držala vse do zadnjega po izročilih itali-[anskilr planincev vse divizije zaslužijo. da pridejo v narodno dnevno zapoved. Tako ste ne vse do. žrtvovanja življenja izkazovali vi. bojevniki iz ■Ravenne , iz »Cosserie , iz »Pasu- bia«-. iz >Vicenze^-, iz -SforzeschW. iz »Celeret. iz »Torina:, katerih od|:or T>ri Cerkovu pomeni stran slave in ve. črne srajce iz skuiiin »23. marodal v svetišče šole in se udeležil izročitve prapora članom 17. tečaja gojencev in prisegi gojencev. Ku-mica prapora ie bila vdova slavnega padlega junaka Lea Fileri Ballerini. Poveljnik Sole je pozdravil generala Galbiatija ob petin legionarskih hi- men, nakar ie general Galbiati pre gledal oddelke, ki so potem pred njiti. defilirali z rimskim korakom in jzpri- lim i~-......- - -....«... i.. -M-pri- cali svoio povezanost, disciplino in iz-vežbanosl. šef glavnega stana Milice je izročil nalo srebrno kolajno za vojaško hrabrost gojencu Andreatu ' Fla-vianu ler je toplo pohvalil Črne srai-ce gozdne Milice ter izrazil svoje, veselje spričo ugotovitve, da pripadniki, trdno voruieio v zmago in da se vneto pripravljajo za dosego velikih, ciljev, ki jih ie nakazal Duce. General Gal-, biaji ie nato obiskal šolo in izrazil svojo pohvalo zaradi popolne organizacije in delovanja šole. H« - ■L mbaruiere n.rnico abbaUuta, nclla Tunisia settentrionale dali artiglieria antiaerea ilaliana. - Italiiansko proti-letalsko topništvo je sestrelilo sovražni bombnik v Severnem Tunisu. Dr. Gobbels o položaju lela 1943. in leta 1918. Berlin, it. marca. V članku z naslovom Tedaj in danes ., objavlieneni v tedniku Das Keiclr. dokazuje propagandni minister dr. Giibbels no pole-miki s sovražno propagando o nevarnosti židovstva in boljševizma da se nasprotnik zelo hudo moti. ko primerja leto1918. z letom 1943. Ne gle-i . IUL da vojaški položaj v let,n 1.14.i. nima ničesar skupnega s položajem leta ISIIS.. tvorijo bistveno razliko med tedanjim položajem in današnjim naslednji č.initelii: 1. Tedaj je nemški narod dirjal za sovražniki države, danes pa sledi zvesto in vneto Flihrerin. 2. Tedaj se ie govorilo samo o miru. danes se govori samo o vojni. 3. Tedaj je bila fronta popolnoma prepuščena sama sebi, dflnes so borci notranje fronte eno z borci na zunanji fronti. 4. Tedaj je nemški narod vlado silil, naj konča z vojno, danes pa io nasprotno njegov klic vzpodbuja k'vztrajanju. 5. Tedaj smo verjeli sovražniku, danes zaupamo samo sili našega orožia. Med prvo svetovno vojno nismo vedeli, kaj je vse v igri. danes pa vemo. za kaj gre. Narod, ki je bil leta 1918. blizu zmage, pa mu je zmaga ušla samo zaradi jirostodušnosti. ne bo ponovil več iste velike zmote, temveč bo znal izkoristiti svoio veliko srečo v tej dobi Med to zimo ie nemški narod gledal smrti v obraz, toda ko se mu je približala, se ie dvignil ves li.i-rod s svojimi najboljšimi energijami m (jo pognal nazaj. Zdai premagujemo nekakšno dobo okrevanja, po kateri bomo pripravljeni za zadajanje novih udarcev Sovražnik se ie prekmalu veselil. Ljudje; ki se'jih proglaša za mrtve, v splošnem zelo dolgo žive. Zdaj se bo pričela druga repriza in ostali nas-bodo žele spoznali. Zima. ki se končuje, nas je hudo preizkusila, toda bila ie tudi dobra stvar, ker snio izsledili veliko nevarnost, ki nam preti in katero bomo slftlno imeli pred očmi, dokler ne ho odstranjena. Ducejevo priznanje Narodni cestni Milici 7 tt'111- .6. marca. Duce io v navzočnosti ministra za javna dela. predsednika avtonomne družbe za državne ceste. ■ d rzavnega podtajnika, načelnika glavnega štaba Narodne milice in generalnega ravnatelja avtonomne družbe- za državne cesto sprejel generala Uaa Leonardiia. poveljnika Narodno cestne milice ter številne visoke funkcionarje cestne milice. General Leonardi ie Duceiu kratko poročal o delu v 1. 1942. ki ga ie izvršila Narodna cestna milica v okviru ureditve cestnega prometa in prispevanja k vojnim operacijam. Na vsem državnem ozemlju se ie to delo izvrševalo v živahnem tempu, ki je že tradicija pri tej posebni milici in je bilo posebej posvečeno izvrševanju vseh zakonov ki jih je narekovalo vojno stanje. Na frontah in zasedenih ozemljih je Narodna cestna milica pomagala v službah za preskrbo in čuvanje varnosti pri velikih vojaških edinienh V cestnem prometti in drugih važnih nalogah zaščite, spremljave in konvojev vi h oromelmh žilah v vojnem področju jo x,----J.... V HUtlMM {II Narodna cestna milica — predvsem v Kosiji in 'balkanskih državah — dokazala največje sposobnosti in ves visoki 'duh prostovoljstva, ki vlada med nienimi legionarji, ki so prejeli med drugim Uidi 48 odlikovani za vojaško hrabrost. General Leonhard, ki se ie v imenu vseli pripadnikov Narodno cestne milice zahvalil Duceju. da lahko aktivno sodeluje v največii vojni in da ie lahko doživel vse dogodka stavmh ekspedicijskih zborov, je dq» nov no naglasil vdanost vseh Črnih srajc v Narodni cestni miltei. ki gledajo v Docela * zvestobo vseh v nie-g« v e ni imenu dobljenih bitk. Duca, ki je zt živahnim zanimanjem spredi na znanie poročilo o živahnem dedovanju Narodne milice za dovrši-W nienih nalog v mirti in voini ie ■podčrtal važnost, ki io inta v cestnem prometu v zmerom boli razgibanem razvoju moderne vojne. Duce se ie na koncu zahvalil generalu Leonardiiu za vse storjeno in mu naročil, nai sporoči izraze njegovega priznanja tudi vsem častnikom in Črnim srajcam. 60 letnica di. Gregorija Rožmana V torek ie praznoval ljubljanski škof e. dr. Gregorij Rožman svoj 60. rojstni dan. Rodil ee ie v DoUnfricah v Šmiheleki župniji pri Pliberku kot ■sin kmetovalca. Ko je dovršil ljudsko Solo v Šmihelu in Pliberku, ie bil sprejet kot gojenec v Marijanišče v Celovcu, kjer ie dovršil gimnazijo. Po maturi 1004. ie vstopil v celovško bogoslovje in ie bil 21. julija 1907. posvečen v duhovnika. Novo mašo ie nato pel 4. avgusta. Leta 1909. ga ie celovški škof doktor Kahn poslal na Dunaj v Augusti-neum. Tam ie bil 27. juniia 1912. promoviran za doktorja bogoslovja. Nato ie bil postavljen za prefekta v celovškem Mariiaarišču. Naslednje leto je že postal docent cerkvenega prava na bogoslovnem učilišču v Celovcu, leta 1914. pa redni profesor. Poleg tega ie bil nekaj let duhovni vodja v eeme-nišfu. Pred svetovno vojno ie napisal za Mohorjevo družbo molitvenik »Presveta evharistija«. Po vojni ie bil imenovan za kance-laria prošta Randla v Dobrli vasi. Leta 1919. je sprejel stolico za cerkveno pravo na ljubljanski bogoslovni fakulteti. Dne 7. januarja 1920. eo.se pričela njegova predavanja. Štiri leta nato ie bil imenovan za izrednega profesorja bogoslovja. Za mladino, kateri je od nokdai posvečal naivečio pozornost, ie napisal molitvenik »Besede življenja« Predsednik cerkvenega sodišča v Ljubljani ie bil ie od leta 1922., a leta 1927. je bil imeno-'*an za konzistorialnega svetnika. Kot tak je bil imenovan za koadiutorja škofu Jegliču. Ko ie ta odstopil, ie dr. Gregorij Rožman dne 1. avgusta 1930. prevzel vodstvo ljubljanske škofije. sec marec uri svojih trgovcih dobili sir. Na odrezek A krušne nakaznice bodo dobili 60 gramov parmskega sira. na odrezek črke B pa 75 gramov mehkega sira. Po obvestilu Kr. Kvesture vsa dovoljenja za kretanie po policiiski uri 10. marca zapadejo. Od omenjenega dne dalje se smejo kretati po policijski uri samo oni Italijani in Slovenci, ki so za to iz dokazanih zakonitih razlogov po predhodni prošnii dobili novo dovoljenje, kakor to določa na-redba Visokega komisarja z dne 24. junija 1942. Tvrdke in zavodi, katerih uslužbenci po službeni potrebi moraio na ulico po policijski uri. nai predlože na Kvesturo utemeljeno prošnjo v dveh izvodih. V njej nai navedejo popolne osebne podatke osebe, za katero prosijo in posle, ki jih opravlja. 10 milijonov kun ie odobrilo hrvat-sko glavno ravnateljstvo za korporacije in socialno skrbstvo za pomoč onim, bi «o morali zapustiti svoje domove pred notranjim sovražnikom. S to vsoto bodo v glavnem zagotovila hrano in druge potrebščine za prizadeto prebivalstvo v Boeni. Hrano bodo delili v skladiščih na področju velike župe Sana in Luka. Neprizadeto prebivalstvo so pa naprosili, naj daruje odvisno obleko in perilo. Zagrebška džamija je pretekli teden dobila svojega nruezina. ki kliče s stolpa vernike k rednim molitvam. Ob tej priložnosti ie . ustaši;i muftija in imam Pogtavnikovih osebnih stražarjev objavil poseben poziv vsem nstaškim muslimanom. Delavsko visoko šolo so pretekli mesec ustanovili v Zagrebu. V njei bodo funkcionarji delavskih organizacij dobivali višjo strokovno in stanovsko izobrazbo. Licitacija zapadlih predmetov bo 12. marca ob 15. uri v ljubljanski mestni zastavljalnici na Poljanski cesti. Okrajno poglavarstvo Kočevja naroča, da moraio vsi gozdni posestniki v lastnem interesu takoj začeti s po-gozditvijo gozdnih pasov ob cestah in železnicah. Še preje pa moraio poseke skrbno očistiti sečnih odpadkov. Zdravstvena avtokolona bo prišla v prihodnjih dneh tudi v Ribnico. Mudila se bo 4 do 5 dni. kier bo prebivalstvu nudila vso zdravniško pomoč. Solo la pse vodnike slepcem imajo tudi v Riremci. šola je pod pokroviteljstvom Piemontske princese, in sicer bot ustanova zveze italijanskih slepcev. Oblačilne nakaznice so izdane za 14 mesecev, in sicer za november in decem/ber 1942. in za vse leto ,1943. Arabske številke sme potrošiti potrošnik do konca mami 1943. od 1 do 40. Od 1. aprila do konca avgusta Pa številke od 41 do 80. za ostale mesece pa še številke od 81 do 120. To vetja za vse nakaznice odraslih oseb. Za sukanec, svilo in preiico ie določenih 9 črk. A do vključno I. Za prvih 5 mesecev samo črke ABC. dalje do konca avgusta črke DBF in ostale za zadnje 4 mesece tekočega lota. Rimske številke so določene za hišno pe: rilo, odele itd. Številke in črke. ki iih v določenih rokih ne uporabimo, ne zapadejo, kakor nekateri misliio. Ministrstvu za korporacije ie odredilo popis blokiranih čevljev, katerih cena presega IGO lir. Prijaviti moraio Pa samo čevlje, ki imajo usnjene podplate. Ministrstvo za korporacije ie določilo nove vrste nesv.ilenih nogavic za zenske. Določeno je bilo, v kolikšnem obsegu ee sinek) takšne nogavice izdelovati in po kakšni ceni ee emoio prodajati. Do 30. aprila se smejo ženske nesvilene nogavice še prosto izdelovati. 2368 poročnih posojil so lani meseca novembra razdelali v Rimu. Posoda eo dosegla vsoto 3.4G7.150 lir. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča potrošnike mesta Ljubljane, da bodo za me- Arukazovanje racioniranih živil trgovcem Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racioniranirm živili zadruge in peke mesta Liubliane. da bo nakazovanje racioniranih živil za mesec april v Gosposki ulici 12/1 po naslednjem abecednem redu: V četrtek 11. marca od A do B. v petek 12. marca od C do G. v soboto 13. marca od H do Ka. v ponedeljek 15. marca od Ke do Ku. v torek 16. marca od L do Ma. v sredo 17. marca od Me do N. v četrtek 18. marca od 0 do P. v soboto 20. marca od R do S. v ponedeljek 22. marca od Š do U. v torek 23. marca od V do Z. v sredo 24. marca peki od A do P. v četrtek 26. marca peki od R do Z Razdeljevanje racioniranih zml pa se prične v ponedeljek 15. marca iz skladišč I. Vok. Bleivveisova cesta, in A. Volk. Resljeva cesta. Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen, iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago. Vitamin C v službi lepote Bilo ie prod šestimi meseci. Nekega jesenskega dne. Inženir tovarne Merkur na Starem trgu ie dobil nalog, nai iz surovin, ki so na razpolago, izdela »Rožno mleko«. »Rožno mleko?«... Belo. tekočo, čistilno kremo, ki nai pride na trg tistega dne, ko bodo ostale drogerije prazne. Sest mesecev ie trajalo naporno delo v kemijskem laboratoriju. Vso zimo sta inženir in lastnik tovarne sestavljala recepte, mešala surovine. Medtem ko so v veliki delavnici rezali na pol posušeno toaletno milo in izdelovali tisoče muholovcev, je tu v laboratoriju v destilacijskem aparatu dolge ure vrela neka tekočina, ki naj bi dala esence, potrebne za sestavo nove kreme. Pred kakim mesecem ie bilo naporno delo v laboratoriju končano. V majhni količini ie bilo izdelano prvo »rožno mleko«. Zvečer so ga domače ženske prvič preizkusile. Njihova sodba bo merodajna. Ženske so bile zadovoljne. Tekoča krema, ki vsebuie C vitamin, se ie izkazala kot odlično čistilno sredstvo. »Rožno mleko« ima isti kislinski značaj kakor naša koža. zato ne izpremi-nia kožne reakcije. Vitamin C pa ki blagodejno vpliva na rast celic, daie posebno prednost novi kremi. Že no kratki uporabi dobi koža napet, mladostni izraz ter žametno mehkobo. Skoro neopazno so se pojavile v drogerijah prve lične stekleničice. pol-niene z belo tekočino, podobno mleku, f rva naša domača, z domačimi močmi izdelana krema. V času. ko vlada na trgu hud boi za surovine Ko ie treba vsako surovino šele prikrojiti, očistiti, da lahko potem iz nie nekaj ustvariš. Iznajdljivi lastnik tovarne Merkur re ni ustrašil dela — v njegovi tovarni izdelujejo poleg »rožnega mleka« in muholovcev, poleg toaletnega mila in zobne paste tudi dnevno in nočno kremo, ki nai zamaši vse boli zevajoče vrzeli po drogerijah. Da seznani odiemalke s svojimi novimi proizvodi, namerava tovarna prirediti poučno predavanje za gospe. Pred predavanjem se bodo delili brezplačni vzorci »rožnega mleka«, da ga lahko vsaka eosua zastoui preizkusi, preden bo odštela zanj svoi prvi denar. Kdaj in kje se bo vršilo predavanje. bo predhodno objavljeno v dnevnem časopisju. »Rožno mleko« ie na trgu — ponuja se ti, da sežeš po njem in se sama prepričaš o niegovi odlični kakovosti. <9>. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrllarlcvn ul. 6 pri IrančlSkanskem mostu Vsakovrstna oCata, rahnogtedi, lopiomen. taromem. nvnroinelrl, itd. Velita ubira ur. zlatnina in srebrnine. Samo kvatiietna optika Ceniki brezplačno Osebne vesli UMRLI SO: V Ljubljani: Tilka Skofičeva; Ivana Kraljeva; 92Ietna Marija Devetova; Rudolf Habjan, sodni oficial v pok.; 841etna Mirija Kali-strova; Gbletna Elza Tomažičeva; Frančiška Mrakova; sestra Karmela Potočnikova, bivfta prednica Šolskih sester v Mariboru; OSletna Marija Štrukljeva; Mira Toffova; Marija Kr* Čeva; Karolina Kotnikova; 94!etna Uršula Podkrajškova; 231etni J>ušnn Lokar, poručnlk korvete bivfie jug. vojne mornarice; Kristan Drago, knjigovez. V Cerknici pri Rakeku: Amalija JakSetovl. V Celju: Ivo Šubic, bivši magistrat m ravnatelj. V Mariboru: 63letni Anton Ranta Sa, poštni uslužbenec v pok. in posestnik; 73letni Ivan Majhen, nadučitelj v pok. V Radgoni: 521etnl Karl Favai, trgovski zastopnik. V Novem mestu: 84Ietna Roza Kovačeva. V Ilirski B strici: 781etni Josip Samsa, lesni industrijec. V Škofji Loki: 791etni Anton Grims, poštni zvan čnik v pok. V Dolskem: Rudolf Zupančič, posestnik, trgovec in gostilničar. Na Golniku: Jožef Lah, posestnik iz Komendo. Naše sožalje! r Znamke bivše Jugoslavije, dobrodelne, čiste in tudi rabljene kupim. Ponudbe na oglas. odd. „Dru-žinskega tednika11 pod šifro: „Lepo ohranjene". Filatelija Nove znamke D. Gruden Andora, francoski poštni urad: znam ka s sliko grba vrednosti 30 ent v novi barvi: r.avočrna. Češko moraski protektorat. V korist nemške vojne zimske pomoči so izšle tri prav čedne znamke: 60 -t- 40 h vijoličasta s sliko Karla IV., 1.20 -f- 0.80 K rdeča (Peter Parler) in 2.50 + 151, ultramarin (Ivan Luksemburški). afe Danska: nadaljnja vrednota s kraljevo sliko: 30 brov, oranžna. — S sliko »okroglega stolpa« v Kjobenhavnu je izšla vijoličasta znamka za 10 orov. * Finska, za rdeči križ: 50 + 5 p zelena, 2 Mk -f 20 p rjava, 3.50 Mk -f 35 p rožnatordeča, 4.50 Mk f 45 pa modra — Za narodno pomoč sta izšli dve znamki, izdelani v heliogravuri. Vrednota za 2 Mk 4- 50 p prikazuje čelado in meč ter je temnorjave barve, na vijo- ličastordeči znamki za 3.50 -f 1. Mk je pa upodobljena mati z otroki padlega vojaka. — Frankovni provizorij: natisk »3.50« na znamki za 2.75 Mk s sliko leva. * Francija, s sliko Merkurja, a z na pisom »POSTES FRAN C A1SES« na. mesto »REPUBLIQUE F.« sta izšli vrednoti za 30 c rožnata in 40 c vijoličasta Namesto v globinskem tisku sta izšli v knjigotisku že obstoječi vred. noti s sliko maršala Petaina: 4 fr modra in 4.50 zelena. llrvatska: nove naklade frankovnih znamk s slikami pokrajin: —.25 kn, —.50, —.75, 1.—, 1.50, 3 —; napoveda ne so še za 2.— in 10.— kn. Pri polah teh novih naklad ni narobnih parov (tete-beche); tudi je v primeri s prvo naklado papir tanjši in prosojnejši, lepilo pa bolj rumenkasto Izdelane so dosti skrbneje od prejšnjih. — Zaradi povišanja pristojbine za pisma v no tranjosti države se je pokazala potre ba po dveh novih frankovnih in službe nih znamkah, in sicer po 3.50 in po 12.50 kn. Frankovni znamki se tiskajo. Prva bo predstavljala Trakoščan, grad grofov Draškovičev, na drugi bo pa slika starega dvorca Veliki Tabor v Hrvatksem Zagorju. Osnutke je izdelal akad slikar Ivo Režek. — Napovedana serija v spomin na Zrinjskega in Frankopana bo obsegala vrednote za 1.—, 2.— in 3.50 kn. Graviral jih bo moj ster Seizinger, tiskali pa jih bodo na Dunaju. — Letos bodo izšle še tele znamke: za 7001etnico Zagreba poseb na znamka za 3.50 kn. Naklada 180 000 znamk v blokih po 8 kosov. Dobiti jih bo le na razstavi: »Zagreb na znamkah«, ki bo od 21. do 25. III. t. 1. Na vsako vstopnico, ki bo najbrže stala 6.50 kn, bo možno dobiti eno znamko, vendar ne bo smel nihče ku piti več ko šitri vstopnice. Osnutek za znamko je izdelal akad slikar Oto Antonini. — V korist ustaške mladine bo izšla serija dveh znamk: 5 4-3 kn rdeča in 7 + 5 kn zelena. Tiskane bodo spet v malih polah po 25 polj (16 znamk in 5 praznih polj). Celotna naklada bo 15,000 malih pol (240 000 | serij) Poleg tega bodo tiskali še 1200 j | normalnih pol po 100 kosov (120 000 'serij), pa še 70.000 zobčanih in prav toliko nezobčanih blokov nominale vsak po 12 4- 8 kn. Na znamkah bo slika Poglavnika; tiskane bodo na Dunaju, v promet pa bodo prišle 10. IV. na obletnico ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske. V času med junijem in avgustom bo priredil Hrvatški filatelistični savez (HFS) reprezentativno razstavo. Za to priložnost bo izšla ena sama znamka, a zato v mali poli in že v bloku Na brž jo bodo tiskali na Dunaju. — Končno bo izšla oktobra še posebna serija v korist Rdečega križa. — Pred kratkim so uničili preostale količine znamk »Pomoč« in »Rdeči križ II.«. Popolnih serij »Pomoči« se je prodalo 136.413, »Rdečega križa« pa 145 209. — 15 februarja so izgubile veljavo vse bivše jugo»lovan ske znamke s kakršnim koli natiskom. Konec prihodnjič Športni teonik V nedeljskem 23. kolu prvenstvenega tekmovanja so dosegli naslednje rezu! tatc: Triestina-Venezia 1 1, Milano. Torinu 10, Vicenza-Liguria 1-1, Fio. rentinji At lanta 2-0, Roma-Lazio 10. Genova.Bo.ogna 3 1, Juventus-Bari 5.0, Livorno Ambrosiana 4 2. Predvsem je treba ugotoviti, da so se domača moštva na vseli osmih igriščih dobro držala: samo Triestina in Vicenza sta si pustili odščipniti po eno točko, sicer so vsi domačini utegnili pobrati obe. č Na sporedu je bilo par zelo zanimivih srečanj. Tako sta se Livorno in Ambrosiana ogledala v neposredni bor bi, ki je bila za prvo mesto ne samo zelo važna, marveč po vsej verjetnosti odločilna. Ambrosiana je res da morala * v levji brlog, toda je zamudila prekrasno priložnost, da bi se bila postavila izredno trdovratnemu tekmecu ob bok in ga potem mimogrede prehitela. Se daj so vmes štiri točke .. Druga zelo zanimiva prireditev je bilo domače srečanje v Rimu. Stvar je močno potegnila, kakor je bilo pričakovati. Zmagal je prvak, čeprav mu po sedanjem položaju ne bi bili v naprej prisodili takih sposobnosti. In končno je bilo, vsaj za Vicenzo, važno njeno srečanje z Ligurijo; neodločeni rezultat te tekme je pustil stvari pri starem. V razpredelnici se je vrstni red za malenkost spremenil: Bologna je morala stopiti za Milano in Fiorentlna se je postavila pred Lazio. Toda vrh je neglede na že skoro utrjeni vrstni red le doživel veliko spremembo: sedaj vodi Livorno s štirimi točkami pred nosti pred Torinom (34:30); s Torinom je na isti višini Ambrosiana. a Juventus se jima je približala na eno točko razlike. Sedem nedelj pred kon cem in štiri točke prednosti, to sta že resna pogoja za dobro prognozo! Nekdaj tako kompaktno središče se je že močno raztegnilo. Genova ima 27 točk, do Atalante. ki jih ima v zalogi 22, je razvrščenih nekih pet moštev Roma si je nekoliko opomogla, pa je še Bari vmes in nato Triestina z Ligurijo (po 17 točk) in naposled Vicenza s 15 točkami in Venezia s 13. Ločilnice ni že več nobene. Obisk je bil pri nedeljskih tekmah že dobro obilen. Največ ga je bilo' seveda v Rimu, čez 25 000 ljudi Potem je bil močan še Milano z 20 000 gledalci in — Livorno, ki jih je naštel 18 000. Vsega je bilo okoli 90.000 gledalcev. V drugem razredu so se stvari neverjetno zaostrile. Najvažnejše je pač bilo srečanje Napoli Pro Patria, iz ka terega je domačin izbil zmago 3 0. To nj bila samo zmaga, to ;e bil v gotovem pogledu že odločilen uspeh. In obenem zgostitev na vrhu. Pro Patria je ostala s 30 točkami in padla s prvega na tretje mesto, ker Spezia je zmagala in Modena tudi. Vsa tri moštva imajo po 30 pik. Napoli se je približal do 29 točk, isto število ima tudi Plsn na petem merir- p-t mo štev v vrhu in samo ena točka razlike. Tukaj se bodo še potili za prvo (in drugo) mesto, za izkaznico, ki pel e v prvi razred. V tretjem razredu — v naši sosednji skupini — je Pro Gorizia nedeljsko zmago odločila v svoi prid in si take tudi matematično zagotovila prvo me sto; s tremi točkami razlike pred dr' gim je že v predposlednjem kolu H--rcn prvak svoje skupine. Iz Švice zvemo naslednje rezultate: Bienne-Basel 21, Cantona! St. Gallen 1-1, Lausanne Grenchen 2 1, Lugano-Servette 1-1, Nordstern-Luzcm 0 0 Young Fellows Ziirich 12. O. C. JlflllllllllltllMIIIIIIIIMIIIIMiniHIIHHL | O K V * II P I E SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE. = mm = LjUBLjANA, Afoitova 4 = Tuiimiimiiiiiiiiuiiinmiimiimmiir DETEKTIVSKA POVEST SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE Nadzornik Sprules ie vodil Za niim le stopala Enid Gowleveva prava lnst nica hiše 142. ob njej VnomI® Jim! uue Haswell ta Phil Mackenzie Sla bila za poslednio stražo Dva stražnika sta stražila dvoriSčna poeloDia. ostali »o pa zasedli Furnello-vo «delavnico». Natančni ogled notra niih prostorov so odložili na pozneje »Kaj ste storili z madame Fontaine?« je vprašal Jimmie. ko ie vstopil »Davi smo io prijeli,« je odgovoril Sprules. »Ne vein še. ali ie bila tudi pri tem dobifkanosnem podjetju udeležena. Pribito ie pa. da ie imela že dolga leta tesne zveze s Fethersto-nom. Morda sta celo poročena a skoraj ne bi verjel,« »Zdaj pa,« ie povzel Jimmie, »bo boljše, če prepustimo vodstvo miss Cowleyevi.< »Ni daleč do tja,« se je nasmehnila Enid. »Slika lorda Chesterfielda ie po navadi visela v veliki sobi mednad-stropja.« Krenili »o po slounirnh navzgor in »topili v veliko sobo. Bila ie res velika v pravem pomenu besede. »Tukaile ie zmerom visela tista slika.« ie dejala Euid. Skušala ie prikriti razburjenje, ko ie z malce tresočo se roko pokazala na steno. Stopili so bliže: ploskev se pri površnem pogledu skorajda ni razlikovala od ostale stene. Nikjer ni bilo videti ne vdolbine ne špranie! Pri »vitu slepice ie pa Jimmie odkril, da je bil čez črne črtp vzorčaste tapete v kotu prilepljen papir, kakor da bi bil nekdo popravil okvarieno mesto. »Strela z jasnega!«Je vzkliknil. »Da a m o strgali tapete, bi bili naklad že zdavnaj našli!« Prosil ie Phila za žepni nozicek in kmalu našel režo kamor je lahko vtaknil rezilo. Sledil ie špranji v Stiri-kotniku. Odtrgal ie tapeto m prikazala se ie vdolbina v velikosti opeke. »Tako. zdai ste pa vi na vrsti!« je deial Enidi. Dekle ie s tresočo se roko segla v vdolbino in Izvlekla star zaprašen ovitek, ki ie bila nani predobra teta napisala njeno ime. Vendar že zaklad! Le kakšen ie? Razvezala ie zvitek. Nič pisarna ni bilo notri, zato pa čeden sveženj samih lepo zravnanih bankovcev no tisoč funtov. Počasi ie štela.. Deset... petnajst... dvajset... Bilo jih ie več. m nogo več. kakor ie bila mislila. Pet in dvaiset... trideset, ena. dva. tri. štiri in trideset! Štiri in trideset tisoč funtov! Premoženje. ki Be ie bilo zani res vredno borili! Vsi po vrsti »o ii čestitali. Bila l.e tako zmedena, da ni mogla reči ničesar. še misliti »e. ji ni dalo. Po tihem ie bila že nekaj pričakovala da se bo pa njeno upanje sprevrgla v resnico in da bo ta resnica tolikanf ‘ePu,~ ne tčca si na nikoli ni bila mislila. Zato le srečo zdai iedva doumela »Enid. rad bi govoril samo nekaj besedic s teboj.« , Bil ie Phil. Stopila te z nuni v sprejemnico Tudi tokrat mu ni šla beseda z jezika Naposled te pa le izdavil: »Enid ko sem ti včeraj rekel da te liuhim še nisva mogla slutiti, kal se bo danes zgodilo. Nisem vedel. Zdai še zmerom lahko pozabiš, kar sem ti re»Pa£nočem pozabiti!« ie šepnila in rdečica ii ie zalila obraz. »Nočeš?- . - . . »Ne. Phil. Vseeno ie. veerai ali danes. samo...« »Samo...?« ii » »Samo čakati nama ni treba ver.« Objel io ie s svojimi krepkimi rokami. To pol se ni branila... »Phil.« ie dahnila, dvignivši elavo na niegovo ramo. »rekel si mi. nai grem k vragu!« »Res ie.« ie odgovorih »toda če greš k vragu, io mahnem za teboi. A to ie zdai popolnoma nemogoče. Kier boš ti. bodo zmerom nebesa!« In potlej ie kot praktičen Škot še pripomnil: , . . »Ce hočeš, dragica moia. če re« tako misliš, lahko ves denar takoi odneseva v banko.« „ » , Na stopniščni ploščadi so čakali ostali in govorili o dogodku. Nonua »e ie s ponosnim pogledom obrnila k nadzorniku. »Zdai mi boste pa le verjeli: Jimmie ie nedosegljiv!« Jimmie nj ugovarial. Zakonski možje. ki bo Sele šest mesecev poročeni, nikoli ne oporekajo. Objel io ie čez ramena in io poljubil. In nadzornik Sprules je deial: »Jaz moram pa stopiti v garažo.« Izredna priložnost a n * NAPISAL H. REEBRUNNER Gaston Preval ie bil zadovoljen s samim seboj in z vsem svetom. Po pravici, saj mlad reporter nima vsak dan sreče, da bi »Revne Universelle« kupila serijo njegovih člankov in bi spravil v žep deset tisoč frankov honorarja. Prčvalu se ie torei po pravici zdelo, da si lahko privošči per dni počitnic na Sinji obali, preden se spet vrže v vrtinec pariškega zivljenia. Sproščeno ie sedel pred hotelom Miramarom in sc grel na soncu. In vselej kadar se te hotel še udobnem zlekniti v pletenem naslanjaču, so mu v žepu zašelesteli bankovci. Iz leniveea sanjarjenja ga ie zdramil hotelski vratar. »Telefon vas kliče, monsieur. Iz Pariza!« Prčval ie opazil v vratarjevem glasu in niegovi drži neki znak posebnega spoštovanja. Očitno v tem malem hotelu . telefonski pogovori s Parizom niso bili vsakdanja reč. »Kai mi pa hočejo?« ie vprašal, brskaje po žepu po frankovskih novcih. da bo z niimi plačal svoi zapitek. »Ne vem, monsieur. Naročiti vam moram samo. da takoi pokličite uredništvo .Revue Universelle1. Takoj!« »V redu in hvala lepa.« Preval ie stisnil v nastavljeno vratarjevo dlan dva franka, tri pa položil na mizo in vstal. Na bližnjem vogalu ie stala pošta. odkoder t>o lahko nemoteno telefoniral. Truditi »e ie moral, da ie do tani ohranil svoje počitniško počutje. >I)tf nimaio kakšnih pomislekov za- stran mojih člankov?« ie premišljeval, medtem ko ie zahteval telefonsko številko. Na drugem koncu žice se ie oglasil urednik Martina. ■ Zelo žal mi ie.« ca io prijazno nagovoril. »da vas motim na počitnicah. Pošteno ste iih zaslužili. Vaši zadnji članki so bili ljudem všeč. Prav zato bi vam rad nekaj novega naročil. Odpotujte takoi v Grenoble. Pravkar sem izvedel, da je tam polciia odkrila skrivališče vlomilske tolpo ki ima na vesti pogostno tatvine draguljev zadnjih let. Tega ie že dva dni, vendar je policija dotlej molčala, ker ie našla samo zlato, lastnikov pa ne. Ali vam ie jasno!« Preval ie vneto pritrdil, čeprav mu v resnici ni bilo. Vedel ie namreč, da glavni urednik ne mara, da kdo zahteva za njegova navodila v brzoiav-neni slogu, mi katera ie bil ponosen, dodatnih pojasnil. »Dobro. Dve sto vrstic vam le rezerviranih. Honorar kakor doslet. stroški seveda posebej. Mnogo sreče in na svidenje!« , . , , . Ko ie odšel Preval proti hotelu, da hi zložil najpotrebnejše stvari v kov-čeg. ie bil nekoliko zmeden 111 ne preveč srečen. Naročilo ie bilo sicer res častno in najbrž tudi zanimivo-Toda potovanje! Bridko se ie zavedal, da bi moral imeli pravi reporter poleg svojega pisalnega stroia na raz-j pol a go tudi avto. Koliko prijetneje bi bilo zdaj v lastnem avtomobilu brzeti ih) vijugastih alpskih cestah, kakor potili se v prenapolnjenem vlaku, su človeka vsega pretresel Dalje ni premišljeval. Pogled se mu je ustavil na izvesku iz bele lepenke, na katerem se io bralo: Izredna priloino.it!Samo SOOO fravhov, P« Ustek ..Družinskega tednila (Slavnejšega kirurga tedanjega časa; “?• (rdimo lahko celo. da ie ustanovitelj kirurgije v prvotnem. modernem smislu besede, saj ie uvedel na tein Področni zdravilstva nekaj važnih norosti, ki so pospešile napredek rano-celstva. • Uporaba noža na človeškem telesu je bila njega dni posežek. ki so Lra sz6?-® ,*z?braženi zdravniki radi vr?m- kamnosekom io f yHdei" n^-ieca sloja. Tako se ie zgo-»;i«i-ixSP .•“ruraiia ni razvijala na visokin šolali, temveč čislo na drugih poprjšcin, ];jer se pogumni možje niso a J?-* 7-3 ostro rezilo in ga za- v človeško telo. da bi mu no-juagalj. Le redki so dosegli že v živ-*le,iiu uspeh kakor Pare. ki so aa «e za živega priznali kot zdravnika, 111110-j|e ie šele pozneje iela omenjati zgodovina zdravniške vede. tako na primer Švicarja NiTferja. ki ie prvi izvedel .cesarski rez* — porod, pri ka-ler*jn operativno odpro telo — ua •v®>i lastni ženi. .£animanie za kirurgijo je tedaj e» naraslo, ker so ieli v vojnah če-Str i ,K>*' uporabljati strelno orožje. 1j ?. rane so postavile ranocelnižtvo nove probleme. Kmalu so i-1- ODa*iH. da se počasneje in nif?^Ce kakor rane od urezov ali uikhiov; liudie so zato mislili, da so rane zastrupljene in da jih ie treba r vrelim oljem .razkužiti*. Tudi Parfi le izvajal to tehniko kot višii vojaški ranocelee nekaterih francoskih kra-Jiev. V neki bitki — po osvojitvi Vil-laira — mu je pa olte pošlo. Zato ie ^mo del ranjencev zdravil .letre artis* ~~ Do pravilih ranocelske umetnosti — vsem drugim je pa moral namazati >ane z mastjo, ki io ie sam izdeloval J7- jajčnega rumenjaka, rožnega olja in terpentina. n .areiu ie kot pravemu zdravniku *®£Ja usoda njegovih bolnikov do srca. lTii Ji° nož ni Ul°cel spati od skrbi, jih zSodlI° s, toliko ranjenci, ki i... ''j0?'.} * vrelim oljem zdraviti, kakor bi bilo treba Bil je prepričan da uh bo ziutrai. ko bo vstal, našel mrtve. Kako le bil pa presenečen, ko ie videl, da so ranjenci, ki jih je’ bil namazal z' mastjo, vse bolie počutijo ta kor tisti, ki jim je bil ol>lil rane z vrelim oljem Pare ie mislil dalje in sklepal, da ie tedanje ranocelstvo napačno. da. celo škodljivo. In tako je on prav on prvi zdravnik ki je izrekel in izvajal temeljno pravilo kirurgije. namreč da rana potrebuje miru . Njegovo spoznanje pa ni poslalo *£Mna laM zdravniške vede Ker so “fauie rane povzročale krode. ki so Pioctrie v telo., so zdravniki mislili, la le treba najprej odstraniti kroglo, ce nai ranienec ozdravi. In tako so zdravniki dolga stoletia brskali po ranah vojakov z umazanimi prsti in uerazkuženimi preiskovalnimi iglami, ne da bi dosegli kaj drugega kakor da se je rana okužila še v globino. Ni čudno, če so bolniki na debelo umi-raii *a. omrtvičili® krčem in drugimi septičnimi boleznimi, in ie terjala 'ojna toliko žrtev tudi med lahko ra-nienimi. Po izumu mikroskopa se ie zdravnikom v teku stoletia zasvitalo. da so Povzročiteljice smrtonosmih komnlikn-Pil pri ranah bakterije. Tedai »o pa ie mislili da ie treba rane pošteno očistili da bakterije nogineio: zato so na široko odprte rane zlivali cole potoke karbolne ali sublimatove raztopine in sicer tako vneto, da ie ra-K&I^nec navadno umrl še v zdravnikovih rokah zaradi zastruplienia s su-onmatom. 1’arčjev nauk ie bil že *davnai zastarel in pozabljen. v za Ce tu u io, stoletja 9e ie na spet ! izJ,ravnik. ki ie spoznal naoa- dovoH i)n.mJ.?"-Rercn'a,'n- kl’ i,nel vvtc nmik n J!*i.vel!ave- «*a ie za- i , i nauk o antlsepsi jn ko ni Vatu ra sanat, medicus curat.« Narava zdravi, zdravnik .kurira*. Zdravnik ima kajpak svoio nalogo, vendar ne sme pozabiti, da utegne nepotreben posežek ozdravljenje zavleči ali celo preprečiti. Prav zato. ker se zavedamo. da ne dosegamo z vsemi modernimi načini zdravijenia nesnornih uspehov. ne odnehamo in iščemo novih načinov — in nedvomno iih bomo tudi našli jih preizkusili, pohvalili in uporabljali. Morda se bodo pa čez sto let zdravniki spet začudili ob ugotovitvi. da ie zdraviienie uspešnejše, če ne uporabljajo teh načinov zdravljenja. Natura sanat! (Zora, Zofija.) koli ni videla, toda teta ji ie za Miklavža ali za rojstni dan vsako leto poslala čudovito darilce: oblekco ali plašček, predpasniček s cvetličnim vzorcem ali ljubko ovratno rutico. Po navadi ie pošiljala obleke ali kaj .za polepšanje‘. ker ie imela tam doli .na Francoskem' čudovito modivo trgovino, kjer si lahko kupil vse te prekrasne stvari. In ne da bi slutila, ie teta Regina postala lepa in dobrotna vila Kristininih sani. Ko je praznovala Kristina sedemnajsti rojstni dan. je prinesel pismonoša rožnato pisemce. Teta Regina ie pisala, da pride na obisk. _. Kajpak ie pismo- vzburilo vso družino. posebno pa Kristino. In kaipak ie mala hitela z očetom na železniško postajo, da pričaka svoio dobrotno vilo. Takoj nai povemo: teta Regina ni bi'a nič. prav nič podobna lepi nežni vili. ozarjuioči Kristinine otroške sanje. Jz oddelka tretjega razreda >e »topila zajetna, sivolasa gospa okrog pet in petdesetih let. in takoi si spoznal, da tudi v mladosti ni bila lepotica. Toda male. sive oči v mesnatem, širokem obrazu so dobrodušno iu vedro gledale Kristino. Teta Regina se je moraia takoi zasmejati, kakor vsakdo. ki je zagledal okroglo, dobro-voljno in ljubko bitie z rdečimi lici in sijočimi sinjimi očmi. »Ti si uti prava! Tako ie lepo... V teh težkih časih potrebujemo kaj takšnega. Zdai bova pa postali pravi prijateljici. kaine?< In tako se ie zgodilo. Teta in nečakinja sta bili neloČliivi. Kristina se ifi mimogrede prelevila v .gospodično*, saj ji je leta prinesla vse polno krasnih darilc iz svoje modne trgovine, ponašajoče se z imenom .Pele-mele* (Modni drobiž*). In leta Regina se tudi nikoli ni naveličala pripovedovati svojj varovanki o življenju tam pri morju, o mladih gospodičnah z zagorelo poltjo in zlatimi kodri, ki se podnevi izprehaiaio v kratkih hlačkah Pp promenadi in peščini zvečer pa plešejo v .Cafž de la Marine* v čudovitih večernih oblekah z elegantnimi plesalci. Kristina ie bila prepričana, da kupujejo vse te lepotice svoie obleke v tetini modni trgovini, in kmalu se ji je zazdelo, da mora biti .Pele- dvosedežnega avtomobila ki ie stal ; pa nezavestnega prepeljali v bolniš- pred garažo hotela *i‘.xcelsioriac. tako ; nico in prav nič ne misli na povračilo da ga le vsakdo, kdor ie mimo šel, j stroškov za popravilo avtomobila. Ki moral opaziti. | bodo prav gotovo znesli svojih osem Namesto da bi sel dalje, se ie usta- tisoč frankov. Prav zato zdaj proda-vil in naposled pričel strokovnjaško 1 iam njegov avto.< | mele* središče malega obmorskega kopališča. Prav nič čudno ni torei bito. da ie odgovorila na tetino vprašanje, kaj t*o, ko postane velika: »I{: da bj imela takšno trgovino kakor ti. tetka!« Teta se ie nasmehnila. »Ni slabo!« Kristina naj se Ie pridno uči francoski. tako da bo lahko naiprei prišla k njei kot pomočnica. Pozneje, ko bo teta hotela uživati starost, ii bo morda celo nrenustila trgovino... Toda Regina ni slutila, kako ie s to bežno obljubo vzburila in vznemirila dekličev« srce, Kristina je v svoji domišljiji po navadi kar preskočila učna leta in se že videla kot lastnico ve-like inodne trgovine. V vseh teh letih splošnega razvajanja ie namreč Kri-stinca postala nekoliko nečimrna in kar preveč samozavestna. V duhu se ie že videla kot kraljico svetovlija-škega kopališča in ua tiliem je bila prepričana, da bo znala trgovino še bolje voditi kakor tetka. Najprej se mora kaipak naučiti francoski. Mladi učitelj Fink. ki ie nekaj ! let preživel na Francoskem, se jj je rad ponudil za učitelja. Kristina ie bila tako vneta učenka, da ni niti opazila. da je mladi mož posvečal njeni drobni osebici še nekaj več kakor samo učiteljsko pozornost. Zidala ie gradove v oblake in iela na svoio okolico gledati nekoliko zviška. S svojimi sošolkami ie govorila samo še o .svoji trgovini*. In res ii ie muhasta usoda prihitela naproti. Čez leto dni jj ie teta Regina pisala, da je nekaj bolehna in da bo najbrže moraia v sanatorij. Najprej ie bila pač nameravala trgovino prodati, toda če Kristino še veseli, naj se pripelje k njej. io bo prepisala na njeno ime. Družino ie snet zajel val razburjenja. Oče ie rekel, da ie Kristina z osemnajstimi leti pač premlada, da bi mogla sama voditi takšno trgovino. Mala ie pa s hladno samozavestjo svoje mladosti odločno izjavila: »Jaz morem vse!« In kakor do navadi ie tudi to pot zmagala. Mesec dni nato je že potovala na Francosko. Ko ie na južnjaški postaji stopila iz vlaka in zagledala sinji zaliv. palme, olive, pinije in ljubko, obmorsko letovišče v poslednjih žarkih zahajajočega . sonca, ie bila tako navdušena kakor še nikoli dotlej. Prišla je do ceste, kjer bi morala stati trgovina .Pele-mele*. Čeprav se .ie še tako vneto ozirala okrog sebe. ni nikjer opazila kakšne večje modne trgovine. Nekoliko v zadregi je vprašala nekega ribiča, kam nai se obrne. Začudeno ii ie odgovoril, da ie bila pravkar šla mimo. In pokazal ii ie majceno, precej temno trgovinico, ki je v svojem pričakovanja polnem navdušenju sploh ni bila opazila. Razočaranje ie bilo veliko, toda Kristina ni bila človek, ki bi se dal tako hitro ugnati v kozji rog. Vse bolj se ie razžalostila, ker tete ni bilo več doma. Hišna lastnica, ki ji je odprla trgovino, ji ie povedala, da se ie morala teta na vrat na nos odpeljati v kliniko v Marseillu, ker se jj je bolezen nenadno poslabšala. Ali ie morda ona nečakinja, ki jo je uiadame tako pričakovala? Seveda se lahko takoi vseli v trgovino in v dve sobici, ležeči za lokalom. Ko ie Kristina uredila vse potrebno na občini, pospravila in prezračila svoje novo stanovanjce, ie naposled sedla v .svoio* trgovino in napeto pričakovala prvega kupca. Toda čeprav je ozko izložbo okrasila kar se da zapeljivo z živopisanimi svilenimi ruticami, pletenimi pulovri in snežnobe-limi kratkimi hlačkami za peščino, se je zdelo, da v vsem kopališču ni človeka. ki bi kupoval takšne reči. Sicer je kdaj pa kdaj kakšen domačin postal pred izložbo in si zvedavo ogledoval razstavljene krasote, toda nihče ni vstopil. Kristina si ie morala žalostna priznati da vse tiste liubke in elegantne lepotice, ki se tako neskrbno sprehajajo po promenadi, najbrže kupujejo svoie obleke v Nici ali v Marseillu. Vendar se ni dala ugnati:- vsak začetek je težak. Predvsem se mora znati prav tako imenitno obleči in negovati kakor te presnete Francozinje. Tako bo živa reklama za svojo trgovino, ftla ie k frizerju, si dala odrezati kito in nakodrati lase prav tako zapeljivo, kakor so iih nosile francev. ■LL!iL ■' L_.LiLL-------LIL ogledovati vozilo. »10.000 mani K000 — 2000.« je pri tem računal. S tem denarjem bi lahko za silo čisto dobro živel, dokler no bi dobil honorarja za novi članek. Avto ni videti slab. Zame in za moj pisalni stroi bi bil ravno pravi.« »Monsieur se ranima za avlo!« Iz premišlievania ga ie zmotil mož v delovni obleki, naibrž lastnik garaže, ki le »topil predenj. »Res Izredna priložnost skoraj za* stom. Pogleite. pnevmatike so še kakor nove. sedeži imaio blazine iz pravega usnja...« Neusahljivo mu ie dria iz ust cela povoden! hvale, medtem ko >nu je že davnai ugasla cigareta ori vsaki besedi vnelo poskakovala med ustnimi kotički. Preval je naposled smeie se zajezil besedni veletok. »Res je. zanimam se za avto. vendar Pod dvema pogojema: prvič bi ga rad mi vožnji preizkusil, drugič bi pa rad vedel, zakaj ga po tei ceni prodajate.« loi o^nik garaže ie oba pogoja spre-Poskusno vožnjo io bil Prčval nik !en- n '"'li nobene skrite na- TiToiii Hm«el najti na nvtomohilu. i.iiV,, „ Ovo poiasnilo glede avtomo-dalje CCUe 'e |)a ll'aial° nekoliko sie1;.arStBiL').vt?,”(Jhna 'e bil neki mon-nekaji dni ^ »file »Izposojeni avto leži zdai razbit v obcestnem ,ttrku pri Beaulieli u?« je Mdikovai lastnik garaže, »vozača »o »Ali mislite, da vam gospod Blanc ne bo delal neprilik. ko se bo zavedel?« je vprašal reporter. »Ali ne bi bilo bolje, če bi skušali poprej izposlovati odškodnino pri ponesrečenče-vili sorodnikih?« Kakor gledališki igralec, ki ie zaslišal svoio Iztočnico, ie vprašanec zakrilil z obema rokama po zraku in iz ust mu le pridrl nov veletok besed. »VoiU), monsieur, prav zato ga prodajam. Seveda sem se prej obrnil do naslova, ki mi ga ie bil dal gospod Blanc. In veste, kal sem izvedel? Da v Parizu sploh ni tiikakšnega moti-sieuria Camilla. f*e več:, da takšne ulice v Parizu sploh ne poznajo!« Tedaj se mu ie ploha besed ustavila iti nastala ie kratka, mučna tišina. »Če je tako. bom avto kupil,« |» naposled dejal Prčval, Cez eno uro pridem poni.« Kupčiio sla sklenila In Čez nekai minut le reporter sicer z nekoliko tanjšo denarnico, zato pa kot ponosen lastnik avtomobila nadaljeval pot proti hotelu. Utegnil je samo še škodoželjno opaziti, kako ie k avtomobilu pristopil neki mož in se zanimal zanj. lastnik garaže ie pa obžalujoče zmignil z rameni. »Prihodnjič moram tvegati nekRi frankov na ruleti.c se ie namenil Preval. »Zadnli čas se me sreča drži.« Uro kasneje ie že sedel za krmilom svoiega avtomobila. »Monsieur! Un instant. monsieur!« 1’rčval se je presenečen ozrl, Za,-gledal je izredno elegantnega gosiio-da. ki se mu je z urnimi koraki bli- žal. Ali ni bil lo prepozno prispeli kupec?« Prišlečeve prve besede so potrdile niegovo domnevo i »Oprostite, ali niste ta avlo pred kratkim kupili pred Excelsiorievo ga-; ražo?« P rival jo prikimal. »Seveda. In!...« Neznanec je nerodno iskal besed. »Veste, takoi za vami sem ogledoval avto. na njem ie še visel izvesek I.astnik garaže mi ie dejal da ju> >.e prodan. Zelo sem bil razočaraj ker ie avto nrav takšen kakršnega Sj žetim, Zato sem prosil n^dsialfH nai nu da vaš naslov, ker l>i vas bil rad vprašal, ali mi no >d hoteli avtom (v bi a prodati. Seveda * dobičkom!« je hitro dodal, ko je opazil Prčvalov odklonilni r«x. Pr6val se ni dal pregovorili. »Pra* io1.. Tudi rame le avto natanko tisto, eesar sem si želel.« »Plačam vam devet tisoč, deset tisoč,« je vztrajal nenavadni kupec. Namesto odgovora je Prival. ozlo-voljen zaradi izgube dragocenega časa, pognal. »Au revoirk je dejal, ko se le avto že premaknil. Neznanec ie ostal zadaj. »Plačam vam...« je klical za avtomobilom. Prčval se ni zmenil za to. Vendar je za trenutek zavrl, se sklonil skozi odprto okno in zaklical: »Pridite jutri!« Potem ie pognal. Kmalu je pustil za sebol tudi poslednje mestne hiše. Zdaj je moral posvetiti vso pozornost ovinku mesta Grassa. Veter mu ie vel v obraz omamni vonj vijoličnih polj tega parfumskega mesteca. Stara zasanjana gnezdeca so Švigala mimo: (•astellane. Digne. Sisteron. Sedlo Crois-Hnuto mu ie odprlo svoie pro- strano obzorie - skratka. Vo rop ie ravni topolov drevored ivrnani! 'bližina njegovega cilja, ie ii>ye* seboj vs« prekrasno vožnio *», »e m* &e »red nekaj urami z.a*ia iK-tiiisftičljiv sen-. Na polici U ho i-astopnilia mogočne »Revue ijJViNt-itoelter pridno MVrfcifeli. Snovi seHOM&tMtett čkuvek pa mi* daC i?,*i dobil. Polici la te hita heke HVtfi Mwii)a V primitivni 'detavttiči ovaden1«* aa livarja, kl l-ceni računala, io ie ženska priporočila svojim sosedom, in te so poslej rade kupovale pri Kristini. Ta usoeh pa Kristine ni posebno razveselil. Njeno častihlepje si ie želelo, da bi kupovale pri ii tei tiste elegantne dame. ki jih ie tako občudovala. Očitno niena trgovina še ni bila dovoli moderna, pa tudi ona sama še ne dovoli po najnovejši modi. Kako bi bilo. če bi tudi sama hodila okrog v moških hlačah? SlučainO je prav tiste dni bra'a v nekem filmskem lističu, da nosijo filmske lepotice v Hollvwoodu dolge moške hlače, tesno opete okrog telesa. Takšna ie torej nainovejša hollvvcoodska moda! Kristini se je zasvetilo. Kai. če bi prav ona uvedla v tem gnezdu novo filmsko modo? Zbudila bi zanimanie in naredila reklamo za trgovino. Izvlekla ie na dan zavoj s temnomodrimi moškimi hlačami, izbrala tiste, ki so se ii zdele nainrimerneiše. in se odjočila. da jili bo prekrojila zase. Tri dni je šarila okrog hlač iih zozevala in prikrojevala naposled ie bila na le zadovolina z uspehom. Ogledovala se ie v velikem zrcalu in bila sama sebi kar všeč. _V soboto popoldne ie zaprla trgovino. si oblekla živordeč pu'over in dolge hlače in jo mahnila proti peščini. Komaj ie bila dve minuti na cesti, je že opazila da so liudie nekam nenavadno dobre volje. Otroci, ženske in moški so stikali glave, se suvali s komolci, se tresli od smeha in si klicali v domačem narečiu besede. ki iih ni razumela. Kristina se je ozirala okro«. misleč, da.se za nie-nini hrbtom odigrava kai smešnega, toda videla ni drugega'kakor skupino mornarjev, ki so se nrav tako od srca in na ves glas krohotali. Zdaici ie razumela. Ona ona sama je bila vzrok te strašne veselosti, ona. ali bolje, ona v ozkih moških hlačah! Oh. ko bi se bila v zrcalu pogledala, tudi od zadai. ne samo od spredai! Morda bi bila tedaj razumela resničnost pregovora: »Ni vse za vsakogar.« Rdeča do ušes ie morala dal ie po trnjevi poti. zakai sram io ie bilo. da bi se obrnila in jo pobrisala domov. Dvignila ie glavo in pogumno koračila med hahljajočo se množico. Oh na prav vse ie učinkovala smešno! Smejalo »e ii ie staro in mlado. Obupana se ie odločila, da ho preživela vse popoldne na peščini v kopalni obleki in se vrnila domov šele pozno zvečer, ko bo že trda tema. Bila ie že blizu kopališča kar ie srečala dva okajena mornarja. Zastavila sta ii pot iu eden od njiju io ie prijel za rokav... Tedai ga ie pa neka krepka roka sunila pod brado, da se je opotekel in skorai padel. In znan glas — angelski glas! — ji je v prijetnem baritonu zaklical: »Oh. gospodična Kristina, ljuba gospodična Kristina!« Bleda in tresoč se po vsem telesu si je drznila pogledati svojega rešitelja. Stal je pred nio. rdeč od ieze in ljubezni kakor sveti .lurij, ko ie rešil Devico pred strašanskim zmajem. In bil ni nihče drugi kakor mladi učitelj rink, prav tisti, ki si ga med francoskim poukom nikoli ni utegnila dobro ogledati. Zdai ie z enim samim dolgim pogledom nadomestil« vse zamujeno. Videla ie. da ie dober, bister in možat in da ima zelo lepe, zveste r'ave o*'. Vsi u vtisi so j0 ,ako pro. vzeli, da bi bila nairaiši zajokala. Nien zaščitnik pa tetra ni dovolil. »Ne tu! Ne zdai!« ie strogo zanovedal. »Pokažite liudem vam niih bedasti smeh ni mat} Primite me p«od roko in poidiva skivpaj d^mav. Tako... in žJ sSr Ja'if5i nasmehnite!« i»kušftj$ ga, j-e wWrati, in elei. res je slo, N5 »e ii hito tivha hliniti Spro-sWo in lankotn* ie korakal« ob nje-«'8ila srečna. In 1 tako weča*, kakor ie »tkoli v Wra* 'te hitro atefcin nesreč hlače 5n ^ oblekla prafcnfe kriW.. Zbrisala »e z lic ia nohtov živo vdfčilo iu stalila nivd svojega reMelia prav t,k-»Ka. fcakrkm* ie pwzna| doma. v švi-Wrski vasici. Samo kit ni več !Wela. toda dolgi, svileni plavi kodri *o se tu*v Jako PodMi k okroglemu w.v-a»*n z očarljivimi jamicami Ko sta sedela sladoledu v bližnji kavatui. ti ie razložil, kako vendar ie Jak-o nenadno prifcei v to gnezdo. IV v-f-dal h ie. da le (zrahil fcolske počitnice za to potovanje, kaipak samo na ljubo njenemu očetu. iSimmak je taka v skrbeh, kal počnete tu doli tak« WltW! c >0h,< je odkrito priznala Kristina. »ko bi se vendar že mogla vrniti domov! Ko boste odšli, bom umirala od domotožja!« »0. ne.< ie mirno odgovoril, »tega se vam ni treba bati! Trdno sem ag odločil, da vas bom vzel s seboj, ko so bom vračat domov!«. Kristinin obra* je zasijal, toda zdaici se ie spet zmračil. >ln tnoia trgovina?« je vprašala plašno začudeno. »Sai le vendar ne morem pustili na cediluk Prijel jo le z« roko, io pogledal v oči In n nežno deial: »Najbolje storile, če io za zdaj zaprete! In skupaj bova na vrnta obesila obvestilo: tZaradi bližnje poroke lastnice do nadaljnjega ZAPRT0.‘< FILATELISTI POZOR! Najugodneje kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Jane;? Dolžaa, rltarjeva 6 Liubljana, Stritarjeva 6. KVAK JG NATO IS&OCIL V PRINCESI CUDE5NI KAMEN KOT POROČNO DARILO... ;x"-' A( fm * STRA3A PRED SOBO PRINCESE regi spi. Iz zgodovine bakteriologije MIKROSKOP - oko, ki nam odkriva skrivnosti narave Znanstveno delo v ljubljanskem higienskemu zavodu Oborožili smo svoje oči z daljnogledom in zagledali smo celo vrsto novih velikih svetov v neskončnih daljavah vsemirja. Oborožili smo jih z mikro skopsko lečo in odkrili smo čudovito majhne svetove v nažem velikem svetu. Ako bi imeli boljše daljnoglede in ostrejše leče — do katere meje bi lahko odkrivali velike in majhne sve. tove, ki jim je domovina Neskončnost? Ura je glasno odbila osem. Zaščitne sestre, laborantke, zdravnice in zdrav, nild, ki so pravkar oblekli bele plašče preko vsakdanje obleke, imajo že pol ne roke dela. V ambulančnem odseku te jemljejo kri prvemu obiskovalcu. Stari vratar nese s svojim umerjenim korakom akte iz sobe ravnatelja dr. I. Pirca Ob isti url, ko se zdrav niki v laboratoriju in bakteriološkem nem postopku bo dobil učinkovito zdravilo zoper ugriz steklega psa. Toda pojdimo še dalje, za dvesto let nazaj! Druga polovica sedemnajstega stoletja je. Kaj dela angleška kraljica, ta velika gospa, v majhnem holandskem mestecu Delftu? Kaj jo je prignalo v preprosto hišo delftskega branjevca, kjer nimajo tal pogrnjenih z mehkimi preprogami, kakor v njenem kraljev skem domu? »Glejte, veličanstvo!« Antoni Leeuwenhoek?. . »Norec«, kakor mu pravijo njegovi sosedje. Norec? — Angleška kraljica mu radovedno gleda v oči, ki so prve izmed vseh oči na svetu zagledala bitja, tisočkrat premajhna, da bi jih mogla ujeti leča prostega človeškega očesa. Nato se njeno veličanstvo sklanja nad lečo — najfinejšo lečo na svetu — in vidi majhne paličice v kapljici vode, odseku sklanjajo nad svoja objektna stekla in agarna gojišča bacilov, se sklanja on že nad dopisi in referati — tako že dvajset let začenja njegov de lovni dan — od tistega dne, ko je sedel prvič za to mizo, v novo ustanovljenem Higienskem zavodu. Zunaj na dvorišču kaplja topla venozna kri iz koštrunovega grla v ste kleničico, v laboratoriju pa je v istem času gospa, ki že deset let opravlja ta posel, z veščo roko prerezala morskemu prašičku veno v grlu in toči iz nje v epruveto kri, ki bo — skupaj s koštrunovo krvjo in bolnikovim seru mora, služila pri Wassermannovi reakciji. Tako se začenja običajen delovni dan V Higienskem zavodu — tako se tu bb-čenja sleherni dan nekaj minut pred osmo, vedno za istimi mizami, obloženimi s stekleničicami, epruvetami, objektnimi stekli, gojišči in kulturami bacilov... Ze dvajset let. »Doktor, cepiti pacienta!« kličejo iz antirabičnega odseka. Ob sprejemnem okencu oddajajo prinašalci material, ki ga bo treba pregledati. Kubični centimeter- krvi, stekleničico urina, sputum ... Nekje po bolnicah, po sanatorijih in bolniških sobah zdravniki in bolniki nestrp no čakajo na izvid: je tifus, difterija, tuberkuloza, lues? ... Zunaj nastaja iz meglenega jutra sončen dopoldan. V vrtni ograji radostno pojo življenju majhne siničke in vrabčki. Tisoče raznolikih bitij poje svojo večno hvalnico življenju, prebujajočemu se pod blagodejnimi sončni, mi žarki, prekrasnemu/ veličastnemu, živemu ... Radostno ti mora biti pri duši, ko se za trenutek ozreš skozi okno, v to morje sončne luči. Ali te ne obide želja, da bi zajel v pest in jo razlil po tem mračnem, skrivnostnem svetu, razgrinjajočem se ti pod ostro lečo, pod mikroskopom? Na kvadratnem centimetru objektnega stekla je tenak razmaz sluza, ki so Jo vzeli iz grla nekega bolnega otroka. In Lofflerjevi bacili — tenke, paličicam podobne živalice leže v gostih gručah pod lečo. Izvid je pozitiven. A ne utegneš misliti na majhnega bol. nika, ki ga kuha vročina, ki težko diha — odkril si sovražnika, zapisal njegovo ime v spremni list in — glej: majhne, svetlomodre gruče, kako so se udobno nastanile v možganih! Nikdar jih ne bi mogli odkriti brez povečevalnega stekla. Zloglasni meningo-koki, povzročitelji meningitide... zdravnikovi prsti neutrudno vrte mikrovija ke mikroskopa. Zdaj je pod lečo razmaz sputuma Krasno modro morje — v njem tenke rdeče paličice, Kochovi bacili. In tam — le dobro izvežbano zdravnikovo oko jo je moglo odkriti, skrito na temni podlagi: tenko, nakodranemu lasu podobno, elegantno spi-rilo —- spiroheto. Več let bosta ona in zdravnik vodila borbo za ta ubogi člo veški organizem, in še je vprašanje, kateri bo zmagal. Zunaj živi mesto svoje nemirno živ ljenje. Zdaj pa zdaj se zgrudi kdo na svoji poti, ker mu je neviden sovražnik,, skrit v njegovem telesu, izpodk življenjske sile V teh prostorih pa diha gruča ljudi, ki z umerjenimi kret njaml in veliko potrpežljivostjo odkri. vajo sovražnika in opazujejo nemo, a pogosto strahotno borbo, odigravajočo se v notranjosti organizma, v topli človeški krvi. . Ze so pisane debele knjige, a mnoge se še pišejo o trumi raziskovalcev, ki je z neizprosno doslednostjo odkrivala nevidnega sovražnika človeštva — bacile, koke in spirile, povzročitelje bolezni. V majhni ampuli vakcine proti pasii steklini, v stekleničici z zajčjimi mož gani, ki jo jemlje dr. Valentinčičeva iz frigiderja, je zapisana zgodovina mnogih dni napornega dela, preden je .................. 1. po knkž- majhne živalice, kako plešejo v krogu... 6e mar ni izplačalo, priti iz Anglije na Holandsko, da si lahko ogledaš to čudo? Zares čudna stvar: Ako si vzel čisto steklo in ga obrusil v lečo, tedaj si skozi to lečo videl stvari mnogo večje, kakor so bile v resnici. Leeuwenhoeka, delftskega vratarja in branjevca je ta stvar nepopisno za bavala. Pri Izdelovalcih očal se je naučil brusiti steklo v leče. Ure in ure presedi nad svojimi lečami, in opazuje nogo čebelice, hroščeve tipalke, ovčjo dlako svoj las.. vse, kar more spra viti pod lečo. Obsedla ga je strast. Imeti hoče najfinejše leče na svetu. Kakor da leži nekje v njem nezavedna slutnja o nekem skrivnostnem svetu, ki ga lahko zagleda le skozi izredno fino lečo, brusi in brusi, dokler ne dobi leč, ki jim znaša debelina komaj tri. milimetre. V tem času nima nihče na svetu tanjših in ostrejših leč. Ljudje se mu posmehujejo? Da nekaj ni v redu v njegovi glavi? Kaj da ima od tega, da ure in ure bulji v lečo, dokler se mu oči ne zalijejo s solzami? Da, obsedla ga je strast. Ali je sploh še kakšna stvar okrog njega, ki je ne bi bil videl že stokrat povečane? O pač — in kakšen znamenit dan je to, ne le za tega holandskega čudaka, temveč za vso zgodovino človeštva! Kapljica deževnice — kaj ko bi po gledal še to? Prvič leži pod njegovo lečo tekočina — voda. A kaj je to? .. Nekaj plava v nji... živalice, tisočkrat manjše od katerega koli znanega živega bitja., ple šejo sem in tje. In že jim tudi določi približno veličino: »Te živalice so tisočkrat manjše c d očesa dorasle uši.« O tem piše s svojo okorno pisavo in v holandskem jeziku angleškim uče nim možem, med katerimi se nahajata tudi Newton in Boyle, začetnik znanstvene kemije. Zdaj se tudi učeni Angleži posmehujejo blaznemu Holandcu iz Delfta. Saj vendar ves svet ve, da je sirni črv najmanjše znano živo bitje .. Toda Holandec ponavlja svojo trditev — naj učeni gospodje še sami poskusijo. In zares: tudi njihove, manj ostre leče pokažejo, da žive v vodi neke živalice, tako majhne, da jih ni mogoče videti s prostim očesom. Blazni Holandec postane član učenega angleškega društva. Peter Veliki, ki ro ma po Evropi, si ogleda tega čudaka in se prikloni njegovemu genialnemu duhu in neprimerni vztrajnosti. Za. man se trudi;o Angleži, da bi jim prodal le eno izmed svojih scoterih ostrih leč. Dokler bo živel", se jih ne sme nihče dotakniti. Denar, ki mu ga ponujajo, ga ne mika Zdaj neutrudno zasleduje skrivnostne prebivalce nekega nevidnega sveta — v pitni vodi, v lastnih ustih, v sakovrstnih izmečkih, v krvi. Prvi človek je, ki vidi krvna telesca. A nekaj mu ne gre v glavo: paličice, ki jih gleda pod mikroskopom, so živa bitja, toda pri nobeni ne more opaziti ne repa ne glave. Odkril jih je, a preden bo utegnil kaj več izvedeti o njih, mu bo smrt za zmeraj zatisnila od napornega gledanja utrujene oči, O čem tako vneto razpravljajo učeni možje in duhovite ženske po evrop skih salonih? čigavo ime se tu izgovarja pogosteje od vseh drugih znamenitih imen? Spallanzzani... veste, kaj trdi ta mož? Da se čudne majhne ži-vaiice, ki jih gleda pod mikroskopom, razmnožujejo... kakor vsa druga živa bitja? To je njegov stavek, ki si ga ponavljajo po salonih, po šolah: »Življenje lahko pride le iz življenja « Lazzaro Spallanzzani? .. ta, ki je kot deček, sin Južne Italije, trgal žužel kam krila, noge in tipalke, da si jih je lahko natančneje ogledal... ta, ki bi moral po očetovi želji študirati pravo, pa ga je nepremagljiva radovednost gnala k raziskovanju narave in je s tridesetim letom svojega življenja za sedel učiteljsko mesto univerze v Reg-giu — ta duhovnik, ki dvomi o vsem, česar ne vidi na lastne oči. Z neskončno potrpežljivostjo In pre vidnostjo se mu je posrečilo, da je iz- ločil eno samo živalico iz obolelega tkiva in jo spravil v kapljico destilirane vode. Z enako potrpežljivostjo kakor pred desetletji Leeuwenhoek sedi Spallanzzano nad mikroskopom. Do gnati hoče, kako se bo razmnožila — ali bosta zares, kakor zatrdno pričaku je, nastali iz ene živalice najprej dve, nato štiri, sto in milijoni njej podob nih živalic? In prvi človek na svetu je, ki je videl ta čudež: palica se je jela v sredini tanjšati Vedno bolj se tanj ša, dokler — Spallanzzaniju se obraz smehlja, srce mu močneje utriplje, že vidi na pol začudene, na pol posmehljive poglede tovarišev, ki jim razodeva: Paličica se je razpolovila. Dve enaki živalici plavata zdaj v kapljici vode. še četrt ure potrpežljivega sedenja nad aparatom — in čudež se ponovi. Zdaj plavajo štiri živalice v kapljici vode; kmalu jih je štirikrat toliko, tisočkrat toliko... Tako si medicinska znanost, kakor sploh vsaka znanost, mukoma utira pot; njen razvoj je največkrat odvisen od boga Slučaja, od trmaste radovednosti nekega posameznika, dokopati se do nekega spoznanja Ze se razlega Po Evropi trušč prvih lokomotiv, prvega parnega stroja. Ved no bolj muči ljudi dvom o starih, ne dotakljivih resnicah. Vedno več jih je, ki segajo po mikroskopu in se odprav ljajo na negotovo pot raziskovanj. »Volja, delo in uspeh — to je vsebina človeškega življenja!« kliče v Be. sanponu dvajsetletni asistent neke šole in njegove ognjevite besede padajo kakor dobro seme v srca mladine. Ta asistent je Louis Pasteur. On in mno gi drugi genialni posamezniki širom Evrope že polagajo temelje neki no vi znanosti, neopazno grade temelje ogromnih zdravstvenih domov, bolnišnic in higienskih zavodov. Katarina špur -? UGANKE Križanka 1 2 3 i\ 5 6 7 S S svilo prevlečeni stebri i Kitajski kralj Hieraus, ki je vladal! pred približno sto leti, je v svojem' obsežnem kraljestvu, ki se je razprosti.: ralo tja do Indije, pozidal mnogo pre krasnih svetišč. Najlepše med vsemi je bilo baje svetišče v Carnboisji, ki je imelo točno šest tisoč kamnitnih stebrov, prevlečenih s čisto kitajsko svilo.; Eskimi ne pišejo zaljubljenih pisem Odkar Eskimi obiskujejo šole, so se tudi pisanju pisem popolnoma priva dili Kljub temu so jim pa čisto ne-' znana ljubezenska pisma. Noben Eskim bi se namreč ne drznil poslati svoji izvoljenki pisma, ker se pri njih vse; snubljenje vrši potom bratov in drugih dekletovih sorodnikov. Prvi zmagovalec Montblanca Prvi mož, ki se mu je posrečilo sto ' piti na vrh Montblanca, je bil razisko valeč Jacuues Balmat. To je bilo leta 1786., ko so ljudje še na splošno mi ; slili, da je Montblanc nezavzeten Ko se je ta novica razširila po svetu in Je zanjo izvedel tudi kralj Sardinije, je bil nad uspehom tako navdušen, da je hrabrega planinca Balmata povzdignil v plemiški stan in ga imenoval: »barona Balmata du Mont Blanc«. fARi f Išče Spečo Vodoravno: 1. Glagolska oblika. 2. Pivo; severnoafriško pristanišče; nikalnica. 3. Del celote; jeza. 4. Azijska država (obrnjeno); zvezda v Orlu. 5. Izpričevalo, potrdilo (iz lat.) ; ivje. G. Sadno drevo. 7. Začetnici angleškega državnika in diktatorja (iz 17. st.); linjak. ruska (rasti.); zaimek iz 10. navp. (obrnjeno). 8. Iver. drobir; senčnica (2 skl. mn.). 9. Pravnik; ital. pristanišče. 10. Žensko ime (krajša oblika) ali druga; grški vojak ki ga iep remagal He-rakle.i. 11. Vrsta žage. 12. Tipalka (iz franc.: zdaj je pojem pri radiu); nota. Navpično: 1. Aškerčeva balada. 2. Pripadnik grške filozofske šole, nazvane po nekem juž. ital. mestu; angleški pisatelj (r. 1896.). 3. Oblika glagola, ki pomeni drobiti, stiskati, a je tudi števnik v sklonu; mesto, kjer se začne kaka tekma (iz angl.). 4! Brisača; 12. in 6. crka abecede. 5) Svetopisemski očak ali tudi francoska reka; nemško mesto v Porenju; eden (franc.). 6. Osebni zaimek; števnik; sever, italij. mestece. 7. željna časti. 8. Poškodbi; srednjeevrop; sko gorovje. 9. Azijski narod; kralj (iz lat.). 10. Oziralni zaimek: odpor, nasprotovanje, odziv, nazadnjaštvo (iz latin.). STOPNICE S T------------ — S T---------- ST------------ ---------ST -------------------S T — -----------------------S T neki gcnijalen človek dognal, V SLAVNOSTMI DVORANI so PRIREDILI SVEČANO JAROC. , NO SLAVNOST, I SVIRALA JE / 600BA, PLEMU -SAMO UBOGI ARIF 3E IMEL PRALEN ŽELODEC, KER JŠABURbKE DELIKATESE _ NISO BILE JANJ. («5 ARIF JE IMEL SREČO, NAČRT JE NAREJEN. 1. moderno orožje 2. stvaritev 3. del sobne opreme 4. vsebina, volumen 5- cerkveni strežniki 6. prehodni list 7. skromnost, enostavnost 8. tatarska republika 9. prekrščevalci 10. pripadnik filozofskega nazora o snovi. * 1ZLOČILNICA Pepelka, zelnik. Stična. Basra, re-seda. Iz vsake besede vzemi po tri sosednje črke in sestavi ime nekega dneva. * ; DVOJE VPRAŠANJ ZA TEHNIKE 1. Kako deluje ledolomilec? 2. Kakšen je fizikalni smisel gosenic pri tankih? Odgovor: nnBujiA^otn mu MjU 9UKJSBZ 11» 0UZ,u80d au OS up ‘ofBpaj -od OJp{) AOJ[SO[(1 OUftipi OajUSSO*) 3 •azaJ ojaa «3 { Tip n® mofui?fu«8od « poj !tuoj >»p ‘f[!lSJUl m 0u3ndtt.Nl 0'PI ofo.vs a or Ul o^gojd ouapaj mi ufuadz.v uuiojap oii3 oHSUoaod o [o as s as aaijuioiopai *i KAJ PA MATEMATIKA? Kako bi napisali število sto s številkami 1—9? (Vsako številko samo enkrat uporabite, a v poljubnih zvezah.) Malo se bo treba s potrpljenjem mazati; ni pa samo ena rešitev možna. i Rešitev ugank iz preišnie številke Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. modra » gnlii a. 2. e, log, k*-«, n. 3. nrav, v, stot. 6. ; Don, pol, ono. 5 ep, vodeb, en. ti. 1, če, 1, > iz. a. 7, jo, lečno. u8. 8. en, ea, ak, H. K. 9, ; je, nt, lo. he. 10. e, njegova, r, 11. vele- • trgovec. čaroben lik: 1. tam, 2. tarok, 3. paradiž » 4. moder. 5. K ir. Izlotilnica: Ljubezen je okoduSe. čaroben kvadrat: 2 0 4 7 5 3 6 1 d Pozicijska Igra: Treba Je osemkrat preskočiti: *a< nerao h Šestim kovancem levo, nato s sedmim na desno osmim (vedno glede na | prvotno lego) na levo, četrtim na desno, tretjim na levo, petim na levo, desetim na 4esito, davelUD na desno. Gaston jo je hvaležno pogledal. Kato je počasi in tehtno dejal: »Janina, dajva drug drugemu bc-»edo, da ne bova pozabila najine plemenite zarote! Ti si bila tista, ki mi je odprla oči! Ti si mi pokazala pravo pot v bodočnost! Da, edino ti si rame prava, ljubljena sestrica, tista, ki ob njej čutim, da bije v njenih prsih naše srce, da polje v njenih rilah naša kri! Janina, ljuba, naposled sem te našel in razumel...«: »Da,« je vzkliknila deklica in položila roki na bratove rame, vsa drhteča od sreče, da je vsaj Gaston takšen, kakršnega si je želela. »Da, ti si res moj brat, moj Gaston de Berger!« »Torej me ne puščaj samega.« je vzkliknil Gaston. »Povej mi, kaj naj storim!« Janina je nekaj časa molčala in premišljevala. Prihodnost se ji je zazdela mračna in kakor zavita v nepredirno meglo. Vendar je njeno pogumno srce odklanjalo strah in pomisleke. Zdelo se ji je, da vidi Ga-stonovo pot začrtano pred seboj, vodečo naravnost v cilja: vrmiti rodu de Bergerjevih čast in neomadeže-vano ime. In vsa vzhičena, kakor prevzeta od te misli, je dejala: »Pojdi in vpiši se med letalce! Študiraj, delaj in prevzemi očetovo tovarno!« XIII Pregnana Ko je Janina naposled ostala sama v svoji izbici, so ji popustile moči. feolze .nedopovedljive žalosti so ji lile iz oci; nihala je med molitvijo in obupom. Klečala je ob postelji pred majhnim kipcem florentinske matere božje, ki ga je podedovala po rajni materi. Goreče je upirala oči v nežni obraz Device in pobožno molila: »O, usmili se, mati božja, zaščit-nica vse ljubezni, vse plemenitosti! Usmili se mojega ubogega Marcela, mojega nesrečnega belega princa! Glej, kaj so storili z njim, ki je bil tako lep, tako ponosen, tako pogumen! Glej, jaz sirota, nisem znala preprečiti te nesreče! Usmili se ga... Vzemi k sebi mene, toda vrni njemu luč oči, vrni mu življenje, vrni mu veselje! Tudi če bi morala umreti zato, mi izprosi, da ga bom vsaj še enkrat videla takšnega, kakor sem ga videla prvič... z vedrim, srečnim smehljajem, veselimi očmi, ponosnega, resnega obraza.« G**, samo še takšnega ga je zdaj v mislih videla mala Janina. Zapetega, hladnega m prezirljivega Marcela. ki je dvoril Elini, je zdaj čisto pozabila... . Da, pozabila je na Marcela, ki ji je zalučal v obraz žalitev, da jo prezira, Marcela, ki je niti toliko ni poznal, da bi verjel njeni plemeniti nameri, da ga namerava rešiti, Marcela, ki jo je odrinil od sebe in ponižal tisto strašno noč... tistega Marcela se ni mogla, ni hotela več spominjati. Strašna nesreča, ki mu je vzela z Pd°m ono, ki jo je na svetu najbolj ljubil, je hkrati uničila vse tiste sovražne, zoprne Marcele in ga spet naredila takšnega, kakor ga je Janina ljubila: poštenega, dobrega, prostodušnega. Toda zda j je bil bolan in zapuščen, on, ki ga je biia vzljubila na prvi pogled... on, ki ga nikoli ni jenjala ljubiti, čeprav se tega ni zmerom zavedala. Da, zanjo je ostal še zmerom isti lepi, beli princ, ki je kakor z neba padel v njeno mirno življenje v hiši na griču. In njeno nežno, dobro srce je zdaj poletelo k njemu, da bi ga varovalo, tolažilo in branilo. Da, čutila se je tako močno, da bi bila sposobna za sleherno, še tako hudo, se tako grenko žrtev, samo da bi mu pomagala. Prej, ko je Marcel govoril z njo, misleč, da govori z Elino, ko jo je rotil in ljubkoval, je pač mislila, da jo doživela vrhunec človeškega trpljenja 111 da je nič na svetu ne bo moglo več bol j boleti... bilo ji je, kakor da ii bo srce zdaj pa zdaj počilo sd bolesti... - \u: v tej skromni izbici se ji je pa ze jela razodevati nova, še večja na- loga. ki jo čaka, če naj dostojno krona žrtev, ki jo je bila spočela, ko Je posodila svoj glas svoji sestri... Zdaj je že videla Golgoto, ki bo morala stopati po njej, Če hoče osrečiti njega. ki ga ljubi. Sprejeti bo morala v svoje zavetje onega, ki so ga vsi zapustili. Kakor brodolomec je, prepuščen sovražnim valovom življenja, ob robu propada... Morala ga bo dvigniti, rešiti ga otopelosti ali otožnosti, ki bi se utegnila spremeniti v sovraštvo do življenja. Morala mu bo vrniti vero v lepoto dela, v poštenost ljudi, v dobroto srca. Morda se ji bo celo posrečilo, da bo ob njenem dobrem vplivu spet pričel delati, ustvarjati, da bo postal spet eden izmed mnogih, srečen, veder človek... Ob teh mislih je Janina začutila, kako se ji vračajo moči. Da, če bo treba, bo žrtvovala tudi vse svoje življenje, svojo svobodo, da, celo svojo osebnost, samo da mu bo pomagala. Nič več drugega ni zanjo na vsem božjem svetu kakor ta plemenita naloga: oživiti na Marcelovem obrazu smehljaj, ki bi utegnil sicer za zmerom ugasniti na njem. Zavedala se je, da bo to dolg in težak boj. toda hkrati je čutila, da ima dovoij moči za borbo. Ničesar se ne bo sramovala, samo da bo spet naučila Marcela živeti, ljubiti, upati. Vrnila mu bo veselje do dela, do življenjske borbe, čeprav se je bo moral morda lotiti z ugaslimi očmi. zato pa s pogumno, ozdravljeno dušo! Vstala je, čuteč, kako se je v njeno izmučeno srce naselil čudovit mir. Božja mati se je je usmilila. Pokazala ji je zlato zvezdo vodnico... Zdaj se je skoraj sramovala svoje malodušnosti. Z odločnim, skoraj trmastim vzgibom glave je stresla svoje kratke kodre, stopila k umivalniku in si izmila oči. Po dolgem času je spot začutila potrebo, da bi bila le: pa, negovana. Odprla je omaro, si oblekla sinjo obleko, ki se je posebno lepo podala k njeni nežni, temni polti, se skrbno nalepotičila, da, celo na nadih pudra in rdečila ni pozabila, nato pa počasi odšla po stopnicah v spodnje prostore, kjer so stanovali njeni starši. Hotela je še poslednjič govoriti s svojo setro, še enkrat potrkati na njeno brezčutno srce... In ta razgovor je bil proti njeni volji od prve besede oster in sovražen. Elina se je baš preoblačila. Še vsa zardela od dolgega jahanja po gozdu si je ščetkala bujne *)1 a ve kodre, v njenih praznih, toda čudovito sinjih zenicah pa je gorel ogenj, ki ga uži-gajo izpolnjene želje. Ko je Janina stopila v sobo. se je sunkovito obrnila in se takoj vznemirila. »Kaj ti pa je, Janina?« je vznemirjeno vprašala in se nehaia ščetkati. »Doslej nikoli še nisi prišla v moje svetišče. Ali si že zdrava? Boš z nami večerjala?« Vprašanja so ji vrela na ustnice in prehitevala drugo drugo. Njen glas je bil čudno vznemirjen in brez zvoka. Vse mogoče misli so se Elini podile po možganih. Prav nič iskreno ni želela, da bi Janina večerjala z drugimi gosti, saj nihče ni niti vedel, da se mudi v gradu. In čeprav je bila skrbno oblečena, se ji je zdela še zmerom silno bleda in utrujena, kratki kodrci so ji pa dajali izraz plašnosti in deškosti. ki se je sicer dobro podala njenemu drobnemu obrazku, pa vendar ni bila dovolj moderna, dovolj učinkovita za takšno družbo... »Elina, prejle sem videla inženirja Lanvina...« »Da, vem. Gaston je res nemogoč! To razburjenje bi ti bil lahko prihranil!« je nebrižno odgovorila Elina in si jela oblačiti dolgo, čipkasto obleko. Janini je kar sapo vzelo. Nekaj časa je molčala, ne vedoč, kako naj se loti tolikšne brezdušnosti. »Da bi meni prihranil razburjenje?« je naposled vzkliknila. »Elina, kaj pa veš o vsem tem? Ali res nič drugega ne maš reči ob tej strašni nesreči? Ali ne veš. da bi mi vsi morali vse storiti, da bi jo omilili, posebno pa ti...« »Jaz?« je presenečeno vprašala sestra in si za trenutek nehala zapenjati drobne gumbe na rokavih. »Zakaj prav jaz?« »Zato. ker si ti bolj kakor kdo drugi vzrok Marcelove žalosti^ in nesreče! Ali ne veš tega, nesrečno dekle? Ali se mu nisi lagala, ali mu nisi hlinila ljubezni? Če bi ga ne bila prepričala, da ga ljubiš, bi zdaj pač žaloval samo za svojim vidom, ne bi pa objokoval tistega, kar je bilov v njegovem življenju doslej najlepše; svoje ljubezni do tebe!« Elina se je zganila, kakor da bi jo bila kača pičiia. Dvignila je lepe, bele roke in si zatisnila ušesa. Živčno je zacepetala kakor majhen, trmast otrok in vzkliknila: »Molči! Dovolj mi je vsega! Ničesar več ne maram slišati! Gaston mi je že vse povedal. Le zakaj me priganjata, da bi se še dalje hlinila? Pustita me pri miru, saj vesta, da sem le zato hlinila ljubezen, da sem se pokorila materi! Sama sem pri tem trpela.« ........... Janina je stopila k njej, jo prijela za drhteče roke, ji pogledala naravnost v oči in vprašala; * V 24 URAH Oarva. ptisiia In kemično čisli obleke, klobuke itd šskrohi in svetlolika sra|ce. ovratnike, zn pestnice itd Pere. suši. munga In lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh tovarna iOS. REICH LJUBLJANA »Zakaj pa dovoljuješ, da še zmerom verjame, da ga ijubiš? Zakaj si to dovolila prej? Spomni se nekega vajinega razgovora na griču za graščino...« Elina je prebledela in nasršila obrvi. Ustnice so ji podrhtevale, toda trmasto jih je stisnila in nato komaj slišno odgovorila: »Vidim, da ta gospod ni posebno molčečen« Janina je spustila sestrine roke, zakaj zdelo se ji je, da bi se zadušila, če bi še dolgo stala tako blizu nje. Ogorčeno je vzkliknila: »To je vse. kar znaš povedati, nesrečnica? Ob tej grozotni nesreči, ki je uničila mlado, nadobudno življenje. ne znaš drugega kakor sebe braniti! Vidim, da te je že okužila čudovita, svetovnjaška družba brez srca, ki se ji klanja tvoja mati! Res, iz-premenila si se, sestra moja!« V njenem glasu je bilo toliko obupa. da je Elina vsa vztrepetala. Priprla je oči in zašepetala: »Nikar me ne obsojaj, Janina! Samo ženska sem, ki ljubi in je srečna, ker je ljubljena... Kaj ti veš o tem? Trepečem ob misli, da bi utegnilo kaj skaliti mojo ljubezen. Pripravljena sem jo braniti, tudi za ceno svoje časti... Ali me razumeš?« Janina io je dolgo gledala in nato tiho in spravljivo zašepetala: »Razumem.« Da, razumela je. da bi bila Elina pjupruvliena. zakriviti nov zločin, novo podlost, samo da bi ubranila svojo ljubezen do Jeana de Beau-champsa in si ohranila njegovo. Prav tako je bila ona. Janina, pripravljena na vse žrtve, na sleherno odpoved, da bi si sagotovila Marcelovo naklonjenost... Nenadno se je zdrznila. Zavedela se je. da ni res tako. Ne. ona se m hotela žrtvovati zaradi sebe, temveč zaradi Marcela. Ni ii bilo toliko do njegove ljubezni kakor do njegove sreče! Elina je bila zelo zadovoljna s svojim uspehom pri sestri. Ni bila pričakovala, da jo bo tako hitro prepričala. Stopila je k njej, jo objela okrog pasu in ii jela vnemamo m zaupno govoriti: »Glej. Janina, le pomisli! Siromak Marcel je slep. brez premoženja, brez bodočnosti, brez vplivnih prijateljev... Pravkar mi je Gaston vse to tako slikovito in gostobesedno razložil, da sem se čudila, kje se je izpopolnil v tako izvrstnega govornika... Kaj naj vendar jaz pri vsem tem storim? Kaj pa bi rada?« »Rada bi,« je odločno odgovorila Janina, »da bi še nekaj mesecev igrala komedijo, ki si io doslej igrala samo v svojo zabavo. Rada bi, da bi mu s svojo naklonjenostjo pomagala čez prve nalhujše mesece, dokler ne bi spet našel svojega duševnega ravnovesja, ali dokler ne bi ozdravel. Rada bi, da bi ga povabila na jug, k babici, kjer bi se spet naučil živeti, čutiti, misliti... In ko bi spet pričel verjeti v svet in v ljudi, bi neopazno izginila iz njegovega življenja.« Elina je počakala, da je povedala Janina svojo misel do konca. Nato je odpahnila sestro od sebe in vzkliknila: »Znorela si! In Jean? Nanj se nisi spomnila! Hočeš, da tvegam svojo življenjsko srečo zaradi človeka, ki ga komai poznam! Ne boš! Odločila sem se. da se v nekaj mesecih poročim, in če mi šine v glavo, se že jutri zaročim...« Janina jo je mirno poslušala. »In jaz bom jutri odpotovala,« je odgovorila. »Vendar ne bom odšla prej. dokler ne uredim tukaj svojih računov, da bodo čisti...« Odločno se je obrnila in odšla naravnost v sobe svoje mačehe. Arletta de Bergerjeva je sedela za lično pisalno mizo in pisala. Ko je zagledala svojo pastorko, je prebledela. Janina je opazila, da tudi sicer ni tako bujna, ne tako lepa. kakor je bila še pred nedavnim. Arletta je odložila peresnik, vstala in strmo pogledala svojo pastorko, ki je vstopila, ne da bi bila potrkala. Doslej si dekle še nikoli ni dovolilo takšne predrznosti. Deklica je bila bleda, toda oči so ji gorele v svetem ognju. In morda je lepa Arletta v teh očeh prebrala svojo usodo, še preden so jo izrekle Janinine drhteče ustnice. Janina je vztrepetala od veselja, videč, kako se je je mačeha prestrašila. čeprav po naravi ni bila maščevalna, je uživala, videč, da se je boji. Nepremično ie upirala oči v Arlettin obraz in stopala vse bliže in bliže. Zdaj je že stala tik nje, da se je je skoraj dotikala in da je čutila njen hitri neenakomerni dih. »Ciarek je odšel,« je hladno dejala, »zdaj ste vi na vrsti. Teden dni vam dam časa. da .častno* izginete iz naše hiše...« Lepa Arletta se je vendar še o pravem času domislila, kako bo zapečatila ustnice, ki bi utegnile preveč povedati. Zgrudila se je na stol in jela histerično kričati : »Elina! Gaston! Vajini sestri se je zmešalo! Žali me!« Gaston in Elina sta skoraj hkrati pritekla v sobo in zagledala mater, na pol ležečo v naslanjaču, vso bledo in trepetajočo. Takoj za njima jo prihitel tudi gospod de Berger. Obstal je na pragu kakor okopan. Janina se je bridko, zasmejala, videč, da strme ta tri bitja v lepo Ar letto kakor začarana. »Imenitna igralka je,« je zašepetala kakor sama pri sebi, toda gospa de Bergerjeva jo ie prehitela in je ie jela tožiti z jokavim glasom: »Pridite, pridite vsi! Pridite, da boste videli to malo predrznico, ki me podi iz hiše! O, de Berger, vi sodite!« Obrnila se je k svojemu možu in hrepeneče iztegnila obe roki kakor mučenica. Gospod de Berger se ni obotavljal. Prihitel je k njej in jo objel. Potegnil je iz žepa robec in ji jel brisati solze. Janina se ie začudila. videč, da so prave. Tedaj se je pa njen oče že obrnil k njej, ji pokazal z roko vrata in vzkliknil: »Izgini!« Janina je obstala. Ni mogla verjeti, da jo oče podi od doma. Gospod de Berger je ledeno ponovil: »Izgini za zmerom iz moje hiše!« »O. in kako rada,« je vzkliknila Janina, videč da gre za res. Obrnila se je in stekla proti vratom. »Janina, kam greš?« je prestrašeno kriknila Elina in pohitela za sestro. Na pragu se je Janina za trenutek ustavila, se sunkovito obrnila in premerila Elino zaničljivo od glave do nog Iz njenih lepih oči je sijal neskončen prezir. . »Grem, da izpolnim dolžnost, ki je ti nisi hotela,« je vzkliknila in zaloputnila vrata za seboj. TRETJI DEL i »Elina je prišla!« Paul Bonheur je hitel po stopničasti stezi, vodeči do vile na griču. Čeprav je bila pot strma, čeprav je bilo za ta čas še nenavadno toplo, je skoraj tekel in si še pripeval veselo popevko; kdaj pa kdaj je nestrpno odrinil pomarančevec, šileč pregloboko v stezo. Zlatorumeni sadovi so se vabljivo zamajali v južnem soncu. Bil je Židane volje in je hitel, kakor bi ga nosile perutnice hrepenenja. Izvedel je, da se je v vilo na griču vrnila njegova ljubi ienka. Bil je nekoliko razočaran, videč, da je terasa pred vilo prazna. Samo na pragu je stal visok, mlad človek v snežnobeli flanelasti obleki. Vnemamo naslonjen na opornik je strmel v daljavo. Bonheurju se je zdel čudno znan, vendar se ni mogel takoj domisliti, kje ga je bil že videl. Presenetila ga je čudna zasanjano^ na njegovem drobnem, zapetem odrazu. Velike, sinje oči sp nekoliko brc-izrazno strmele v daljavo; bile so oč izkušenega pomorščaka, ki se ne V. ’ viharjev in morja. _ . Mladi zdravnik je zdaj prišel že tako blizu, da bi bil lahko vstopil, če bi se mu bil tujec umaknil. Ta je pa nebrižno gledal predse in videti je bilo, da nima namena, stopiti s praga. Tisti trenutek se je Paul domislil, kje ga je bil-že videl. Bil je prav tisti tujec, ki ga je bil leto dni poprej srečal v Juanu z Janino. Tedaj je bil prav čudno oblečen, če se_ ne motimoti. je imel na sebi samo ženski kopalni plašč. In nehote je ostreje, kakor je sicer imel navado, vprašal: »Dovolite, ali se mi lahko umaknete? Gospa de Bergerjeva me pričakuje.« Tujec se je zdrznil in nagnil glavo, kakor da prisluškuje. Ljubeznivo se je nasmehnil in odgovoril: »Prav rad, toda najprej moram vedeti, kje so vrata.« In jel je z desnico tipati po oporniku... Mladi zdravnik je obstal kakor vkopan. Na njegovem dobrodušnem obrazu se je zazrcalilo usmiljenje. »Slep!« je nehote vzkliknil. »Menda ste res Marcel Lanvin, pilot, ki je moral lani poleti slučajno pristati na tukajšnjem posestvu, inženir, ki je pozneje slučajno postal prvi inženir v tovarni de Bergerjevih? Nekoč sem vas srečal v graščini gospoda de Bergerja... Menda se ne mo- tim?« (Dalje prihodnjič) HUMOR Mati in hči •Ali si videl materin obraz, ko ee-m ii rekel, da ie prav tako mladostna to niena hči?« iNe — videl sem pa hčerin obraz.« Skrivnost »Zdi se mi. da Minka evoio zaroko le »kriva.« »Da. pa še kako! Celo n ion zaročenec še n;ič ne ve o niei.« Doslednost Sodnik poučuie pričo: :Svojo iz»o ved boete morali potrditi s prisego, zato govorile samo čifrto resnico in pripovedujte samo Io. kar »le sami videli, in ne tistega kar so vam drugi povedali.« »Kdni ste Se rodili?« »Visoko sodišče to vem samo iz pripovedovanja drugih.« Znanje »Xe rm/.iunem. kako si mogel temu ‘‘jškuriu. ki ga komai poznaš, posoditi 300 lir. meni jih na še 50 nočešI« »Veš. dragi moi. tebe pa predobro poznam« Mučim Sodnik: Koliko ste stari, gospo- dična?« Priča: »Videla siem dva in dvajset pomladi.« Sodnik: »In kolikokrat. Prosim?« Pod ropata Zdravnik: Kai nai vam napišem. Praske ali kapljice?« Bolnik: »Zona. kai ti ie liubše?« Pravi mož Ravnatelj: »Kako ste pa prišli do mene. Ali vas ie vratar spustil noter?« Prišlec: »Ne. kar odrinil sem ga. Vidite, možak ni za svoj oslužbo. kar rajši mene sprejmite.« Razlika Gospod žolna se ga ie pošteno napil. »Vi sle bedak!« ie zasolil gostil-ničariu. »In vi ste piianee!« mu ie vrnil gostilničar 'Že prav.« sp je zasmejal gospod Žolna. »Vendar Ivom jaz jutri trezen, vii borfo pa še zmerom bedak. Nesreča »Ali si že kdni doživel železniško nesrečo?« »Da. nekoč ko sem med vožnjo skozi predor namesto hčere poliubii mater.« Dobra zamisel Vratar (odhajajočem^ gostu): »Na svidenje, gospod profesor!« »Zakaj me pa na lepem imenujete profesorja?« »Ker ste tako raztreseni, da ste mi pozabili dati napitnino.« Zamudil bo Janezek sw zbudi ob četrt na osem. pogleda na uro ee T>otuhne pod odejo in si misli: »Če me mama čez četrt ure ne zbudi, bom zamudil šolo.« Pametip možje »Preden geni se poročila s teboi. sem imela osem snubcev, ki so bila vsi pametnejši od tebe.« »Veriamem. sai so to tudi dokazali« i Kako zavarujemo setve pred ptiči Setve kumar. buč. graha. koruze pa tudi raznih kapusnic pobero razni ptiči in uničuieio že v semenu naš trud. Koliko nevolje in zamude časa pa tudi stroškov povzroče posebno vrabci, ki so se preveč razmnožili, ve vsak vrtnar pa tudi kmetovalec. Imamo nrav ceneno in lahko izvedljivo sredstvo s katerim ubranimo posejano seme pred požrešnimi kljuni. Za setev določeno seme stresemo v porcelanasto ali stekleno posodo najboljše v skledo, in ga po vrhu prav tanko poprašimo z lanenim oljem, na kar ga toliko časa mešamo in presipa-mo. da obda olie semena s prav tenko prevlako. Čim taniša in enakomernejše ie naol lenost semen, tem boljše ie. Naoljeno seme potresemo z minievo barvo in ga dobro premešamo da rdeča barva popolnoma obda seme. na kar ga takoi poseiemo. Takega semena se ne loli noben ptič niti kaka druga žival. Poskusi so pokazali da maščoba in barva kaleniu ne škodujeta. le žal. da ie zaradi _ ostrega duha in okusa mani priljubljen. Kot začimbo ga d -lajamo raznim solatam, špina-čam. krompirju in juham posebno pa se prilega klobasam. Surovega nai- i lažje uživamo če ga dobro sesekiamo, 1 pomešamo s soljo in iemo s kruhom, i Redno uživali ie odlično sredstvo proti ponpneniu žil. Je uspešno sredstvo zoper drisko Nekateri se kmalu navadijo ostrega duha in okusa ter ga jedo samega ali pa s kruhom. Kdor tega ne more nai si pripravi zdravilo na sledeč način: V pol litra čistega špirita narežemo prav drobno dva do tri stroke česnia in ga pustimo štiri tedne v dobro zaprti steklenici Po štirih tednih odcedimo sok skozi čisto tkiuiino v novo steklenico in tudi če-serrKnekoliko ožmemo. Vsak dan primešamo žlico soka iulii ali kateri drugi iedi. uživamo ea na lahko tudi z vodo ali čaieni. Razstopliene česnove snovi pridejo takoi v prid in že no kratkem času občutimo blagodejni učinek tega domačega zdravila. Malo poznana zdravila čebulo in česeni pozna vsaka kuharica. saj je ni skoraj iedi pri kateri ne bi uporabljali ene ali druge mi teh čebulnic. Kot zdravilo pa sta čebula in česeni mani poznani, še mani pa uporabljeni. Drobno zrezana ali nastrgana čebula pregania vetrove in teši pehanie ter pospešuje prebavo. Ker vsebuje žvepio. učinkuje pomirljivo posebno na živce v trebuhu in drobovju. Čisti kri in ovira tvorbo želodčnih kamnov. Se važnejši in koristnejši ie česeni. Kako oskrbujemo palme Palme so prav priljubljene in kai dekorativne sobne rastline, le žal. da jih znajo malokie oskrbovati. Največkrat trpe na suši. posebno v zimskih mesecih. Ker palme, kakor vse sobne rastline, pozimi počivajo in ie malo rastejo, so gojitelji mnenja, da ne potrebujejo vlage kar na ie napačno. Mladi listi, pa tudi stari izhlapevnio vedno obilo vode. Čim več ima rastlina listov in čim toplejši ie prostor v katerem raste, tem več vlage i/hlape va. katero moramo nadomestili s -.motrenim zalivanjem. Tudi če so pni-me v hladnem, nezakurjenem prosto-ni. ne morejo uspevati, posebno če ie v prostoru suh zrak. ric da hi iih od časa do easa zalili. Pravilno ie. da ie zemlja v loncih vedno dovolj vlažna in se nikdar ne preSuši. Če nimajo palme dovoli vlage, se začno sušiti konci listov novi poganjki pa zastanejo v rasti, ali se sploh ne razvijejo. V rasti zastale rastline pa začno napadati razni škodljivci, posebno kaparji, ki srkajo sokove, kar rast še boli oslabi, vsled česar začne bledeti lisli. Pogostokrat nas moti vlažna vrhna plast orsti v posodi, dočim ie v notranjščini suha. za kar so palme prav posebno občutljive. Najlaže se prepričamo. če ie v prsti dovoli vlage, ako potrkamo s členkom prsta na lonec. če ie glas zamolkel, ie vzemlii dovolj vlage, če pa ie »las iasen in mo-jau ie zemlja suha. Kadar pa si kliub trkanju nismo na jasnem če ie v no trflnjosli posode prst dovoli vlažna, postavimo lonce za posodo s preslano in dovoli toplo vodo. da se ie prsi j napije. Lonci nai ostanejo v vodi tako dolgo, da ne orihaiaio iz nrsti zračni | mehurčki. Lonci ostanejo lahko brez vsake škode za rastlino četrt do nol |ure v vodi. Da ubranimo rastline raznih škod-jljivcev. pa tudi mahu. iih vsai vsakih t 1 dni temeljito no;mo tako rekoč operemo z n lačno vodo. Poleti iih postavimo na topel dež. Ni prav če presajamo palme vsako leto iz bojazni, da nimaio dovoli hrane Če potrosimo 3 do I krat v letu prst s kostno moko. vsakokrat največ J za -hibo kavno žlico in skrbimo za redno in zadostno vlago ter liste več ■ krat dobro speremo z mlačno vodo. , nam bodo Lepo uspevale in s svoiim i zelenjem krasile naše domove Presadimo na rastline vsake dve do tri leta v dobro humozno prst in nekoliko večie posode OdlS Ko se starši postarajo, se radi pri- j tožujčjo, da jih otroci vse premalo spoštujejo, da gredo svoja pota in da jih zanemarjajo. Devetdeset odstotkov teh pritožb je neutemeljenih in neupravičenih. Ali se starši kdaj vprašajo, zakaj jih otroci premalo spoštujejo, zakaj zlete od doma, brž ko jim zrasto peroti, zakaj tako redko iščejo zavetja in zatišja pri materi in očetu? Če od nekoga nekaj zahtevamo, tnu moramo tudi nekaj za to dati. To bi bilo v trgovski obrazec zgoščeno pravilo, ki bi se morali po njem ravnati tudi starši, naj si že mislijo, da njim samovzgoja ni potrebna. O, če bi matere vedele, kako radi bi jih otroci ljubili in spoštovali, bi se nekoliko bolj poglobile, v ta problem in bi se skušale poboljšati — v svo-jo srečo in srečo svojih otrok. Poznala sem dekletce, edinko iz tako imenovane ,boljše hiše'. Ničesar ji ni manjkalo. Imela je dovolj igračk, poleti je z materjo odpotovala na počitnice k morju ali v gore, bila je pogosto v otroški družbi, toda vseeno je bila zmerom zamišljena, potrta, otožna, Bila je še majhno punče, toda njene oči so gledale v svet resno, kakor da bi se že bila seznanila s krivičnostjo življenja. Večkrat so jo našli, kako ja čepela sama v temnem kotu, vsa rdeča, objokanih oči. Nihče si ni znal razlagati te njene potrtosti. Zdaj je to dekletce zraslo. Študirala je, postala profesorica, se poročila in je mati dveh deklic. Mila, ljubezniva ženska je, udržana in tiha. Otroka jo obožujeta. Prepričana sem, da se ta žena nikoli ne bo pritoževala, da je otroka ne spoštujeta iti ji ne posvečata dovolj pozornosti. Nekoč, ko sva se sprehajali po Rožniku, sem jo previdno vprašala, zakaj je bila kot otrok tako muhasta, tako otožna. »Ker me je bilo tolikokrat sram za našo mamo,« mi je odgovorila. In povedala mi je, da je bila njena pokojna mati vročekrvna ženska nagle jeze. Čeprav ni bila slabe nravi, se zaradi pomanjkljive vzgoje, pa tudi pomnajkanja samovzgoje nikoli ni krotila. Posebno krivična in neprijazna je bila s služkinjami. In vselej, kadar je mati komu naredila krivico, je bilo njeno malo hčerko tako sram zanjo, da se je skrila v kot in jokala. »Joj, kako sem si vroče želela, da bi bila moja mali najboljša in da bi jo mogla spoštovati!« mi je dejala. »Tnk.o sem pa šele pozneje spoznala, NAŠ NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične nosDodin;e Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Svaljki v juhi kadar mesiš kruh, odtrgaj od testa približno četrt kile. Naredi svaljke in jih skuhaj v slanem kropu. Ko so kuhani, dodaj na maslu prepraženih kruhovih drobtinic. Tako dobiš zelo dobro in okusno juho, ki bo vsem prav dobro teknila. N, B„ Zg. šiška Krompirjev in fižolov pire v enem loncu Fižol čez noč namoči in skuhaj, še toplega pretlači. Posebej skuhaj nekaj na kose zrezanih krompirjev. Ko je krompir kuhan, ga odlij in pretlači. Zmešaj fižolov pire s krompirjevim. Ce je jed pregosta, jo zali.) s krom-pirjeVko. Zabeli s čebulo, na olju pre. cvrto, ali na masti praženim zelenim peteršiljem. >1. B., Ljubljana Krompirjevi piškoti Skuhaj pol kile krompirja Pretlačenega zmešaj s 6 dekami maščobe, 9 deltami sladkorja, 6 dekami orehov, z 1 jajcem in s 40 dekami enotne moke. Ko je testo gladko, ga razvaljaj in zreži na okrogle ploščice in v enako velike kroge. Narediš jih, če ploščici z naprstnikom v sredini izrežeš testo. Speci v neprevroči pečici. Pečene in ohlajene položi kroge na ploščice, v luknjico Pa nadevaj marmelado. Pi Škoti so zelo dobri in okusni. M. K., Ljubljana Makaronov pečenjak Za vsako osebo operi v šestih vodah dve pesti makaronov, čez noč jih na moči v topli vodi. Vodo, ki je nfaka-roni niso vpili, odlij in dobro premešaj. Dodaj vanilijev prašek, pecilni prašek ali žličko jedilne sode, po mož. nasti l jajce, žlico sladkorja, soli in vse skupaj zmešaj, če je zmes prered ka, dodaj še toliko moke, da se dovolj zgosti. Nazadnje dodaj še dve pesti g.ozdičev, še enkrat dobro premešaj in daj v namazanem pekaču v pečico. Peči približno tričetrt ure Z. B., Ljubljana Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plača mo 10 lir. Znesek lahko dvignite ta koj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične gospodinje«, Ljubljana, Postni predal 253. da jo moram soditi prizanesljivo, ker je bila bolehna, razdražljiva in živčna. Neusmiljena so spoznanja v listi dobi, ko nam jih še ne blaže življenjske izkušnje, zato smo kot otroci nepopustljivi. Do sebe in do drugih. In priznam, da sem bila najbolj srečna tedaj, kadar sem bila daleč od doma m matere.« še zdaj je bilo toliko bridkosti v njenih besedah! Starši, z odnosom vaših otrok do vas bo nekako tako kakor s tistim pregovorom o odmevu: »Kakor v gozd, tako iz gozda.« Otrok že od najnežnejšega detin-stva gleda v svet s široko odprtimi očmi, posluša, sodi. In hkrati si pod-zavedno želi, da bi vsaj pri svoji materi videl vse najlepše, vse najboljše. Otroci so zelo radi ponosni na so se komaj postavili na noge in svoje starše. Le poglejmo otroke, ki znajo izpregovoriti šele nekaj besed! Kako radi posnemajo svoje starše v dobrem in slabem. Zavedati se torej morate, da ste svojemu otroku najbolj neposreden, najbolj živ zgled v dobrem in slabem! Ne z besedo, ne s kaznijo ne boste otroku tako živo vtisnili v spomin spoznanja kakor z živim zgledom. Če bo otrok videl, da spoštujete svoje bližnje, bo tudi on vas spoštoval. Ne s premislekom, temveč podza-vedno, ker bo mislil, da mora biti tako. Če mu boste dajali ljubezni, vam jo bo nehote vračal. In če mu boste od prvega dne priznali svobodo in samostojnost, vredni slekerne-ga človeka, se bo otrok vselej vračal k vam, sam od sebe, rad, in ne da bi ga kdo silil. Vsakdo prinese na svet podedovano culico dobrih in slabih lastnosti. Nosi jo s seboj vse življenje. Modri bo skušal s samovzgojo vreči iz culice kar največ podedovanih slabih lastnosti in privzgojenih slabih navad jn jih nadomestiti z dobrimi. Modra mati bo torej krotila svojo vročekrvnost in naglo jezo, skušala bo ozdraviti neutemeljeno živčnost, skušala se bo izpopolnili — svojemu otroku na ljubo. O, plačila ne bo manjkalo! Vedrost otroka, njegovo duševno ravnotežje, njegov dobri, srečni odnos do sveta in do staršev — ali ni to najlepše plačilo? In v poznejših letih otrokovo spoštovanje, ki je že spoznanje zrelega človeka in n samo posledica okoliščine, da ste slučajno njegova mati in da vas je zato treba spoštovati. O, starši, zavedajte se, da bi vas otroci tako radi spoštovali! Saška Varujmo in negujmo obleko! Vsako blago je živo, zato ga moramo negovati in paziti, da se po uporabi spet opomore Razna blaga te čez noč zravnajo in njihova vlakna se osvežijo. Tudi krilo, ki smo ga ves dan nosile, se čez noč posveži. Zato se moramo najprej naučiti, kako skrbimo za orna ro in za obleko v njej. V majhni omari, kjer se obleke stiskajo druga k drugi, moramo poskr beti, da med vsako obesimo lepenko, ali jo pa ogrnemo s tankim blagom, najbolje s tilom. Borba proti moljem je zelo potrebna. Kdor ne prenese duha po naftalinu, lahko kupi v drogeriji razne suhe rast line, ki so brez duha, pa so vseeno dober prijjomoček proti moljem. Zelo prijetno je za človeka, da mu obleka in perilo lepo dišita. Že naše babice so spravljale posušeno sivko v majhne mošnjičke. Posušeni listi vrtnice in resede širijo tudi zelo prijeten vonj. Poglavje zase so obešalniki, če obesimo občutljive obleke na ozek in tanek obešalnik, se bo obleka raztegni la, v ramenih se bo pa poznal obešal, nikov rob. Najboljši so pravi moški obešalniki. Tanke obešalnike preoble čemo s preobleko, ki jo nakvačkamo iz stare nogavice, ali pa sešijemo iz stare obleke. Svetlih in občutljivih oblek ne sme mo velikokrat prati Madež rajši odstranimo s kakšno čistilno vodo. Rokavice, ki jih moramo pogosto prati, ni- n & s SAH Urejuje A. Preinfalk ♦ Ali ste kaj komponista? I Problem st. 229. (Ti trije modeli so risani izrečno zn »Družinski tednik« in niso biti še objavljeni.) Prehodni spomladanski plašči za prve sončne dni. Prvi je iz svetlosiveg-a volnenega blaga okrog vratu in po žepih našit s pošivkj iz črne klobučevine. K njemu se posebno dobro poda istobarvna čepica, ki jo prav tako poživljajo temni našivki. Drugi model kaže športni spomladanski plašč za mlada dekleta. Rokava so kimonsko ukrojena, sicer je pa plašč čisto preprost. Tretji model kaže, kako lahko star enobarven plašč prenovite s kariranim blagom. so praktične, zato je boljše, če si kupimo temne ali iz usnja. Znoj je prav tako hud sovražnik obleke. Kdor se poti, naj ne nosi potnic z gumijastim vložkom, ampak naj se rajši potrudi in potenje odpravi. V lekarni dobimo formalinov puder, s katerim napudramo znojna mesta, natresemo ga pa lahko tudi v čevlje, ker jim ne škoduje. Znoj je tudi hud sovražnik nogavic, posebno svilenih. Znojenje odpravita tudi kis in kolonjska voda, najboljše je pa vsakdanje umivanje z vodo, ki ji dodamo nekoliko formalina Preden obesimo obleko v omaro, jo moramo oščetkati. Preveč trde ščetke kvarijo blago, ker trgajo vlakenca. Zato je boljše, če obleko najprej izprašimo in šele potem oščetkamo z mehko ščetko. Obleko moramo pogosto nesti Iz omare na zrak. Obesiti je pa ne sme- ga vratu. Zaradi prejšnjega stiskanja vratu se je koža nabrala in skoraj porumenela. Ko so ženske zamenjale visoke ovratnike z nizkimi, jim moda še ni bila povedala, da morajo vsak večer masirati vrat s kakšno hranljivo kremo ali oljem. To je šele uspeh moderne kozmetike. Danes moremo z nego odstraniti veliko hib in napak na našem telesu, torej tudi na vratu. Za odstranjenje gub in podbradka imamo dolgo vrsto telovadnih vaj, kojjeli in raznih priprav. Gube z vratu bodo izginile, če vsak dan vsaj desetkrat ponovimo tole telovadno vajo: glavo nagnemo na prej. da se dotika prsi, jo hitro sune mo z močjo nazaj in sukamo zdaj na levo in zdaj na desno. Ce je vrat suh in zgubančen, poskusimo tole vajo: stopimo na prste z eno roko primemo za vrat in globo. k vdihnemo. Ko izdihnemo, stopimo na pete. napnemo vratne mišice in se z njimi upremo pritisku roke na vrat. Ce je vrat zelo naguban, moramo vsak večer namočiti dva kosma vate;; (Na obeh straneh še naprej skrb z. Ljubek spomladanski klobuček z navzgor zavihanimi okrajci. DARMOL najboljše odvajalno sredstvo mo na sonce, ker bi obledela. Zrak koristi obleki prav tako kakor nam. Tkanine niso mrtve, živijo, čeprav te ga ne vidimo Medtem ko se obleka zrači, imamo dovolj časa, da očistimo omaro. Najprej jo zbrišemo s suho, potem pa s prav malo vlažno krpo. Pregledamo vse kotičke, ali se nista morda kje zaredila molj ali lesni črv. Vsa kili šest mesecev moramo omaro po žveplati: nekaj drobnih koščkov žvepla zažgemo na krožniku in ga zapremo v omaro. Omaro pustimo zaprto toliko časa, dokler ne očistimo vse obleke. V prezračeno omaro spet znosimo obleko in jo zdaj mirne duše zapremo. Storili smo do obleke svo;o dolžnost, tudi ona se nam bo oddolžila, tako da bo videti spet sveža in kakor nova Hefra f/caiu Veliko se je že pisalo o negi vratu. Kdo bi mislil, da se na vratu pokažejo znaki starosti prej kakor na obrazu? Kadar vprašu em ženske po letih in bi rade, naj jih sama uganem, najprej liogledam njihov vrat. Vratu moramo odslej posvečati vse več pažJije in ga skrbno negovati. Res je, aa vratu pripisujemo premalo važnosti. Naše matere in babice so zelo praktično rešile problem gub na vratu, vsaj same so bile o tem prepričane. Nosile so obleke z zelo visokim ovrat nikom, ki se je tesno prilegal vratu. V ovratniku so bile največkrat tudi ribje kosti, da se ni vihal Kadar so morale za gledališče ali za kakšno dru go slavnost obleči izrezano obleko, so si pa zavezale okoli vratu lepo vezen ali baršunast trak z dragocenim obe skom. In problem gub je bil rešen, saj jih je trak skril. Današnja moda nas je prisilila, da stalno kažemo vrat, kar je pa vse bolj higienično. Pri starejših asebah tudi danes ne najdemo lepega in negovane- v toplo olje in ju položiti na vrat. Cez vato povijemo platneno krpo. Tudi podbradek, ki ženskam dela toliko skrbi, lahko odstranimo. Kajpak moramo zbrati vso dobro voljo in biti vztrajni Vsak dan moramo podbi-adeic masirati. Dlani položimo na podbradek in ga masiramo štiridesetkrat do petdesetkrat od sredine proti levemu in desnemu ušesu. Masiramo ga lahko tudi z zvito brisačo, in sicer od brade navzdol. Polivanje tilnika z mrzlo vodo po I 1 lepša in učvrsti vrat. Glavo nagnemo nad umivalnik in takoj pod korenom las nastavimo posodo z mrzlo vodo In vlivamo. Tiste pa, ki nosijo kodre po vratu naj vadijo tole vajo: krožijo naj z glavo zdaj naprej, na levo, ha desno itd. j Važno za lep vrat je tudi, na kakšni blazini ponoči spimo. Najboljše je, če H! HH ■ '///Zvzo v/A/Av., A//yZ'šy. žmd WM- ffiL» r/V/, vzžtžii m’ p* ^ m f ■ ", i| 111ifm' g§ H US ■ if mm mm fj§ m- ■" mk • trn TBeli kralj na c3, bela dama na g4 in beli lovec na gl j Kralj vseh skladateljev šahovskih problemov, veliki Sam Loyd s sledečimi štirimi vprašanje preizkuša vašo skladateljsko sposobnost. 1. Postavi črnega kralja v zgornjem diagramu na ono polje, kjer je pat. 2. Postavi črnega kralja na polje, ■ kjer je mat. 3. Postavi črnega kralja na polje, ;kjer ga lahko beli matira v eni potezi. ; 4. Postavi črnega kralja na neko polje, kjer ga beli na noben način ne Imore matirati, pa naj razpostavi svoje ; tri figure kakor koli hoče »Prva i' šahu umetnija ; je prevdarm strategija.* 242. DAMSKI GAMBIT Schuammenhofer — Fichtl Dunaj I, 1943. 1. di, d5, 2. c4, e6. 3. Sc3, Sffi. 4. Lg5, Le7. 5. e3, 0—0. 6. Sf3, Sbd7, 7. Dc2 (Milijonkrat preizkušen začetek; v tej sedmi potezi igrajo še po-; gosteje Tel) c5 (Najdoslednejše, čeprav za črnega še dolgo ni konec vseli malih nevarnosti) 8. Tdl, Da5. !). cd.j (Močno je tudi 9. Ld3) ed5. 10. Le2, h6. 11. Lh4, c4 (Kritičen trenutek: črni se je dokončno odločil, da utrdi središče in izvaja glavne operacije na damskem krilu; beli bo pa nasprotno moral z vsem težiti za predor v središču, kar hkrati vsebuje rokadni napad. Od tu dalje se mora brezobzirno zasledovati začrtani pot, kajti kdor le malo zaide, ta se že podaja v nevarnost poraza. Bije se načelni boj, kdo je bolje zasnoval igro: v našem pri meru zmaga bela strategija.) 13. 0—0. I,b4 (Posretini pritisk na točko e4, ki je ključ vsega položaja; - beli takoj odgovori s protiukrepom > 13. Sd2, LXc3. 14. bc3, Tc8. 15. Lf3 točko e4; črni’ je v tem na slabšem, da še nima lovca razvitega; morda je to vzrok, da črni končno podleže?! g5. 16. LgS, g4!? (Crni se tako dosledno bori proti belemu prodoru v središču, da tvega celo občutno slabitev rošade; beli se pač mora začasno umakniti, pokaže se pa nazadnje, da je črni le brez moči proti belim težnjam) 17. Le2, Kg7 (Za obrambo proti 18. Df5) 18. Tfel, b5. 19. Lfl. Lb7 (Na b4 bi se beli ne spuščal po 20. cb4 z 21. e4 tb4!) v nejasnosti, marveč bi pripravil e4 z 21. f3.) - 20. f3, gts. 21. gi’3, Db6 (Na b4 po zneje obvisi c4 kmet, tudi grozeča posledica proboja v centru.) 22. Tbl (Ce bi se črnemu posrečilo izvesti a5 in b4, bi si ustvaril močne nasprotne izglede, toda beli budno pazi; udar v središču ne uteče!) DcG. 23. Lg2, a6. 24. e4 (Po 13 poteznih pripravah je to važno na spimo brez blazine ali pa na precej ♦ predovanje doseženo, s čimer je že nizki Da ostane vrat bel kakor sneg, J tudi odločena partija; črna akcija na dodajmo vsak dan vodi. s katero se {damskem, krilu je pa zaostala.) Sli5. umivamo, nekaj kapljic benzojeve tink X25- eS’ SXb-*- 2*»- Ug3, Dg6 (Črni se še ture. * nekaj od končnice nadeja, napada na Vsak dan moramo umivati vrat z mrzlo vodo in izpirati grlo. Tako bomo okrepili mišice in nas pozimi ne bo nikdar zeblo. Ce se že poleti privadimo mrzlim kopelim in jih ponavljamo tudi pozimi, nam ne bo treba zavijati vratu v razne nelepe volnene ovratne rute. ker bomo brez skrbi, da se ne pre hladimo. Porabni nasveti | Kadar ic dežuik že zarjavel, takrat je pri najboljši volti že prepozno. Zato; dežnik eušite zmerom odprt s konico navzgor, da se vea voda odteče. Dubro pomirjevalno pijačo, ki blaži jezo Vrk-li vrst. pripravimo iz jabolčnih lupin. Za skodelico čaia skuhamo v vreli vodi 20 gramov olupkov, dodamo sladikoria in pomarančnega noka. Ce stare zamaške pred uporabo Položimo za 5 minut v vrelo vodo. bodo postali kakor novi. Vod roč pri pokrovki potisnite košček zamaška in nikdar več si ne boste opekli prstov! Načeta limona se bo ohranila zelo dolgo, če io na koničastem koncu obesimo na nitko. Ščetke lepo očistimo, če iih potresemo z vročimi otrobi in drgnemo dve in dve ščetki skupaj Predebelo zamaške nikoli ne 0-brOj zlijemo, ampak izrežemo na eni strani podolž primeren košček. Ali slabo spite? Poskusite enkrat la star in že ‘velikokrat preizkušeni re: cent. Vreden ležete, si oviite obe nogi s krpo namočeno v vodi s kmoni. I’o-viile jih z nepremočljivim bla«om »n obuile nogavice ali cvpatke. Cez tri ali »Iliri dni boste našli spet svoi miren spanec. kralja bi gotovo ne vzdržal; seveda nima beli zdaj sploh nobene skrbi več: če bi pa bil črni izvrsten taktik, bi belemu oteževal posel z zapleti in najprej igral Tg8 in Kf8—e7.) 27. DXg6, fg«. 28. f4, Sb6. 29. Lh3, Sa4. 30. Tc3, Lc6. 31. g4, Tab8. 32. a3, a5. 33. 15, Tb7. 34. f6 + , Kf7. 35. g5! (Tudi tehnični del partije beli odlično izvaja; na hg5 poseže Sf3, drugače je pa beli f6 kmet podprt.) Teb8 (črni bi rad osvobodil vsaj kmeta c4, toda beli je hitrejši.) 36. e6 + , Ke8. 37. ghfi, Th7. 38. Tfl, TXh6. 39. e7, Th7. 40. Leg (z grožnjo 41. Lg8 in 42. f7-i ; zmaga se bliža) Tf7 (Edino to še malo zavleče) 41. LXf7+, KXf7. 42. Th3, Le8. 43. Th7+, Ke«. 44. f7, LXf7. 45. ThX 17, Te8. 46. Tlf6+, Kd7. 47. Sf3, SXc3 (Ko je črni vsaj en cilj dosegel, je pa že po njem.) 48. SeS-t prisili črnega k predaji, saj mora po 49 Tc.G i , Kb7. 50. Te6 in Tf8 žrtvovati še drugo trd-»ljavo, nakar bosta beli trdnjavi skupno s skakačem že hitro obračunali z begunskim črnim kraljem. Za pravilno strateško vodstvo zelo poučna partija. Beli je lahko na to točko ponosen.______________ K problemoma it. 118 in 234 št. 213, Kmet na f2 mora biti bel, čeprav jo tiskarskemu škratu ljubša črna barva. št. 224. Tri teni problemu je morda sam avtor kriv. da naloga zaradi črne obrambo 1. ... Te« lij rešljiva, kajt* naš diagram so popolnoma krije ?. diagramom in besedilom vira. Pa bodo reševalci v bodoče laže preizkušali pravilnost diagramov, jim bomo dosledno dodajali še pozioijo s črkami in znaki. Rešitev problema št. 228. 1. T.dli. c«. 2. bli5, gli5. Si. KI3 in 4. TXh5 mat. 2. . 1 . mat. gr,. S. T.gO ter 4 Tc4 ozir. Tbr, mat, ga, 2. TXe7, g4. 3. Tc5, g3. 4. TU Izda a K Bratuša novinar: odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalck — vsi v L.iubljanl,