GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA Š T. 4 15.februar 1969 LETO vil NAŠEGA MARTINČIČA - MOJSTRA SMO SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI Ša pred nekaj dnevi smo ga videvali v naši tovarni, kamor je vedno rad prihajal pomagat nam. Zato nas je vest o njegovi smrti selo iznenadila in pretresla! J®že Martinčič se je rodil kot sin proletarskih staršev v Gorici. Njegovo družino, ki je bila narodnostno zalo zavedna so tedanji okupatorji preganjali. Zato jo morala pobegniti iz Italija. Pribežali so v Cerknico. Tam se je pokojni Jože izučil za strojnega ključavničarja. Njegovo učenje je bilo pod zelo težkimi pogoji. Že v rani mladosti, kot otrok, si je moral iskati kruha drugod kot pastirček , kajti doma ga ni bilo dovolj. Dosegel je veliko s svojim stal= nim in neumornim delom ter postal državni mojster za strojništvo. Po tej vojni je bil edini strokovnjak in specialist za montažna dela za vse vrste strojev v lesni in drugi industriji. Bil je tudi izumitelj in nova-tor, kajti bil je izredno nadarjen. in domiseln. Poleg tega je bil tudi večkratni udarnik.zaradi svoje skromnosti ni hrepe- nel po razkošju in časti, ampak je bil vedno zadovoljen in nas-mejan. Pripravljen je bil pomagati vedno vsakemu in ob vsakem času, ob vsaki uri in ob vsakem vremenu. Nikoli ni odrokel svoje pomoči, kadar smo ga klicali tudi ponoči. Pokojni Jože ima. tudi veliko zaslug za razvoj industrijskega gasilstva, saj je prejel zaradi tega tudi republiška odlikovanja. Pomagal jo tudi pri kulturno-prosvetnem delu in je tudi sodeloval pri vseh prireditvah, kot vnet sodelavec. Tista leta, ko smo ustvarjali nove temelje našemu gospodarstvu, se je redno udeleževal prostovoljnih delovnih akcij in jih je tudi organiziral. Bil je PRVI predsednik organov delavskega samoupravljanja to je DELAVSKEGA. SVETA in je vestno opravljal svojo funkcijo ves čas mandatne dobe. Kot mojster v mehanični delavnici in kot dober strokovnjak je bil zelo zaslužen pri vzgoji in izobrazbi strokovnih kadrov na Dolenjskem, saj je bil predavatelj in član mnogih izpitnih komisij. Njegova življenjska pot ni bila posuta z rožicami. Večkrat je pravil, kako je bil pri videt po koncu prve svetovne vojne in kako je bil tudi med drugo preganjan zaradi svoje zavednosti in poštenosti. Vedno si je zelo želel ustvariti svoj dom, pa se mu je vselej ta želja odmaknila zaradi nepredvidenih težav in zaprek, ki jih porajajo vojne. Kot večletni funkcionar sindikalne oz’ganizacije se je vedno boril za pravice delavca. Neprenehoma ja skrbel za vzgojo svojih otrok. Vzgojil jih je v takšnem duhu, v kakršnem je bil vzgojen sam -so pošteni in zavedni člani naše današnje družbe v naši domovini. 1 I Nanje je bil vedno tudi ponosen in oni so tudi ljubili ga zavedajoči se tega, da jim ja dal vse kar je imel in mogel. (Nadaljevanje na 2.strani.)_______ ZAHVALA KOLEKTIVU ! Ob nenadni izgubi mojega oče- ! ta, se čutim dolžnega, da napišem nekaj zahvalnih besed celotnemu kolektivu. j Izguba najbližnjega sorodnika je verjetno najtežji trenutek v življenju. Vendar je bolečina mnogo manjša, če človek občuti tudi sočustvovanje sodelavcev. Zato se zahvaljujem vsem, ki so v tako velikem številu pospremili očeta na njegovi zadnji poti, j ali kakorkoli drugače izrazili sožalje. Zahvaljujem se samoupravnim organom in sindikalnim podružnicam za izkazano finančno pomoč in darovano cvetje. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem in organizacijam,katere so poskrbele, da je bila zadnja očetova pot spremljana z godbo in petjem. MARTINČIČ PETER (Nadaljevanje a 1* strani) Pri podjetju je bil zelo priljubljen. Vsi smo ga bili vedno veseli, smo ga spoštovali in cenili njegove sposobnosti. P0djetje n111 3e zaradi tega podelilo naslov MOJSTER PODJETJA Ne la mojster, ampak tudi dober tovariš, prijatelj in svetovalec ja bil pokojni J0že. Naučil nas je dosti, posebno požrtvovalnosti vztrajnosti in ljubezni do nagega delovnega kolektiva. V naši tovarni je delal od leta 1948 in je bil pri nas vse do svoje smrti - po upokojitvi,leta 1956,. je delal honorarno. Ves čas je de3al neumorno in skrbel za stroje kot za svoje otroke , saj je poznal vsakega zelo natančno. lahko bi še naštevali njegova dela in zasluge, vendar smatram, da sem v glavnih in teh skromnih besedah povedal vse, kaj je bil pokojni Jože, kaj je pomenil za "Novoles" in ga bomo resnično pogrešali. S težkim srcem se poslavljamo od pokojnega Jožeta. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Naj mu bo lahka ta naša domača zemlja, v kateri je tako rad živel in delal! Slava njegovemu spominu! Od njega sta se poslovila v imenu delovnega kolektiva Marjan Okroglic, v imenu stanovanjske skupnosti Riko CIGOJ,od upoko=. jencev pa gospa Evajgerjeva.SA. Sklepi DS Z A II V A 1 A ===== Ob bridki izgubi moje drage mame se kolektivu "Novoles" in članom sindikalne podružnice v upravi in v tovarni vezanih plošč Straža iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Obenem se zahvaljujem v imenu mojega očeta za denarno pomoč namesto venca umrli mani. Se posebej pa prav lepa hvala tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. Vaša sodelavka Emilija Kregar Iz 7. seje delavskega sveta podjetja Na 7. redni seji delavskega sveta podjetja, ki j6 bila 29» 1.1969 je bilo na dnevnem redu obilo predlogov ozir.točk, ki jih je moral delavski svat obravnavati ter o njih zavzeti določena stališča ozor. sklepe. Omejili bi se le na najbolj pomembne in aktualne točke dnevnega rada ter jih v skrajšani vsebini tudi posedujemo. 0 gospodarskem razvoju podjetja v letu 1969 je poročal direktor tov. Knez, ki je strnil problematiko o gospodarjenju v letu 1969 v glavnem na dve točki in sicer - delo na investicijah v letu 1969 in - nemotena organizacija proizvodnje v letu 1969«! Glede investicijske izgradnje v letu 1969 se je omejil le na delo strokovnega kadra, ki bo pri tem angažiran, o samih investicijah pa je poročal ing.Pečar, ki je o tem tudi napisal sestavek, ki je objavljen v številki glasila.Tov. direktor je opozoril, da se bo vpliv investicij odražal tudi na redni proizvodnji, ker bo večina strokovnega kadra delala na čimboljšera in čimuspešnejšen realiziranju programa investicijske izgradnje, razen tega pa 00 redna proizvodnja motena zaradi montiranja novih strojev. Vsled tega ja tov. direktor menil, da bo potrebno zastaviti vse sile in stremeti za tem,da bo čimmanj izgubljenih proizvodnih ur, to pa se bo doseglo, če bomo že predhodno pripravljeni na to. Investicija, ki je prodlagana v letošnjem letu, se lahko primerja z investicijo tovarne vezanih plošč, povdariti pa valja, da pa s strokovnega vidika pred-j stavlja večjo širino. V nadaljnjem izvajanju, se je direktor dotalcnil tekoče proizvodnje, ki naj bi v letošnjem letu ustvarila sredstva za svojo razširitev, kakor tudi za povečanje osebnih dohodkov. Glede skladov je povdaril, kakor tudi podal primerjavo in sicer, ! da je bilo razmerje skladov proti os. dohodkom v letu 1967 15,9 medtem ko je bilo raz- i merje lesne industrije v Sloveniji 2o,9 V letu 1968 pa je bilo to razmerje v našem podjetju 17,7 v lesni industriji SR 31oveniji pa 2o,4 %, Zaradi tega bo potrebno stremeti za tem, da se tudi v našem podjetju poveča razmerje v korist skladov in naj bi znašalo vsaj 2o s 80» Tov, direktor se je dotaknil tudi osebnih dohodkov ter naglasil, da se le-ti nekako ravnajo tako po stroki, kakor tudi po osebnih dohodkih okoliških pod-jetii. Tudi v letošnjem letu bo potrebno povečati osebni dohodek, seveda ne je potrebno imeti pred očmi dejstvo, da podjetje prehaja postopoma na 42-urni delovni teden, katerega vpeljava obvezuje podjetje zakon ter bo zaradi tega v letošnjem letu že 28 prostih sobot, napram 18 v lanskem letu. Iz tega sledi, da bo povečanje osebnih dohodkov slonelo le na povečani storilnosti. Zato je realno pričakovati povečanje osebnih dohodkov ob koncu letošnjega lata na lloo.- N din na delavca. Tov. direktor je tudi seznanil člane delavskega eveta, da je tudi še znano, da se bodo povečale cene reproma— terialu in to oca 4 posebno pa bo podjetje prizadelo povečanje ozir. podražitev surovin, ki bo znašala predvidoma cca 80 miljonov S ilnj Auuu- roBus / ? Vsi tisti, ki se vozimo z avtobusom iz Novega mesta ali pa še od dalj v službo, smo vsako jutro v negotovosti, kako in kdaj bomo prispeli v službo. Razumemo, da sedanje vremenske razmere zelo otežkocajo promet in da se na to ne da vplivati. Toda, so stvari, ki bi se da le urediti s samo malo dobra (Nadaljevanja na 4° strani) s MINUT S SAMOUPRAVI JA LC1 TovariS Stefan JAKLIČ Je zelo sposoben vodilni delavec v obra= tu "Tovarne ve= zanih plošč". Je preds = aednik®3 TVP, predsednik CO SO "Novoles"-a, član SO TVP, član komisije za sprejem dolavcav, sodeluje pri izobraževanju delavcev tor vodi našo (gasilsko četo. Kljub temu, da je vedno proob-ramonjen z delom, je vedno vesel in razpoložen za razgovor. Na moja vprašanja jo odgovoril takolei - Od kdaj ste zaposleni v našem podjetju? - Delati sem pričel 27.avgusta 1950oleta kot pomočnik v obratu sedanjo žago Straža. Tam sem se tudi usposobil in pridobil kvalifikacijo. Pozneje sem bil za vodjo izmene v masivni parke-tami. Delal sem 5 mesecev neprekinjeno samo v nočni izmeni. - Kakšna Ja bila vaša pot do danes? - Zaradi razširitve podjetja Ja bila 1959. leta v gradnji sedanja TVp. Kar jo tedaj primanjkovalo UEtreznih delavcev , sem bil poslan na prakso v razna podjetja po Jugoslaviji. Tako sem se usposobil za proizvodnjo vezanih plošč. V soglasju b podjetjem sem šal v delovod-sko šolo in jo z uspehom dokončal. Sedaj delam kot vodja oddelka« - Sto zadovoljni z delom in kolektivom? - S svojim delom sem zadovoljen. Če upoštevam discipli- no dolavcov v drugih podjetjih, moram priznati, da naši delavci zaslužijo polivalo. Kljub temu želim, da bi proizvodnja porasla. Vesel sca, če vidim, da so delavci, kakor tudi ostali, zadovoljni z menoj. - Katero leto je bilo za vas najbolj uspešno? - Same je bilo najbolj uspe-šnjo 1960. leto, ko sem diplomiral na dolovodskl šoli v Škofji loki. S tem sem zaključil prvo izobraževalno dobo in doživel velik uspeh pri svojih 4o letih starosti. - Vaši načrti? - Moji predvideni načrti so doseženi. Uredil sem standard družini in zagotovil sebi svojo raven. - Vaša želja? - želim sebi in vsem ostalim sodelavcem zdravja, veliko delovnih uspehov in zadovoljstva kolektivu ter mir v utrinki.... Egipčankam je bilo prepovedano doma nositi obuvalo zato, da so raje ostajale doma. Danes pa doživljamo, da ostajajo doma samo žene, ki nimajo zlatih čevljev, zlatih zapestnic in biserov. Prepiri z možem in ljubosumje odpirata ženskam ne le ušesa, ampak tudi vrata U hiše. Vsakdanja modrost Kar država svojemu državljanu da, mu mora najprej odvzeti. Kadar reče sitna ženska "takoj" bodi prepričan, da bo njeno obotavljanje trajalo še najmanj dobro uro. VARNOS T pri delu ako po potekala bolovanja in nezgode v letu 1968. Uo nedavnega ono bili prepričani, da je bolovanje vzrok izostankov z dela pnČ višja sila in ni pomoči za zmanjšanje te nadlogo. Čo pa pogledamo statistiko izostankov z dela zaradi bolovanja pa vidimo, da bi e preventivo lahko zmanjšali izostanke na najmanjše možno število. V latu 1968 je zdravstvena komi-Bija začela načrtno preventivno delo. Skrbela je za Izboljšanje delovnih pogojev. Ne moremo trditi, da bo se pokazali že ra-zultati tega dela, V ta namen dajem izvleček poročila o poteku bolovanj v letu 1968, o čemer presodite tudi sami. Vooh izostankov z dela zaradi bolezni in porodniških dopustov jo Mio 17581 dni. Od tega 9ol3 dni bolovanja do 3o dni. Ta številka Je najbolj interesantna za nas, ker plačuje bolovanje do 3o dni še naša blagajna. NaJ-večji procent bolovanja Jo bil v sorazmerju z zaposlenimi na žagi Soteska, kar Je deloma opren vičeno zato, ker so delovni pogoji na tam obratu zelo elabi in ca niso prav nič izboljšali.Dokler bo tako stanje, ne smemo pričakovati boJJših rezultatov. Največ bolovanj je iuio v mesecu februarju in sicer lo34 dni. V nececu Juniju pa Jih Je bilo 13 47o dni. Zanimivo je, kako je bolovanje potekalo po vrstah bolezni; 2313 dni je bilo izostankov zaredi nezgod na delu, lloo dni zaradi rovinati- (Nadaljevanje na 6. strani) NE OZIRA) SE, SINKO! ■ ■3 kam letošnje investicije ? ni bi Egi on im m kisi ni m bes ra esa mm mb b ■lini .Inn.U,PEČAH Pred nami Ja lato 1969 »loto ,ki ki pomeni prelomnico v razvo= Ju našega kombinata.Letošnje leto pomeni leto največjih -Aa= ganj v osnovna sredstva in v tehnologijo našo proizvodnje in v tehnologijo naše proizvodnje in bo pomenilo precejšnje breme sa vea kolektiv, posebej pa za nepoarodno odgovorne strokovne osebe. Takoj prvi dan po novem letu so nam uradno sporočili, da je Mednarodna banka za obnovo in ra'z-voj ratificirala pogodbo med našim kombinatom in imenovano banko, s katero so nam dodelili kredit za nabavo strojne opreme v višini Sčo.ooo JŽ z rokom vračila 12 let. Anuitete začnejo teči dve loti po podpisu pogodbe. želeli smo ta velika finančna sredstva izkoristiti čim smotrnejše in za ustrezen denar kupiti tudi ustrozno opremo. Mislim in trdim, da nar.i jo to v celoti uspelo. Na kratko bi želel opisati potek nekaterih pogajanj pri nakupu inozemske opreme, kajti uspelo je pri skoraj vseh dobaviteljih opreme doseči zelo ugodne finančne in dobavne pogoja. Pri tem so s pridom sodelovali tudi pooblaščeni uvozniki, vendar ja posebej omeniti uvoznika "Feroelektro" Sarajevo in njonega predstavnika ing. Muri-sa Zametica, ki je s poznejšo analizo dosegel znižanje za cca 600.000.- dinarjev od prvotno ponujenih cen. Dobra obdelava komercialnega trga iz področja strojne opreme za žago nam je pripeljala znano angleško firmo "Stenner", ki je zaradi reference v Jugoslaviji bila pripravljena ponuditi, .od-1? čne stroje za več kot konkurenčno ceno. Na področju finale so se posebej angažirali naši sodelavci, ki so s precejšnjim posluhom za druge stroje uspeli dobiti jih po cena#» iz leta 1967 in sicer tako, da niti tistega izvoznega 4 % davka, leatere naj nam bi jih nemški dobavi te 1.1 zaračunal, ne bomo plačali. Pri nabavi opreme za novo energetsko centralo je po mojem skromnem mnenju izvršena on zelo dobra komercialna potoza. V močni in ostri konlairenci dobaviteljev energetske opremo smo videli pogoj za izbiro dobre in poceni opreme. Smatram, da nam jo to v celoti uspelo. Prosim bralce, da naj mi no zamerijo, ker ne bom operiral s čistimi številkami, kajti ta odločitve spadajo še ve dno pod^udar*Pravilnika o poslov ni tajnosti in jih bo možno obja viti šole po sklenitvi definitivne ratificirane pogodbe z dobavitelji inozemske ourer.10. Letošnja vlaganju v osnovna sredstva in rekonstrukcijo naših obratov obsegajo častitvljivo številko nekaj nad 2o miljonljv novih dinarjev. Struktura teh vlaganj je sledečat Projekti cca 3 % Gradbena dela cca 22 % Inštalacije cca 5 % Oprema cca 5o % Montaža cca 4 % Transport cca 1 % Carina cca 13 % Ostalo cca 2 % loo % Najbolje je, če obravnavamo letošnja vlaganja po posameznih potrošnih mestih, to je - po obratih. I. REKONSTRUKCIJA TOVARNE VEZANIH PLOŠČ _______________ V programu gradbenih del za potrebe Tovarne vezanih plošč je na prvem mestu podaljšanje obstoječe tovarniške hale za 12oo ra2. Tehnološki načrt rekonstrukcije je gotov in ja sad dela naših dveh strokovnjakov tov, Sajeta in Koporca in zunanjega sodelavca prof. univ.dipl.ing. Mešiča NerVeea. Predlog rekonstrukcije predvideva zamenjavo mola lušči Ilce , mehanizacijo trn-nspcnrta pri veliki liščilki, po stavitev pretočne najsodobnejčc sušilnice, nabava rezkarja in spajača, nadalje mehanizacijo transporta v Buhem oddelku, nabava nove stiskalnice ter postavitev kompletne avtomatska linije od formatiziranja do dokončnega brušenja vezanih plošč. Po izvršeni rekonstrukciji se bo tovarna lahko "po opremi" kosala z najmodernejšimi tovarnami vezanih plošč, ker jih bo dohitevala no samo po visoki stopnji obdelave, tem več tudi po številu porabljenih ur na lm3. Seveda do teh napovedanih številk se je treba dokopati z marljivim in strokovno trdim delom. Vrednost uvožene opreme za Tovarno vezanih plošč znaša preko 20o.ooo S. Večino montaže, rSzan pri novj sušilnici in spajačih,bo izvršila naša delavnica s pomočjo delavcev iz naše tovarne. Predvideva se prva dobava te naročene opreme že maja meseca ir bo potekala do konca avgusta letošnjega leta. /Nadaljevanje bo sledilo v naslednji številki/ AUUU - TOBUS /«? (Nadaljevanje 7. 2. Btrani) voiie Šoferjev, odnosno z malo obzirnosti ao potnikov. Včasih se zgodi, da pelje samo en avtobus in nekateri zaradi tega zamudijo tlttžbo. Tako se zgodi, da je prvi a, tobus nabito_ poln, zadnji pa pelje le nekaj potnikov. Fe razumemo tudi, zakaj zjutraj avtobus ne pelje do obrata, čeprav je običajno zelo pozen. če se lahko obrnejo na obratu težki tovornjaki, bi se verjetno lahko tudi avtoA*,t. Največja atrakcija pi je vožnja domov. "Kolenčov avtobus" ni bil niti ari testiranju tako obremenjen. V njem je 7o - _ 80 ljudi. fWTAJ/Kf df, naš /A Mg sindikat ESI ■■ H Bi Bi BBC — IM M M m M M M I'a občnem zboru stalne konfore- - članu kolektiva 13,00 Din noe sindikata Je bil izvršni - nezaposl.zakoncu V.n« Tin odbor zadolžen, da izdela pred- - otrovni rad " ie+ 13,00 Din log o načinu koriščenja regresa - otroku do 8 let 6,00 Din za letovanja. Tov. Zelnikova Je navzoče oezna- nadomestilo za K-15 naj se izplača v višini, ki Jo določi DS. nlla s številom in otroški le- tovanja v letu 1960. Skupno Je Potrobno Jo takoj izvesti anko- letovalo 215 članov kolektiva to, kdo in kje bo letoval. iz n nvoiini družinami, kar Je vedbo in pravočasno vrritov an- 23,5 % zaposlenih. Brezplačno kotnih listov no :ndolžoni prod- je letovalo 34 članov ZB pred- senikisindikalnih podružnic« Rok laganih od DE. Skupni stroki Je 25. februar. notto so znašali lo3.553,75 din, Cd podjetja organizirano lotova- poleg tega jo bilo izplačano za nje bo v lemjihi Lovrun, Crlkvo- K-15 netto 9o.3oo,oo din. niča, Poreč, Rab, Kranjska gci’& Po izčrpni razpravi so navzoči in Pohorjo. sprejeli predlog, ki naj se ga Organizacijo letovanja Se naprej da še v razpravo DS. vodita tov. Zelnik Dorta in Bur- člani kolektiva naj tudi v le- gor tiar Janša. tu 19f-9 prejmejo regres za leto- Proračun za loto I3S9 bo dofini- vanje , vendar naj se upošteva tivno oprojot na prihodnji seji, naslodnjo spremembe, katere se ko bodo znani tudi izdatki za vneoo po odobritvi DS v Pravil- letovanje. Okvirno pa se Jo raz- nik 0 načinu razdeljevanja do- pravijalo id sprejelo oklep, datku ~a izrabo letnega dopusta. da se predvidijo naslednji iz- Spronsnbo so naslednje 1 datkil Pravico, do regresa imajo vsi Proslava dneva Sera člani kolektiva, njihovi otroci Prorlave bodo po obratih. Vca- in nezaposleni zakonci. ka sindikalna podružnica Je Dnevni prispevek za letovanje v zadolžena za izvedbo proslave v svojem obrutu. počitniških domovih, lri Jih 01*- V ta namen bo imela vsajat no- /"inizira podjetje Jo: družnica na razpolago po 10,00 - član kolektiva plača 12,00 Din din za vsako članico - delavko - nezaposlen zakonec 15,00 Din in po eno knjigo. - zaposlen zakonec - plača celo- 3a silvestrovanje ne bo pod- tno os’rrbo jotje dajalo več sredstev« - otrol: nad B let lo,oo Din Vsaka podružnica lahko iz svo- - otrok do B let 6,00 Din jih sredstev in prispevkov Članom kolektiva, !:i letujejo članov po volji priredi silvestrovanje, izleto ali kako dru- izven domov, se na podlagi ve- go obliko razvedrila. rodostojnih potrdil 0 plačani Tudi v bedoče bodo obdarovani turistični taksi in to samo iz obmorskih ’-^aJev, planin in zdra- na praznik Dedka mraza otroci elanov kolektiva in sicer 0- tro cl r tari od 1 do vključno 9 lot. Pradvldoti Je treba izdatke za ^roolavo Dnova borcev 4, julija« Ha izlet ali podobno razvedrilo č Ionom kolektive, kl 00 V organizaciji UTJ. Za delavske Športno Igre, kl Jih organizira občinski sindikat vsako leto, za pomoč slabo tnim otrokom, za vzdrževanje godbo in honorar kapelniku in pomočniku, za gasilsko vaje, honorar orodjarju in poveljniku in za druge izdatke so predvideni potrebni zneski, kakor tudi denar za razne stroške or., irdatko za sindikalno dejavnost. Koliko Je za posamezno doJavnost , o tem bomo Se poročali pozneje. Sprejet Je bil pravilnik o dolu godbo na pihala, ki Jo upravlja sindikat "TTovolocia" s pripombo, da so vnose v pravilnik nov členi Člani godbe - godbeniki, so dolžni redno obiskovati vajo, za neredno oz. neopravičeno izostajanje od vaj ne jih kaznuje z izključitvijo, V 5 članski odho1-, ki bo vodil delo godbe Jo od sindikata izvoljen tov. !’.0jrt.rnvio Darko. Iki prošnjo pionirjev ££d "Srebotnik" iz šole '/avta vas jo odbor sprejel sklop, da ro Ji i dodeli Din 5oo,oo kol pomoč ra organi ra si jo n—učarvkeza točajn. /.J, H P50I iJkdM fctrgfl pBH B8B MIDVA Ko sva bila 5o far.t in doklo sera govoril jaz 1n ona je poslušala, ko sen se poročil je govorila ona, a jaz poslušal, sedaj govoriva oba in sosedje poslušajo. Neki tovariš Je v duhu reforme sklenil, da bo samo enkrat mesečno spal s svojo soprogo. (Nadaljevanje) Straška pšenica slovi za najboljšo po vsi Krški dolini« Voak krast si js žali kak mernik za sem*o Tako jsklena in močna pa zraste zato, ker s® jo gnoji posebno premeteno kakor nikjer drugod® Vaščani si nagrabi jo najprej v bukovju listja, kar e« godi skrivaj, kajti dobrava ni njihova, nego grajska® lietje namečejo v visoke kup« na koncu njiv proti burji® Ti kupi stoje mimo, dokler na začne pihati od Oor-janoev ostra hrvaška burja® Silni veter zanese in raztrosi listja brso po v®«a> polju od snega konca do drugega in njive dobe potrebni gnoj« Straža-ni gledajo, n« da M morali ganiti le s enim prstom. S tem duhovitim domišljajem so prisilili naravno moč burj®, da jim dela na polju, kakor so pri nilili drugi sloveči razumniki naravno moč para, da goni najtežje vlakov« po železnicah« Balo bi se povedati brez štavila zgledov, dokazujočih, da e'«- Str®Žani nič kaj ne brigajo sa ljudska šege ln običaje, nago da live popolnoma po svoje o && o! snajo sami svetovati , stati m svojih nogah, misliti as svojo pametjo. Če v Eajasm inera kraju želi mož, da bi mu prišla žena s polja domov, pošlje ponjo otroka, ali pa jo gre sam klicat« gtražanu se js zdela ts splošna navada preveč prosta in zastarela, pa je prislonil k hiši lestvico, zlezel na vrh strehe in jel vpiti s slemena, da se je Culo lahko v deveto vaas “Oj® žena? b«(li domov, bć£li!" Rekel ji je šs nekaj, česar vama pa ne povem, ker sta še preneumna in bi s® utegnila kaj pohujša-ti. Drug Strašan se ja tako razsrdil videč, da so ga prevarili najboljši prijatelji, da je dvignil roko in ne zaklel s svečanira glasomi "Kar obesil s® bom!” To reltši steče proti podu in se splazi podenj. Mimogredoč Haložan ge vpraša, kaj dela? Strašan odgovori sastavnoj "Varujem se smrti® Da ostanem na prostem zraku, bi se nemara res obesil, tukaj pod podom mi hvala Bogu to ni mogoče«” Stražanl pa so samobitni in modri ne le v dejanju , ampak tudi v besedah. Oni govore malo ali jedresto in pomenljivo« Vsak drug gospodar bi dejali ”Z denarjem, ki ga stršim za češplje, plačujem cesarske davke, za krajcarje , katere ujamem za orehe, pa si kupim podplatov." Strašan. pa ve, da bo moral dajati Bogu odgovor za vsak o nepotrebno besedo, zato se mu gnusi tako dolga govorica. On veli samo j "Ha češpljah so franki, na orehih podplatje."Po takem eo lahko razume, kaj nara hoče povedati, kadar nam tožari o slabi letini, "da so mi a« izrošičili vsi franki, podplatne po posebli", Za češplje bi dobili Stražsni lep denar, ko bi jih obrali in otresli nami* Alt o Mali maši prilomastijo Jima n® prošnj® lačni csbanjki iz nepriljudnih Kaanic ter jim potrgaj o in poklati jo več nego polovico allv« zaradi tega kradeš® so s« itarsikds j pomenkovali in dogovarjali pođ občinsko vrbo. Po zrelem premišljevanju so spoznali, d® s® kot dobri kristjani na esejo srditi zaradi te kvar«, ter škodi jas® duši in truplu« Najmanj se jesi človek takrat, kadar poje. Ko jim bodo Kamničani zopet pokradli češplje, jih m bodo s&to ni preklinjali ni talili, nego jim bodo pokas&ll svojo nejevoljo a primarno pesmijo« Prosili so svojega pesnika Škripalom, da M jim jo zložil« Škripal*c j* sedal in v treh dneh je dcgotovil pesmico, ki je bila resda prav kratka ali j3 oznanil® svetu vso misel poškodovane srenje. Prišlo je proščanje in Kasmičanl eo po svoji stari rasvadl pojedli zopet več nego polovico stroških če&pelj. Jo storjeni tatvi ni bo se ubtopili vatČanje po vrati na cesto in začeli prepevati zvonko in ginljivot "Boljše bi bSLtt, - 55* b" pri nas maša ne bMu - «U Kamničan pridrl - Ham vse češplje pošrl - Oj vse češplji požrlI" Homarji eo sa čudili in jih povpraševali, kaj pomenja to petje? Bogoslužni Stražami eo Jim cdogovorilis "Hi pojemo zato, da BS a® jezimo prahudo in na oskrunimo a svojo togoto današnjega praznika.* Vsi tujci oo hvalili njih pobožnost in pohlevnost in čestitali Kamničanom, da imajo tako krotke sovražnike. Neko leto pa se Je (Nadaljevanje na ?. strani) STRAŽANI IN SOSEDJE (Nadaljevanje n 6. strani) pripetilo, da 30 zasačili tatu , ko la višal na češplji in Jo obiral. Srenja se zbere pod vrbo in naroči cerkovniku,naj vzame kamen in zapodi Kamničana z drevesa, ali brez ourovet-gu razgrajanja. Opomni raj ga , z jaano ali pobožno in olikano beeodo, ki bo izpričevala, da 30 Stražani ostali pravi nasledniki nekdanjih izobraženih meščanov. Cerkovnik gro s kamnin pod češpljo in veli blago in nožno: "Prijatelj Kamničan! Ne zameri, da te bom opozoril na neko zmoto. Ti gotovo misliš, da stojiš na veji kake kamniške češplje. V ime slavne srenje oiraška ti moram poročiti , da ja to drevo božje in naše. V ime iste elavne srenje moram ti priobčiti tudi še to, Če ne pojdeš precej ti dol, da pojde pa kamen gor. Vendar ! me navdaja sladko upanje, da \ mi r.e bo treba svršiti nemile j kazni." Ta zvršitev res ni bi-; la potrebna, kajti Kamničan ja skočil na tla in pobegnil, predor: je cerkovnik že dokončal svojo resno, ali kar se da priljudno svarilo. Straža-j ni trdijo, da sta pesem in j opomin pomogla vsaj toliko, j da Kamničani od takrat ne po-I jedajo in ne Jemljo s sabo nikoli vseh sliv, katere natresejo, nago da jih puščajo nekoliko pod drevesom za domačine. Kakor te imenitne zgodbe in dala razvedela se je do malega po vsi dolenjski in hrvački zemlji tudi mična po-vaat, kako znajo pogoditi Stražani, kdaj je kaka bolezen nevarna, kdaj pa ne. Straška mati je vprašala svojega bolnega ''•rokas "Sirotek, ali M jedel plekn (pišče)?"D«te odgovori : "0, M mam. M ,pn šo Itako ml," I-lati pravi: "Hm, to je žc prav, ali viš, kako ga boš jedel, ko ga pa ni! Ttak me jako veseli tvojo govorjenje. Komur diši pice'-, ni še zn c-rt bo1 ”, Zdaj se rade jam, da kmalu ozdraviš.’’ V troh dneh je skakljal sinček zopot po hiši vesel in zdrav kakor riba, T- -glođu i 1 bi r t~ / 'j r e mate re bara j o Strahi -r-dtnre bolnika. Če bi Jedel pička? Ato pritrdi, vedo, da mu ni treba doktorja, kor bo okreval tudi brez njega, če pa pravi, da no mora nobeno jedi, niti picka, snamejo kapo in klobuke in molijo za njegovo dušo, kateri po njih r.ieli ne mora zdaj noben doktor več ubraniti, da bi 00 ne Idčila od telesa. Po takom prebijejo ti vaščanjc v vseh boleznih brez zdravnika ir ni prihranijo s tem rjaraikak petak in deootr.k, ki jim zaleže potem za druge koristnejše in potrobnješe roči. (Nadaljevanje in konec v 5.št.) OB REKONSTRUKCIJI Vedno bliže je rekonstrukcija vseh obratov "Novolasa", bliža ae tudi gradnja nove žage. Ob tara bo nastalo premeščanje starih in sprejemanje novih delavcev. Zato ne bi bilo slabo, da bi že prej analizirali sestav in izobrazbo dosedanjih delavcev v obratih. Med nami, ki smo zaposleni kot nekvalificirana delovna nila, je tudi nekaj takih, ki po svoji izobrazbi in umskih sposobnostih spadamo drugam. Z ozirom na to predlagam, da se napravi popis tietih, ki ne spadajo na nekvalificirana delovna meeta ali pa celo ne v lesno stroko. Ha primer bi priučene delavka že sedaj polagoma vključevali na delovna mesta vzdrževalcev strojov, saj dosedanji vzdrževalci r.e zmore jo vsega dela. Zaredi '.o.vi nastajajo številni zastoji, posledica teh pn je zmanjšana storiIrort, oz. nastajajo ozka grl .. Z modernizacijo obl«tov bo narta la tudi potreba po hi tre jrc. in solidnem prevozu. NaiiavilJ bomo nora transportna (srede * • , šoferje pa morda iskali izven tovarne, če bi co uslužbenci iz kadrovskoga oddelka pozanimali, bi ned nami gotovi našli šoferje z. ustreznim šoferskim > izpitni . Upoštevati bi morali tudi fizično in umsko eporohne delavce , ki bi lahko opravljali delo na z-ahtevnejših delovnih mestih. Seveda pa bi morali organizira ti ustrezne dopolnilne tečaje. Omenim lahko še delavca z raz- < ličnimi poidici, ki pri nae zn 1 aedaj ne pridejo v poštev, lah- ! ko pa bi svojo sposobnosti upo- j rabili na zahtevnejših delovnih j mestih, ki bodo po rekonstrukciji. V našem podjetju je tudi d£sti zaposlenih, ki so že v letih in težko opravljajo nekatero dela. Njim je treba posvetiti več pozornosti , pooebro kar zadeva odnosov mladine do njih. IV.izvijajo se primeri, de. ,-e mlajši, će ueapoaouna za Breja v?xjtoc mesto, lastijo vseh metnih pravic. |ftcazu.1«jo, se posmehujejo in izkoriščajo njih ne •••• , na- mesto, da bi jim poraaguli. feliko je takih in nodo> :ih primerov. Zato bi bilo prav,da bi prizadeti javljali težave, ki rzgtopajo, za to pristojni-vodjem.-ib*. VARNOST pri delu (Nadaljevanje s 3. strani) Snih obolenj, lo75 dni zaradi poškodb dona 867, bolezni dihal, kjer je všteta tudi gripa itd. Se primerjamo bolovanja do 3o dni o stanjom pred tromi loti je bij o rledačes v letu 1966 ~ j 9355 dni, v letu 1967 - 9444, v letu 1960 pa 9ol3| skupaj vseh izostankov e porodniškim dopustom pa je bilo:v letu 1966 - 23449, v letu 1967 - 17549,v letu 196o pa 17591 dni. Nezgod pri delu in na poti na delo je v podjetju 152} od tega 27 na poti na delo. V % na zaposlene je bilo največ nezgod na obratu Soteska in sicer 41 ti, v T3P 12 %, TDP 13 %, TVP 15 % itd. Največ je bilo nezgod na skladiščili in krliščih 25 in 19, za tem na krožnih žagah, pri transportu intd. Največ je bilo poškodovanih nog in sicer 48, na drugem mestu so prsti rok 46, poten roke itd. Tudi v letu 1960 3e je poškodovalo več moških kot žensk, čeravno je zaponlono polovico žensk, se jo poškodovalo 62 žensk, a moških pa 9o. Zanimivo je, da je bilo v treh mesecih število nezgod enako in to po 19 v marcu, aprilu in decembru. Najbolj kritičen dan v tednu je še vedno ponedeljek, saj Je bilo na ta dan kar 32 nezgod, tretjo uro delovnika je pa bilo 22 nezgod. V nekaj stavkih sem povedal stanje bolovanja prejšnje leto. Naloga varstvene službe, kakor tudi vseh zaposlenih pa je, da vedno in vselej preprečujemo nezgode kakor tudi obolenja, ker le tako lahko pričakujemo boljši finančni rezultat in boljši osebni dohodek. krava Ja oblekla mini krilo in nabila biku rogova. Dokler se moški ne poroči,ml= sli,da Je hudič črn. NAŠ sindikat ... Odbor Sindilane organizacije v upravi jo sprejel naslednje sklepe oziroma načrt za svoje delo: Aktivizaeija članstva sindikata v pripravah ra volitve in med samimi volitvami v skupščin oke odbore. Priprava proslav za praznike: 8 marec, 27. april, 1, maj, 4. julij, 22. julij in 29. november. Proslava 5o letnice ZK, SKOJ-a in Sind Urata bo organiziral Občinski sindikalni svet za celotno področje, vendar pričakujemo prisotnost tudi naših članov na teh zborovanjih. Proslava 2o let podjetja, lo let obrata vezanih plošč in 5 let obrata drobnega pohištva. Ob tej priliki naj se nagradijo starejši zaslužni sindikalni delavci. Sindikalna organizacija bo pomagala socialno ogroženim članom kolektiva ob bolezni* njim in njihovim otrokom z darili in podobnim. Organizirali bomo kolektivni izlet z avtobusom, Odbor je mnaja da bi si ogledali Škocjansko jamo ter kobilarno Lipica na Primorskem. Spotoma bi si ogledali še Cerkniško jezero in grad Snežnik. Izlet je predviden za 17 maj. Povečanje aktivnosti članstva pri organizaciji delavsko športnih iger0 Sindikat bo skrbel tudi za to, ^jOŽCFOVB... PranaJot radovednic«.» 7 hotelu nekega mesta, v km-tarom jo zaposlenih 12 mladih Barvirk, je neko jutro ena teh otopila v eobo mladega gosta e skodelico čaja. Ostrmela je: spal jo popolnoma nag. Ko so jo gost pol uro poznojo zbudil* jo zagledal polog svojo posteljo - 12 skodelic čaja... Potolažila ga je»B. Leta 1968 poloti jo neki solo dostojen gest na Jadranski 0-Mli po pomoti zašel v hotelu* kjer je stanoval, v sobo neke starejše upokojenke. '•Oprostite," je izdavil v veli kanski zadregi* "mislim, da sem se zmotil". "Na, ne, nista se zmotili* mladenič, le da sts prišli štirideset let prepozno," ge je potolažila prijetno presenečena gospa. J KHIIAUKA 1 3 v 5 <3 7 g 9 H — 10 Vodoravno:2.tropski sadež,8. konjičkova mama,9>vas pri Lju= bljani,lo.eden,11.osebni zai = mek,12.kratiza za športni klub. Navpično Ji.okrasje,3.majhna nogica,4.začetek abecede,5.ni= kalnica,6.moško ime,7.naprava s katero ae sankamo. N_A_G_R_A _D_E 1. nagrada 15.00 din 2. ” 3.00 " 3. " 2.00 " Rešitve je treba poslati ured= niku do 2o.t.m.-do 12.ure. Urejuje uredniški odbor: Janko GOiaŠ dipl.iur., Marjan LUKA NC dipl.ing., Jelo MAKUC tehnik, Stane SULN šef rač.sekt* Berta ZELNIK vodja 10, Andrej ŽNIDARŽlfi inženir«; odgovorni urednik Bogomil LILIJA ing., tehnični urednik Jože e konom.tehnik. Tiska BU "Tomo Brejc" v Kranju. Naklada looo izvodov« Izdaja "NOVOLBS" - lesni kombinat v Straži pri Novem mastu« Izhaja dvakrat mesečno. da bo več krvodajalcev.