v
Črne bukve
kmečkega stanu.

Jedra kmečkega vprašanja.
J. Sovran.
Ponatis 1ä Slosr^nea.

v LJttbIJani.
Samo2^1<pŽba. Tisek Katol. Tiskarne^ 1S95.






kmeòkega stalim.

Jedro kmečkega vprašanja.

Ponatis iz „Slovenca".
V Ljubljani
Tisek „Katoliške Tiskarne". 1895.

Vvod.
Kmetu se slabo godi. Ta klic odmeva po šimi zemlji, kar je že silen dokaz, da je resničen. Izkušnje, ki jih nam, kmečkim sinovom in Sìveòim mej kmečkim stanom; podaja vsakdanje živfjenje, nam potrjujejo ravpo to. Dan dném vidimo, kako se pred naSimi očmi vrSé žalostne izpremembe, ki jih tvori kapital brezsrčno v po^edelskih vrstah. Mnogo gospodarstev je že razdejanih, razkosanih ; kot borni nemaniči tavajo njihovi prejänji gospodarji in njihove družine po svetu, prodajajoč svojo oseBno delavsko moč za — üubi kruhek. Delavska moč jim je jedino, kar so si še reäili. Na milijone je že narastla ta vrsta—utopljencev v kapitalističnem morju. Drugi so na potu za rgimi. Dozdevno se Se upirajo valovom. Toda neizogibna je tudi njim gospodarska smrt v neravnem boju. Neks^ se jih Se vzdržuje, zaupajoč na svoje v premoženju prihranjeno delo, a Se bolj na botjse čase. A neko otožno, mrklo čuvstvo vlada tudi v njih. Da gredó vsako leto na slabše, jim je preveč gotovo dokazano, da bi se brez velicega strahu udali negotovim nadejam, Potjedelske krize imajo vse države.
1*
In kriza je v gospodarskem življenju to^ kar revolucija v političnem.
Mi, ki po svojera srcu in umu gledamo in ljubimo v kmečkem stanu steber cerkvi, narod« in državi, se bojimo ž njim vred šumuega breš<5anja in pokanja, naznaBjajočega, da je ta stan v svojem temelju že na^ét. A tudi upamo 2 njim.
Vsakemu čuvstvu je pa treba dejaujske podlage. Za svoj strah je imamo dovolj; treba nam je je pa tudi za upanje. Temeljit pouk o kmedkih razmerah, dosledni sklepi o vzrokih teh razmer 30 nam najpreje potrebni. Zalibog je to polje najmanj obdelano. Jednostranske, v nezdravi pijanosti »lobode ia napredka, v versko in državno revolu-eijskem duhu vzrodivše se trditve so zavrle tudi na tem polja resnici pot. O srednjeveških kmečkih razmerah nas obhaja nekaka groza. Divji, surovi graSčaki in revni, ueomtkani, vedno teptani kmetje, je ob kratkem vsebina zgodovini kmečkega stanu v srednjem veku, kakor nam jo opisuje Sablonska povestnica in slika v tem oziru še bolj äablonsko leposlovje. Tudi srcu tako ljubke in drage povesti o junaštvu, o Čilosti, o nedolžnem, a vendar vzvišenem razvese^evanju, o pobožnosti naših kmečkih pradedov, nam ne izbyejo vsesanega predsodka. Niti ne mislimo ne, da ljudstvo, kakeršno st predstavljamo mi, ni moglo gojiti vzorov, o katerih nam poročajo stare listine, pesmi, pripovedke, zgodovina raznih bojev, sveti spomeniki — božji hramovi po gorah in dolinah, Vzrok naši sodbi je nevednost. Premalo poznamo svoje vrle očake; premalo se
vgljabljamo v zgodovino lyihovega domadega, gospodarskega ia kulturnega življenja, in tega, bar vemo, se premalo zavedamo. Brezbrižnost za to zgodovino je pa tudi glavni vzrok, da sta saiyaifska narodtio-gospodarska znaaost menöesterskega lifae-ralizma ia individualistično rimsko pravo tako globoko se vkoraninila v nagi dražbi, v nas samih, ia tako Široko razprostrla svoje veje v vsem ozračju, v katerem živimo. Iz te znanstvene brezbrižaosti za proSle čase kmečkega življenja se tolmači tudi brezbrižnost za znanstveno raziskavanje kmečkih razmer v naSem času. Skoraj vse, kar se objavlja, je posneto po uradnih statističnih poročilih. Uradne oči pa ostanejo vedno le uradne.
Namen sestavku, ki ga pričenjamo s temi vrstami, je, vsaj povrgno podati sliko kmečkih razmer naših dnij. Pisec si je v svesti, da za temeljito delo v tem oziru treba vse drugačnih pripomočkov, nego so njemu na razpolago. Dovolj je dosegel, če njegov spis v dejstvih razkrije vsaj glavne rane, katere trpi ves kmečki stan in tako pri tem ali onem vzbudi zanimanje za proučavanje kmečkega vprašanja.
1. Irci in Angleži.
Pričnimo z mrliči! Irskega in angleškega kmečkega stanu ni več. Tako se nam glasi odgovor na vprašanje o razmerah ondotnih kmetov. Bil je ta stan, bil je krepak in čil tudi v albionski zemlji, tudi na zeleni Irski, toda — ni ga več.
Solza sočuU^ nam kaplje po licih, ko listamo mučeniskega irskega naroda zgodovino zadnjih tristo let, ki je prav za prav v glavni vrsti zgodovina njegovega kmečkega stanu. Katoliški Irci se niso hoteli udati krivi in razkolni veri, ki jo je uvedel Henrik VIII. (1509—1547) zato, da je brez ovire lahko razdiral zakon, se po svoji želji ženil in po svoji volji podil in moril nesrečne ženske, katere si je izbral za svoje družice. Tudi Edvardu VI. se ni hotela udatì Bogu in domovini zvesta Irska. Kronana, nasladiia, krvoločna hijena Elizabeta (1558—1603) je napela druge strune. Z vojsko je prihrumela nad Irce, z mečem in ognjem jih je silila k svoji krivi veri. Zastonj je bil njen trud. Ker Ijudij ni mogla dobiti, lotila se je zemljišča. Vsa posestva katoliške cerkve je uropala, nastavila je sredi izključno katoliškega ljudstva krivoverske škofe iu jim izročila cerkveno premoženje. Poleg tega je uropala katoliškim posestnikom 600.000 akrov*) zemlje in jih razdelila angleškim naselaikom, nekaj jih pa pridržala za kraljevo blagajno. Roparico so posnemali roparski nasledniki. Jakob I. [1603—1625} je vzel irskim posestnikom 500.000 akrov zemlje
*) Aker = 40-467 arov.
in kesneje se 450.000. Karol I. (1635—1649) jim je odti^al celo konnatsko (Connaught) pokrajino in jo ptidržal državi» nekaj pa razdelil svojim brez-znaèajnim dvorjanom. Kromvel {1649 — 1659) je uropal katoličanom 5 milijonov a^ov in jih nekaj prodal angleškim Špekulantom, nekaj pa razdal svojim vojakom. Karol II. (1660—1685) je z vojsko besneč po irski zemlji, uropal 7,800.0CK), Viljem m. {1688—1703) pa 1 milijon akrov.
Presimi, židovsko-lakomai in cinično - surovi Angleži so bili odslej gospodarji na irskih tleb; ubogi Irec je pa postal v svoji domovini — ubog najemnik, ki je moral s potom svojega obraza in žulji svojih rok mastiti brezsrčno roparsko druhal. Angleški lastniki so večinoma stanovali doma; na Irskem so imeli le svoje oskrbnike. Pričelo se je surovo latifundijsko gospodarstvo. Velikanska posestva so se razdelila mej neStevilno najemnikov, ki so morali delaU kot črna živina od zore do mraka, da so mogli zmagovati veliko najemSčino in borno preživiti svojo družino.
A še bi bilo šlo. Pndnost, skromnost in ne-vzlomnost irske^ ljudstva bj si bila tudi t tacih razmerah pomagala na bolje. Toda ni mogla, ker jo je zavrl res peklenski zakon kraljice Ane (zak.VI. z. 1.1703), ki določa to-le: »Vsaka lastnina, katere posestvo pripada ali bo pripadalo kakemu pape-ževcu, postane podedljivo ; dedgčina se po jednakih delih razdeli mej sinove tega papeževca in ne prejde
na najstarejšega sinu--Ce je pa starejši sin
tega papeževca protestant, dobi lastnino po sploSnem pravu tega krajjestva.«
Efù je pomagalo, če si je kedo Se ohranil svoje posestvo, ali če si je k^ zemljišča pridobil s prid^ nos^o ? fo smrti se je vse razdelilo mej igegove sinove m razkosani deli so se ktnalu izgubili v žrelu zaokrožujočega se angleškega velikega posestva. Irski kmečki stan je v tacih razmerah moral propasti. To je gnalo na milijone Ircev preko morja iskat si drugod — nove domovine. To je provzro-čllo, da so dandanes Irci na Irskem samo tlačeni, do skrajnosti nbožnl najemniki, ki obdelujejo zemljo
— v dobiček angleškim lordom,--nesrečnejSi
nego nekedanji suži^i.
Naj pridenemo tu sem dve opazki t Prvìò nas uči ta s krvjo in solzami pisana zgodovina,, da je duäevno življepje v ozki zvezi s telesnim. Prav sO sklepati Angleži, ko sq hoteli pridobiti Irce za krivo vero, da so jim najpreje vzeli pogoje njihovega telesnega, življenja, njihova zemljišča, Da so pri tem Irei ostali vender-le zvesti katoliè'ki veri, je največje čudo bo^e milosti. Zgodovina druzih krajev, kjer se je na podoben način blagovestovala krivo-vera», nam pripoveduje, da je ljudstvo tudi v duševnem ozipu, v veri, jeziku in omiki služilo tistemu, na čegar zemljiščih je živelo. Po pravici smemo torej re£i: Kedor se bojuje za to, da se vrnejo našemu kmečkemu stanu pogoji ujegovega obstoja, kedor deluje za kmečki stan, se bojuje in deluje s tem že tudi za obranjei^e duševnih blagrov : vere, omike, narodnosti.
Drugič pa omeiyamo to-le: Duh, ki veje iz določbe kraljice Ane, je duh rimskega prava, samo
äa je nekoliko trinoäko izrabljen, je dub Napoleonovega zakonika (Code Napoleon), je äuh, ki ga je tadi V naSe države zakonodajstvo uvela nova doba. Mej vpitjem in šumom o slobodi in napredku, kot posebno darilo božanstvene prosvete ee je zarilo v naš splošni državljanski zakonik se< danje dedno pravo, ki bije s krutim bi£em srečen razvoj našega kmečkega stanu. Razkosane kmetije, po katerih posamnih koscih životarijo reveži in se goje laöni nemaniči, so mu posledica. — ■— Kako je pa na Angleškem ? Tudi tam imamo samo špe-kulacijske, mogoöne veleposestnike, katerim polnijo blagajne suženjski najemniki. Tudi tam se je po krivici in zvijačnosti nekaterih srečnejših vedno bolj razvijalo kruto latifundijsko gospodarstvo, ki je uničevalo vse male posestnike, dokler jih je bilo kaj. Zadnjih 100 let, od Ad. Smitha (f 1790. leta) Časov je sklenilo 160.000 slobodnih zem^išč svoje gospodarsko žlv^enje^Taapostolgospodarskeslobode je provzročil tudi pri kmečkem stanu svoje domovine — najgorjo sužnost. Angleški lordi so poleg zemljigfi lastniki tudi vseh političnih pravic, (Primeri: Marks: Kapital L, str. 639 nasi , 679 nasi). Znali so vstvariti najugodnejše rf^;mere svojemu gospodarstvu in naložiti vse, kar je težkega, na — ubogo ljudstvo.
Cicero piše (de oiT. 2, 21, 73), da je imelo leta 104 2000 yudÜ vse posestvo v Rimu v rokah; Plinij pripovediye (Plin. 18j 7. 6. 3.), da je imela za Nerona cela Afrika le šest lastnikov. latifundijsko gospodarstvo je vladalo v vsi svoji grozo-
vitostì in nenaravnosti. In to je vrglo rimsko državo , predno so prihrumeli gotski gostje. I n rimska država je bila mogočnejši, nego je sedanja angleSka.
Dovolj jasen nauk so nam ta dejstva, da se s kmečkim stanom ni Saliti. I^er propada kmečki stan, propada tudi država. In ^er so že položili kmečki stan v gomilo^ tam se pornSt kmalu tudi ^se državno poslopje.
Tak poraz je rešil rimske kolone in sužitje, tak poraz bo osìobodil tudi tlačeno irsko in angleško ljudstvo!
2. SžciUja.
Težko je govoriti o družabnih razmerah na Laškem brez jeze. Vedno je sicer bila lepa, od narave bogato obdarovana laSka zemlja torišče političnih giumačev, toda najslabšim umetelnikom te vrste je prišla še-le sedaj v roke, odkar se imenuje »Italia unita — redenta«. — Lupeäko državno gospodarstvo vtiskuje v najmanjši koči »zjfl-dinjenega« kraljestva svoje grozovite sledi. E. 'Giampetro pravi v svoji knjigi »L'Italia al bivio« [ Laško na razpotju«); ^»Sedaj je že jasno, da sta mogoči le dvestvari: ali bo vlada vse, kar se je dozdaj zgodilo, temeljito preobrazila, ali bo p a d ež el a vs e, karkoli bivavpo-litiki, popolnoma uničila.«
ßistroumni pisate^ je pravo 2adel. Z jednim stavkom lahko dokažemo njegovo trditev. Med 1 a -
gkim hmeSktm ljudstvom se silovito Siri socijalizem. — Celò na goreiyem Laškem, koder so nekaj let sem duhovniki pod vodstvom kapelana Oerutija jeli ustanavljati hranilnice in posojilnice po Raiffeisenovem načinu in združevati kmečko ljudstvo v gospodarske zadruge, so pri zadnjih volitvah celi kmečki okrepi oddajali svoje glasove — socijalistiCnim kandidatom.
Po^edelski stan na Laškem je že skorej popolnoma uničen. Umira brez zdravniške pomioči. Zato se pa nbogo ljudstvo popnjemlje vsaoega sredstva; zato posIuSa vsacega socijalistiònega mazača in mu — verjame.
Najbolj značilen dokaz za to trditev je sicilski kmečki in delavski upor z leta 1893. Vsem nam je še dobro v spominu, kako krčevito so se ustav-][jali uporniki po celi deželi in kako surovo-divje je postopal ž lyimi Grìspì po izjemnem stapju in z vojnimi sodišči. Temu uporu se ne smemo čuditi. V Siciliji in na južnem Laškem sploh vlada že dolgo grozovito nasilstvo in revščina, katerima se vstavlja lačno ljudstvo z vstajami in—• roparstvom. Smeli brigantje in lačni revolucionarji so nujni antipodje oholih plemičev in nenasitnih, bogatih velikih najemnikov. Nad jrOOO umorov se gteje vsako leto na Laškem ; torej krog 11 na dan. Um^jivo !
Od leta 1812 (oziroma 1818) so v Siciliji uveljavljeni zakoni, po katerih se je odpravil fevdalizem. Kmet je postal svoboden, toda le po imenu. Galantuomini, to je baronje in kapitalistični
veliki najemoiki, imajo t lepi jedinosli delavca in kmeta *za neke vrste nižjo £ival« In tako tudi delajo ž ojim. (Napoleone Colajanm : GU avennimenti di Sicilia e le loro cause. Palermo 1894.) Ti možjo vladno v občinah in se okoriščajo na tuje troške. Plemideva stranka, ki je z najpodlej-äimi sredstvi zmagala t volilnem boju, se polasti najpreje srenjske blagajne; skrbi za to, da se napravijo po plemičevem posestvu lepe ceste» prodaja graščaku za smeSno nizko ceno srenjsko posestvo ; najgije pa dela s tem, da znižvge zetnUiäki davek in ogromno zvišuje užitninski davek in tako sesà uboge delavce in male najemnike, sebe pa osvobìya. Ubožci morajo 6rago kupovati vsakdanji živež, da trdosröni plemiCi tem ložje za-prav^ajo svoj denar izven Sicilye. — Kako delajo v tem oziru, kaže nam ta-Ie po profesorju Maffeo Pantaleoni-ju sestavitjena primera. Na posameznega človeka pride
u^tninsiega davka zemljiškega davka
v Siciliji	e,"?« i,es
v Piemontu	3,71	4,03
v Lombardiji 3,37	5,35
na Beneškem	5,45,
Te Številke govoré jasno. Posestniki velikih posestev skrbé zase na Škodo manjäib. Ta posestva so večinoma stari leni ; njihovi lastniki ne obdelujejo sami zemlje; večinoma tudi ne prebivajo na otoku, m^več oddajejo zemljišča v najem velikim najemnikom. Ti imajo svoje podnajemnike, kateri imajo zopet svoje pol - ali t r e t -
jìno-najemnìke, dninarje inpastirje, V tistih delih, kjer je zemlja zelò rodovitna in ^jer se goji bolj vinarstvo, poljedelstvo in sadjereja, torej »intenzivna kultura«, se je do zadnjih let že še pridelalo toliko, da so imeli tudi najnižji v ti vrsti k^ jesti. To velja o obrežnih zemljiščih: od Maršale preko Palerma, Termini, Milazza, Messine v Eatanijo, od Katanije krog Etne in o kaltani-setski, girgentski in airakuški pokr^ini. Mali na* jemniki v teh krajih so bili v primeri z drugimi Se nekako premožni ; zadnja leta je pa tudi na njihova vrata jela trkati lakota, katere doslej niso bili vajeni. Ta nagli prehod iz nekakšne premožnosti do nboštva jih je vzdignil, da so se tudi oni pridružili uporu in s silo zahtevali, naj se pregledajo in popravno njihove pogodbe. Navadno imajo v Siciliji tako imenovani pol-najem (mezzadria); najemnik mora obdelati polje in polovica vseh pridelkov je gospodarjeva. Najugodnejši tak poln^em je za tiste, ki dobé od gospodarja poleg polja tudi vinograde in oljnike v obdelovanje in se v vsem tem delé ž njim; ta način pa poznajo samo krog Mesine. Revnejši ljudje imajo takozvano »terzeria«^ tretjinO'najem ; lastnik jim prepusti kos zemljišča, jim da žito za seme in ob Žetvi sta dve tretjini njegovi. Vrh tega si še odraßnni seme. Tretje vrste pogodba je takozvana »a terratico«; najemnik se zaveže, da plača od hektara po 3 do 6 hektolitrov žita. V tem slučaju je sicer nezavisnejši, toda ob slabiti letinah ne zmaguje najemnine. Najem traje 4, 6, k večjemu 9 let.
Vsakdo jzprevidi, da so ubogi najemniki zel6 na slabem. Vrhu tega jih pa Se tare oderuStvo. Za jeden »tumolo« semena (=: 13 litrov) mora vrniti 17 litrov ; posojila mora obrestovati najmanj po äO odstotkov; živež mora drago plačevati ; zato ni čuda, če so v preje najrodovitnejsib krcyib zadiha leta podnajemniki skorej brez izjeme imeli izgubo. ZemUa se je že izsesala in za par let, ko jo uživa, je nobedefi ne more posebno negovati.
Še mnogo slabše je v tistih kr^ib, kjer se goji veöinoma živinoreja — »ekstenzivna kultura«. Najemnikov je tu §e mnogo veC. Zemlja se slabo gnoji; večinoma ji mat^ka vode, opustošuje se od dne do dne bolj. Posamnik ne more sam stanovati v tacib krajih in zato se navadno naatanjajo v večjih ti^ih in mestih. To jim škoduje na zdravju in na premoženja; plačevati morajo večje davke in veliko stananno. Slabo obdelovana zemlja ne more prerediti vse mnogobrojne čete najemnikov, podnìyemnikov, polnajemnikov, pastirjev in dninarjev.
Dninarji imajo po centezim do 1 lire dnine ob svojem ; še ob žetvi, se jim dve leti sem ta pičla plača ne zviša. Cena pridelkom pada silovito, kar pričajo te-le številke; Leta 1891 je stal 1 hektoliter pšenice in rži povprek 19.48 lir; leta 1893 pa 18.91 lir. Tino je stalo leta 1887 po 40 do 50 lir hektoliter; leta 1890—1893 pa samo 10 do 30 lir. Še le v prvi polovici leta 1894 se mu je jela nekoliko dvigati cena, brez dvojbe tudi — na naše troške vsled nesrečne vinske klavzule,
Pridelkov je tudi vedno mfinj. Pšenice in rži se je pridelalo
1891 .... 7,744,981 hektolitrov 189Ž .... 4,863.696 > 1893 .... 4,365.300 Ječmena :
1891 .... 1,511.699 1893 .... 1,169.061 Trtna uS je uničila 53.9'?7 hektarov vinogradov. Vina se je pridelalo
1891 .... 6,855.555 hektolitrov 1893 .... 4,111.331 Vkljub temu so pa lastniki na* jemnino od leta 1860 podvojili.
Vsled tega je bilo mnogo več dninarjev brez dela in kolikor jim ni potlačil dnine gospodar, znižali so si jo sami s konkurenco. Vsako leto se ob žetvi delavci iz različnih pokrajin do krvi pretepajo za — slabo plačano, težko delo. Po 16 ur ddajo ob tem Času na dan ; žgš jih pekoče južno fiolnce in po mesečnem delu so srečni, če odnesó 20 lir domov.
Pastirji imajo navadno letno plaèo 70 do 300 lir; lyihovo delo je izvenredno težko; redko-kedaj pridejo pod streho. K večjemu vsak mesec, večkrat še-le na tri mesece imajo po jeden dan toliko prostega, da obiščejo svojo žefto in otroke. Hrana jim je mleko in nezabeljen in neosoljen »risotto«, če jim pogine kako živinče, potem imajo tudi •— meso. S takimi zaslužki seveda ne morejo vzdrževati svojih družin in zato se »tru-
dìjoc za druge dohodke. Pastirji so ravno največji prijate^i in pomočniki — brigantov in lupežev. Tudi igibove žene in otroci se radi pehajo s takimi rokodelstvi, vzlasti da si brezpravno prilastu-jejo kako ovco ali drugo živinče. To spada k pastirskim »nedoločenim dohodkom«. ManjSi posestniki v takih razmerah ne morejo shajati, Od leta 1852 do 1871 jih je popolnoma propadlo 59.644; njihova zem^a se je poizgubila v velikih posestvih. In mej tem časom je laSka vlada uro-pala cerkveno premoženje in posestva na drobno prodajala; vkljub temu pa se je število kmečkih posestnikov tako ogromno zmanjšalo. In koliker jih je, so črez glavo zadolženi.
Laško državno gospodarstvo, vzlasti pa neumna, kapitalizmu služeča davčna in carinska politika, je propadu lepo pomagala, t^a gorenjem Laškem je veliki obrt precéj razvit; raznovrstne tvornice so se zadnja leta zelo pomnožile. Zviti kapitalisti gospodujejo tudi na Laškem. Vsied tega se zakoni t prvi vrsti ozirajo na njihovo korist, ne menéfi se za Škodo, ki jo ima od tega kmečki stan. Izvozni predmeti so vsied te politike od leta do leta cenejši, uvozni padra^i; davki tarejo najbolj poljedelce in sploh nižje ljudstvo. Lahko delo so imeli vsied tega socijalisti, ko so pričeli svoje agitacije mej sicilskimi kmeti. Ustanavljati so se jela delavska društva »Fasci dei lavoratori«, ki so se brž razširila. Daé 1. novembra 1893 jih je bilo že 163 in 35 se jih je snovalo. Ntybolje organi-
zovani so bili kmetje krog Palerme, Katanije in Trapani, manj v Girgenti in Kaltanisetti, najmanj v Mesiai. Iz navedenih podatkov je lahko umljivo, zakaj. Ta dniätva »o bila na mnogih krajih tudi konsumna, podporna, ali zavarovalna. NajpomeuljivejSe paje to, da so se po kmetih širila mnogo hitreje, nego po mestih. Razpad kmečkega stanä tudi pri nas pomenja gotov napredek sooijalne demokracije. In čim se ta vgnjezdi med poljedelskim ljudstvom, potem gorje!
Ne slepimo se! Ubogi sicilski kmetje so zahtevali preje samo dobre agrarne zakone, pravičnejšo razdelitev zemljišč, pregled najemninskih pogodb, pošten polnajem za male najemnike in večjo plačo za dnina rj e in pastirje. Njihovih mirnih zahtev ni hotel nobedea poslulati; oglasili 80 se torej s silo; in sovraštvo, ki je doslej Se dremalo v njihovih srcih, jim je potem prekipevalo proti vsemu družabnemu redu. Iz mirnih mož, ki m-kaker niso umevali namenov svojih socijalistiüiiilt agitatorjev, so postali potem zavedùi, neustrašni socijalisti. — Crispi jih je na videz premagal. Razrušil je lyihove zveze, zaprl jim je voditelje, vzel jim je Se tiste pravice, ki so jih doslej imeli. A s tem socijalizma še ni zatrl. Iskre upora in ma-güevaBja tlé živč v njihovih dušah in se s Sicilije vnemajo po vsem Laškem. Najrevnejši izmej Lahov, zatirani aicilski kmetje, so na Čelu n&jpomenljivej-Sè^ laškega gibanja v naši dobi Kvirinal in Monte
cìtorio se ne bodeta niti vpo^tevala, ko se nabrano gorivo za2gé in ko oge^j upora bruhne z vso silo na dan. Sìcìlskìm kmetom pomagE^o tudi delavci v žveplokopih (Kaltanisetta, Girgenti, Katanija, Palermo). Do 50.000 družin životari od tega dela.
Z osmim letom že pričenja dečak svoje trpljenje kot »earuso«, ki prenaša na hrbtu rudo iz jam za pasjo plaCo. Fri tem zaostaja njegov duševni in telesni razvoj. Leta 1893 jtb je bilo 38'28 odstotkov za vojaško službo nesposobnih, ker so bili premajhni; kmeökih novincev ni bilo tedaj samo 14'41 odstotkov zavoljo lega vzroka potrjenih. Sekäöi »piconieri« zaslužijo pri svojem neprimerno težkem delu po 1 do % liri na dan. Vrb tega jih pa §e lastniki žveplokopov go^ufavajo pri brani. Blago morajo jemati pri njih po 25 do 100 odstotkov dra^e nego drugod. Silijo jih namreö s tem, da jim plačujejo zelò neredno. Delavec mora torej jemati na upanje, če tudi v svojo izgubo. Mafia ima vsted teh razmer mej žveplarji ntyzve-stejäe pristage.
Ob svojem času se bo s krvjo in ognjem pokazalo, kaj je vzrodil brezsrčni kapitalizem v sicilskih žveplokopih. Mejnarodna požrešnost njegova se kaže tudi v cenah, ki se od leta do letaznižtOejo na škodo »slobodnih« belih suži^ev. Leta 1891 je stala 1 tona žvepla 112-57 lir, leta 1893 65 lir, leta 1894 55 lir.
Propadajoči poljedelski stan vSicil^i, ki ježe tako ubožal, da se niti izseljevati ne more, ker za to se zahteva vender Se nekakšno,
de tudi majhno premoženje, ta umirajoöi stan postavlja vsak dan nove čete nemanieev na trg, ki jSčejo mirnejše smrti — v žveplokopih in je ne morejo dobiti. Jedina lakota jim je zvesta družica. In ta jim svira bojne pesmi proti sedanjemu družabnemu redu silovitejSe in vplivnejše, nego najstrastnejši socijalističnl agitator. Te pesmi ne ostänejo brez vpliva. Konečno se vnemó sestradanim poslušalcem trdi udje in prične se — krvavi plesi Tedaj gorjé Laški, gorjé Evropi !
Prvi začetek ti obupni bodočnosti je pa ustvarilo ravno tisto načelo, katero smo obsojali v prejšnjem članku; neomejena sloboda kmečkih posestev in rimskega, oziroma Napoleonovega zakonika dedno pravo. Dne 5. junija 1806 je pisal krvoločni dedič francoske revolucije, Napoleon L, svojemu bebastemu bratu Jožefu, ki je na južnem Laškem igral komedijantsko vlogo — kralja, te-le besede ;
»Brate! VParizu hočem imeti sto premoženj, ki so vsa nastala s prestolom vred in bodo jedino imela kaj pomena, ker so fi d e j k o m i s n a , vse drugo se bo po vplivu »Code civil« izgubilo. Uvedi »Code civil« v Neapolju; vse, kar ni s teboj, pogine v malo letih in kar boš hotel ohraniti, seboutrdilo. Tojevelika prednost »Code civil«-a. -»Code civil« morag uvesti pri sebi; okrepi ti
3*
ao
mof!, ker po njem padevse, kar ni fi d ej ko tnisno , i n n o b 0 n o v e H k o p o-sestvo ne ostane, razven e jih ti nstanoviS kot lene. Zavoljo tega sem jel razglašati »Code civil« in zato sem se odločil, dagavpelj e m.« (Oorr. Nap. I. XII. M. 10.314, str. 432.)
Slamnati kralj obeh Sicilij je ubogal; sam je kmalu moral odnesti peté, a njegovega brata 2I0-vést je ostala. Sicilija nam je prida za to!
3. Laški Izseljenci.'')
Sveti oče Leon -XIII. pišejo v svoji okrožnici
0	delavskem vpraSanju (z dne 17. maja 1891), da bi morala država za to skrbeti, »da si Čim največ državnih p o diožni k ov m ore pridobiti kaj posestva.« S tem bi se
1. pravičnejše razdelilo zemeljsko
1	m et j e ;
3. bi prosperalo poljedelstvo, ker ljudje delajo na lastni zemlji z mnogo večjo marljivostjo in stanovitnostjo, in
3. okrepilo bi se domovinsko čnv-stvo, »ljubezen do zemlje, kjer je stala očetova hiSa, kjer se je človek rodil in vzgojeva). Gotovo bi se mnogi izseljenci, kise-daj iSčejo druge domovine v tujini, rajestalno naseljevali doma, ko bi
*} Statistica della emì^i^ione Italiana. Koma 189d. (Direzione gener&h della statistica.)
jim bil na domačih tleh vsaj zašilo zagotovljen gmoten obstanek.«
Nebrojne Cete sestradanih, neme žalosti prevzetih ljudij, ki se vsak dan na pomorskih pristaniščih vsedajo na ladije, poslavljajoč se od domo-vine^ ki jim ni mogla dati veö kruha, in odhajajoč črez širno morje v neznano tujino, so toSna, a resnična slika tem besedam. Ta slika dokazuje, da v Evropi ni tako vravnano, »da bi si Čim največ podložnikov moglo pridobiti kaj posestva*; in Če vpraSamo te Uudi, ki se solznega očesa ozirajo proti domači zemlji, zakaj so jo zapustili in zakaj potrtega srca romajo v daljinp za kos vsakdanjega kruha, odgovorili nam bodo, da si niti tistega niso mogli ohraniti, kar so prejeli od svojih očetov. Izseljenci jim pravimo, toda pravičnejše in resničnejše bi jim rekli : izgnanci, katere je iztiral kapitalizem iz rodne zemlje.
Ti izgnanci so nam najboljša priča, kako se godi delavskim slojem, vziasti kako propada kmečki stan. Izseljevanje je najpristnejši posledica propadu tega stanu. Evo dokaza, vaiasti z ozirom na laško kraljestvo.
Leta 1890 je bilo na lOOO prebivalcev na Angleškem (z Irsko vred) 6-77 izseljencev, na Laškem	3'88 *
na Nemškem	2-02 >
v Avstriji	118 »
v izvenevropske dežele.
Številki, ki nam jih podaje Angleško in Laško^ se razlagata po tem, bar smo že povedali: An-
gleäko nima več kmef^kega stanu in na Lahkem je v zadnjih vzdihljejih.
Laško izseljevanje se je pričelo pred kakimi 25 leti. Razlikujemo je najbolje v začasno in v stalno.
Zaöasnih izseljencev je redno po 80 —100.000 vsako leto, skorej Izključno samo iz Piemonta, Beneškega in Lombardije. Večinoma so opekarji, zidarji in kamenoseki, ki spomladi ostavljE^o svoj dom in se jeseni -zopet vračajo. Te laške izseljence srečavamo v Svici, Nemčiji, nea Francoskem, na balkanskem polotoku in pri nas v AvstriJT. Vsi poznamo njihovo pridnost, skromnost, treznost in varčnost. Po več nego pol leta živé mej nami, a nič se ne zbližajo našemu ljudstvu. Tesno dr^é skupaj in samo pri svojih sorojakih si iSČejo prijateljev. Kot tiyei prihajajo in odhajajo ; redko se kedo stalno naseli pri nas. To kaže, da je njihovo srce tudi tedaj, ko delajo v tujini, na domaČi zemlji, in da jih je samo revščina pregnala iž t^e.
Stalni izseljenci so navadno iz južnih krigev: iz Kampanije, Kalabrije, Molisa, Basilikate in deloma tudi iz Sicilije. Iz srednje LaSke (Emilije, To-skane) se jih izseljuje zelò malo, ker je tu blagostanje primeroma še precejšno. Iz Rima ni skorej nobenega izseljenca. Rim vzdržuje namreč cerkev, oziroma ves krščanski svet. Brez papeža bi pa tudi Rim propadel najskrajnejši revščini, Razmerje mej začasnimi in stalnimi izseljenci nam kažejo te-le številke. Leta 1891 so naSteli odstotno izseljencev :
zaöasnih: poljedelcev SS'Si, opek. 30'86, zidarjev in kamenosekov 20'50, rokodelcev 7-92, druzih 6-88;
stalnih: poljedelcev 64*14, opekarjev 15'57, ridarjev in kamenosekov 6'18, rokodelcev 7'69, druzih 7'65.
Torej se jasno vidi, da je poljedelski stan najbolj zastopan, Yeökrat se čuje, da je vzrok izseljevanju >Iaška podjetnost«. Ni bolj neresnične trditve, nego je ta. Uradno porotìilo pravi, da ima velika večina laških izseljencev samo toliko denarja seboj, kolikor ga potrebuje za potnino. Tisti, ki ga pa imajo malo več, so si ga pridobili s tem, da so doma vse svoje posestvo, živino in pohištvo prodali ali pa si ga vzeli na posodo. Mnogo jih potuje tudi brez lastnega denarja. Pot jim plača agent, ki jih potem kje v južni Ameriki oddaje različnim Špekulantom. Tem se ne godi nič bolje, nego drugim sužnjem. Plača njihova je pre-pičla, da hi si mogli kaj prihraniti ; Če uidejo, iz-premené sicer kraj, toda stara znanka — revščina jih spremlja povsod. — Teh revežev gotovo ne sili samo ^podjetnost« z doma.
Mej izseljenci je veliko otrok. L. 1831—1893 je bilo otrok pod 14 leti razmerno 22 odstotkov. Tzlasti Neapelj je središCe te žalostne otroSke trgovine. Brezvestni agenlje se bogatijo ž njo. Država je ustanovila že zakone proti temu, pa ti 80 le na papirju in ostanejo na papirju, dokler bo tolika rcvseina, da se bodo matere rajse odločile, pošiljati svoje otroke v tujino, kjer si morda kaj
prislužijo, nego da jih gledajo gladu umirajoče pred svojimi odmi.*)
To menda tudi ni sama »podjetnost«. »V Ameriki j e verjetno, da propademo, v d om o vi ni j e goto vo«, tako je odgovoril neki izseljenec svare^im in opominjajoSim ga domoljubom in s temi besedami je pojasnil pravi vzrok ogromnega laškega izseljevanja."^kupno Število vseh laških stalnih izseljencev je bilo leta 1871 krog ;i&2.000; ?ela 1891 pa 1,988.144 — Kako je na-raäßalo to Število, temu je priča, da se jih je 1,1871 izselilo 15.027 in leta 1891 — 175,520. Zadnjih deset let (1884 —1893) je vseh skupaj stalno zapustilo domovino 1,170.000 oseb. Mej njimi je večina moških 67'6 odstotkov (začasno izseUenih 88'4 odstotkov), torej dve tretjini.
Selijo jse, kjer je kaj prostora. Posebno mnogo je Ltahov v Braziliji, Argentiniji, Urugvs^ju, ker jim je zavoljo sorodnosti jezika ložje, privaditi se v južni Ameriki. Toda tudi v severni Ameriki jih je precej ; poleg tega jih je veliko število v Afriki, nekaj tudi v Aziji in Avstraliji.
Vlada vé za vso to. In kaj dela proti temu? 2e večkrat je obljubila, »da bo na to vprašanje obračala svojo največjo pozornost, kakor jo je že od nekedaj obračala in da bo vse možno ukrenila, da se prepreči ali vsaj omeji izseljevanje«. To je vsebina odgovora na razne interpelacije v tem oziru. Ta odgovor je pristno v duhu vseh evropskih
*) Schriften des Vereìnee für Sozialpolitik, XXIX. atr. 154.)
vlad, O »obračanju vse pozornosti« smo öuli tudi z Dunaja že nebrojnokrat.
Laška vlada pa ne obeta samo, marveč, kakor se spodobi birokrattčni upravi, tudi piše, in sicer mnogo piSe gledé na izseljevanje. V arhivu vsake prefekture im^o že celo skladovnico določb, ukazov, poizvedb, odgovorov o tem vprašanju. Na uradnem papirju se bere vse lepo popisano, kako naj prefekti opominjajo in svaré ljudstvo, "kako naj je učč, kako naj mu branijo, da se ne bo podajalo preko morja, A vse nič ne pomagal To je vendar čudno !
Mi bi vedeli pojasnilo ti stvari, če bi ne bilo kaj pregrešno. Glasi se: človeška narava s svojimi potrebami je močnejSa, nego najtrdnejši kanoelijski papi h To na* čelo pa ne ve^ja samo o telesnem kruhu, marveč tudi o duševnem : o ven in verskem življeuju, o narodnosti, o vseh nravnih razmerah človekove natore.
Pri ti priliki naj omenjamo, kako vihajo nekateri »kanoelijski« možje nosove, koder se gre za kaj cerkvenega, kako se jim zdi vsak gros, ki se izda za cerkvene potrebe, potrata in izsesavanje ljudstva; ti možje ne pomislijo, da se ne da vpog-niti človeška natora pod birokratični mehanizem in da zahteva za svoje telesne in dušne potrebe — primerne hrane. Duh teh birokratov, katerih rod menda tudi pri nas Se ni popolnoma izumrl, je prav tisti duh, kakor ga vidimo na LaSkem v našem vpraSaryu. Birokracija piše navodila, svarila, do-
ločbe, dekrete in reškripte, a pri tem nalaga vedno nove davke, v davčni in carinski politiki sploh skrbi samo za kapitaliste, z brezbožnostjo nravno ostruptja ljudstvo, za socialno zboljšanje nižjih stanov se ne meni in stradajoče ljudstvo, ki prosi kruha, zapira, nasaja na bajonete in strelja z najnovejšimi puškami. Tako rešuje vpraSanje o izseljevanju.
Bodio pravi, da je na :*zjedt^jenem LaSkem« še dva milijona neobdelane zemlje, ki bi se dala obdelati. — Stotisoči domaöinov pa zapuščajo leto za letom domovino, od koder jih goni kruti glad. S propadanjem kmečkega stanu propada tudi država.
4. Belgija.
Salisburyjevo ministerstvo je dne 8. avg. 1890 poslalo angleškim poslaništvom v inozemstvu to-le pismo :
»Njenega Veličanstva vlada želi nekoliko izvedeti o sedanjih razmerah kmečkih posestnikov v inozemstvu in posebno o točkah, ki so zapisane na priloženi vprašalni pòli. Bodite torej tako prijazni, da poročate o tem predmetu za zbornico.«
Vprašanja so se tikala Števila kmečkih posestnikov zadnjih, oziroma predzadnjih 20 let, dalje zadolženosti, vzrokov propada in konečno dednega prava.
Bruseljski angleški poslanik je dobil nekoliko tvarine od belgijskega finančnega ministra, toda mnogo premalo, da bi bil mogel točno odgovoriti
stavljenim vpraSanjem. Toda že ti podatki, ki jih je on zapisal, zadostujejo, da spoznamo žalostne razmere belgijskega kmečkega stanu.
On pravi, da je popolnoma gotovo, da so kmečki posestniki od leta 1876 in vzlasti od leta 1880 zelò ubožali. Zemljiški dolgovi rastejo od dne do dne. Vrh vsega tega se pa kmečka posestva vedno bolj pareelirajo in jih je zato sicer vedno več, toda tudi vedno slabših ustavljati se gospO" darskemu poginu.
Zemljiška knjiga kaže te-le izpremembe:
leto	Število yseh pi^roel ^^^qS
1850	5,872.023	199
1860	6,090.643	206
1870	6,346.885	315
1880	6,472.845	220
1888	6,480.793	320
Ta slika pa ni popolna. Parcele se äe mnog» bolj razkosavajo, nego je zapisano v zemljiški kitjigi. Malo je že lakih kmečkih posestnikov, ki morejo s svojega zemljiSda pridelki prerediti sebe in svojo družino. Razdeljevanje parcel ima svoje vzroke v zemljiških dolgovih; upnika ne more plačati dolžnik z denarjem, ker ga nima, in zato mu odstopa kos sveta. Tako hitro ginejo dobra in lepa posestva. Dalje eesto ne more kmet drugače preskrbeti svojih otrok, nego da jim razkosa zemljišče. Tam, kjer je doslej živela pošteno in pri-lično v blagostanju jedna družina, živi jih odslej po pet ali äe več, ki vse tare revščina in neznos-
nega doigà kruti järetn. Tudi dedno pravo neguje razkosavanje zemljišč, ker je sestavljeno popolnoma po načelih Napoleonovega zakonika.
Bruseljski poslanik v krepki konkretnosti navaja te-le posledice vedno naraščajočega parcelo-vanja belgijskih kmečkih posestev: ubožanj e, zadolževanje, razkosavanje.'*']
Belgijska država se doslej nt kar nič ozirala na kmečki stan. Načela »klasičnega narodne^ gospodarstva«, ali recimo raje: menČesterski liberalizem ni vladal do zadnjega časa nikjer v tako ne-skvarjeni obliki, kakor v Belgiji. Zato ni čuda, če se je pred vsem podpiral veliki obrt in öe so bila v ti državi kapitalizmu vrata na stežaj odprta.
Tudi imoviti katoličani so imeli v gospodarskem oziru liberalno prepričanje. Takozvanemu krščansko-socijalnemu gibanju, ki sta je na Francoskem od leta 1872 sem osnovala grof de Mun in markiz la Tour de P in,**) sezuanivši se na Nemškem v vjetništva leta 1870/71 z idejami škofa Kettelerja, so se najbolj ustavljali belgijski katoliški učenjaki. Jezuita Forbes in Chaudron sta v So-vaiyu pri katoliškem shodu javno zagovarjala proti de Munovi stranki, da se država nima vtikati v socijalnogibanje. Francosko načelo »laisser faire« ali koroško »lei lassen« naj bi bilo vrhovao državino načelo. Gospodarske sile naj se same mej
*) Die Nene Zeit, Dietz. Stuttgart. 1894/S, štev. 20, Str. 138, 119:
Dr. E. Meyer ; Der Capitalismus fin de siàele. Wien.
Str. 186. ümL
seboj poskušajo in katera bo zmagala, — tista bo obstala.
Tu pa napofii zgodovinsko pomenljivi dan 17. m^a 1891, ko Leon XHL povzdignejo svoj očetovski glas v okrožnici o delavskem vprašanju in v nji razlože, da mora država sicer varovati slo-bodo posamnikov, družin in stanov, da pa vendar sme in mora v socijalaem boju braniti slabejSega pred mo(!nejgim.
S to okrožnico se je jelo svitaU tudi v Belgiji. »KatollSko-demokratska stranka« se je vedno bolj razvijala in pri zadnjih volitvah je že mnogo pristašev spravila v zbornica.
Socijalni demokratje imajo v ti stranki nevarnega nasprotnika. Preje so vladajoči krogi nemo gledali, kako je propadal kmečki stan in kako je iž lyegovib vrst vedno več ljudij vstopalo v indu-strijalno delavsko armado, Iger se je kmalu navzelo socijalnodemokratičnib nazorov. Ti nazori so tudi že v kmečkem ljudstvu naSli vsprejemljiva srca. Skoraj ni bilo kraja, lO^r katoliška stranka, tudi mej navadnim kmečkim ^udstvom, zadela prt zadnjih volitvah ob socijalnodemokratienega,nasprotnika. Sedaj so katoličani na krmilu v Belgiji. Če se bodo resno lotili kmečkega vprašanja in če bodo 3 previdnim postopanjem izvili kmete iz kapitalističnih krempljev in jim zagotovili stalen, njihovemu značaju primeren razvoj, potem se bo — obdržala njihova vlada; če ne, propade brez milosti.
Delati je pa treba naglo in temeljito, ker belgijski kmečki stan ima že pisano smrtno obsodbo
— V svojih zemlìiskìh knjigah z razkosanimi parcelami in neznosnimi dolgovi. Bog da}» da mu pri-faili še o pravem času sel z belo zastavo pomilo-Sčenja in osvobojenja.
5. Holandsko-
Razli&ne so sodbe o nizozemskih slikarjih 17. in 18. stoletja, Jedne stvari vender nobeden ne more tajiti: Slike iz kmečkega življenja so polne živahnosti in neke krepke ljubeznjivosti. Radi jih gledamo — tiste odločno črtane obraze z nekim ponosno - šaljivim izrazom^ kateri priča o blagostanju in Se bolj o zavesti tega blagostanja. Nizozemskega in holandskega kmeta zlata dobajevte-lešena v teh slikah. Zgodovina nam ravno to priča o njih. Ko prebiramo njihove boje za slobodo in neodvisnost, se nam zdi, da gledamo v duhu stare Tacitove korenjake pred seboj.
Dandanes je vse drugaße. Zgodovina naše dobe ne pozna več tistih žilavih, življenja veselih kmetov, ni v Belgiji, ni na Holandskem, in slikarstvo našega časa nam ne more več vstvariti Rembrand-tovih, Rubeiisovih itd. obrazov, ker so minoli.
Te tožne misli nas navdajajo, ko gledamo, kako se tudi na Holandskem zmanjšuje vrsta posestnikov in kako raste število ubozih najemnikov. Naj govoré številke. Leta 1879 se je prvič temeljito preštel holandski kmečki stan, in sicer po številu živine.
Od tediy se nam kažejo te-le značilne izpre-membe :
	Posestniki najmanj		Posestniki najmanj	
Leto	šestih krav		1 vola ali konja	
	lastniki	najemniki	lastniki	najemniki
1879	35.071	16.105	57.521	36.001
1880	26.274	16.865	57.400	26.107
1881	3Ž.040	15.811	55.837	29.587
1882	18.400	13.884	54.714	28.725
1883	18.866	11.070	52.983	27.887
1884	18.983	14.012	58.020	28.349
1885	16.798	13.542	52.961	28.385
1886	17.053	14.313	5S.145	29.164
1887	16.629	H 261	52.714	29.549
Večji kmečki posestniki in tudi manjši posestniki ginejo; samo malih najemnikov je za 3548 več. Jasno pa je, da jedno samo živinče, katero se niti na lastnem svetu ne redi, nikakor ne zadostuje za obstoj jedne družine. Reveži, proleta-rijat mej kmeti raste na Holandskem ; tako smemo reei; pravi kmelje pa propadajo.
8442 je orjaško gtevilo. In za toliko, torej za ved nego za tremino, je od leta 1879—1887 manj večjih kmečkih posestnikov. Tudi najemniki večjih posestev ne zmagujejo več; njihovo Število je v teh letih padlo za 1844. Celò ubogi posestniki s kakim travnikom in lyivìco propadajo. Za 4807 se se je zmaiySalo v imenovani dobi njihovo ätevilo.
Od leta 1879—1887 je torej uničenih 11.546 samostojnih in najemniških gospodarskih bitnostij. Te številke so grozne že same na sebi. Toda še natančneje izpoznavamo bridko pot, po kateri hodi
holandski kmet, iz Številk, ki nam kažejo, kako so rastli zemljiški dolgovi. Iz uradnega odgovora angleškega poslanika v Haagu jih tu izpisujemo.
Zemljiških dolgov je bilo: leta 1867 .....gld. m 092
1868	...... 465.341
1869	.....» 479.653
1870	.....» 494.199
1871	...... 506.605
1872	.....» 524598
1873	.....* 555.757
187	4.....» 581.795
1875	.....» 634.168
1876	.....» 665.063
187	7.....> 709.881
1878	.....» 774.410
1879	.....» 854099
1880	.............
188	1.....» 871.131
1882	...... 914307
1883	.....> 959-948
1884	.....» 983.591
1886 .....» 1,010.966
1886	.....» 1,030.584
1887	.....» 1,047.351
1888	.....> 1,888.873
V dvajsetih letih so se torej zemljiški dolgovi na Holandakem po-C e tvori li. Kapitalizem je tudi že tam pričel svoj zmagoslavni boj. Da se zmanjSnje Število posestnikov, je žalostno, toda naravnost brezupna je
se je pričela žaloigra, ki je sčaHoma pomandrala bodočnost ondotnega kmečkega stanu, če si ogledamo vzrok njegovega propada. Kapital pograb^a posestvo za posestvom in mnogo tistih, ki so zapisani Se T Številu posestnikov, nima druzega, nego ime.
Kapitalisti se polastujejo holandske zem^e, skupljajo velikanska posestva, ki jim jih obdelujejo sinovi nekdanjih ponosnih bolandskih kmetov. la za svoje delo dobé komaj toliko, da si obrargajo življenje.
Kakšen je torej razgled v bodočnost? Plaz je že utrgan in z orjaško silo hiti navzdol. Brez usmiljenja pobira seboj, kar mu je na potu. Ho-landskemu kmetu bije zadnja ura in če ne pride nagla in izdatna pomoč, uvrstili ga bomo kmalu v vrsto irskih, angleških in laških gospodarskih mrličev.
Na Laškem je levantinska trgovina sredtoega Veka utrdila v mestih denarno gospodstvo in ondot v znamergu kapitalizma razširila latifundtjsko in najemniško gospodarstvo po kmetih. S tem se je tam t>rieel boj kmečkemu stanu.
Na Irskem je kruta krivoverska surovost in krivičnost ravno to dosala. Na Angleškem se je pričela kapitalistična gonja po kmetih nekako z versko prekucyo 16. stoletja. V bližnji Flandr^i se je bil tedaj razcvetel sukneni obrt. Angleški veleposestniki so se polakomili denai^a in so, hotéC pridobiti si z volno ogromnih dobičkov, izpremeuili njive svojih tlafiàaov v — ovòje paänike, S tem
zadì^je sledi nekedf^ tako krepkega in čilega angleškega kmečkega ljudstva.
Podoben pojav imamo tudi na Holandskem. Denarno gospodstvo je vsled vedno bolj razvitih obrtij in razširjajoče se trgovine poseglo tudi na kmete in temu posledice smo podali v navedenih Številkah.
6. Norveško.^)
Tudi tnrzli sever ne prizanaSa žrtvam, kt jih pogoltujenovodobni Bal—kapitalizem. Za vzgled navajamo norveško državo, ki ima na prostoru 323.305m« — 1,988.674 prebivalcev. Koncem leta 1892 se je cenilo vse norveSko zemljišče, vse hiSe in gozdi na 40 milijonov funtov šterlingov.*'") In prav tedaj je bilo zemljiškega dol^ vknjiženega nad 36 milijonov funtov sterlingov.
Petni^st šestnajstink vseh kmečkih posestev je že v popotni odvisnosti od kapitalizma. Yzlasti norveška banka in di^avna hipotečua banka imata ogromno svoto naloženo na njih. Pri dobri letini morajo plačevati kmetje jedno šestino vseh svojih žitnih pridelkov za obresti.
óe temu äe prištejemo orjaški državni dolg 140,580.000 mark, kateremu se morajo plaßevati tudi obresti, potem se ne smemo čuditi, če se trdi, da norveških kmetov kmalu ne bo. Vzlasti v ti državi se natančno vidi, da hipotečca banka ne
*) Notway. Notes on tlie eondition of tlis Peasftat Pro-prietom Irocdoa. 1893.
**)lt St. — 24-02 »vstr. kron.
more rešiti kmeta. Denar pač losje dobé na posodo pri taki banki, toda ž i^o še boU naravnost spravljajo krnela v odvisnost od mejnarodoega kapitala.
Najbolj značilno je pa to, da se je ves ta nagli propad kme^^kega stanu tudi na Norveškem razvil Se le zadnja leta. Leta 1865 je bilo zem-^iskega dolga krog 9 milijonov funtov šterlingov in do leta 189^ je narastel na 36 milijonov.
Skrb za veliki obrt je izrabila vse drfavne pripomočke; za kmeta se ni nobeden brigal. Podpirala se je trgovina, promet po morju, tako da ima primeroma majhna država 6739 jadernìkov (z 1,493.503 tonami) in 767 parnikov (z 361.490 tonami), ki se pečajo samo s trgovino. Dovaža se vsako leto vrednosti za 230,170.500 mark; izvaža pa za 153,097.875 mark; torej je promet primeroma zelò obsežen. Po tem sodée, moremo imenovati gospodarske razmere na Norveškem zelò razvite ; tudi sploSno blagostanje se da sklepati iz teh številk. Toda vse to ne ustavlja propada najpomen-Ijivejšega stanu, vse to ne izbriše številk, katere smo preje navedli o kmečkem stanu.
Tudi z Norveškega vemo, kako so se še v 17. stoletju mogočno držali ondotni kmetje, kako pogumno so branili svojo slobodo, kako neustrašeno 80 zastopali svoje pravice. Sedaj je vse minulo. Kmetič se komaj toliko povspne, da plačuje svoje obresti; ob vsakem izvanrednem slučaju se ne more izkopati in lyegovo posestvo se izgubi v kapitalističnem morju.	3*
Leta 1247 je poslal papež Inocencìj IV. svojega poslanika, kardinala Viljema Sabinskega, na Norveška, kjer je takrat vladal Hakon IV, Kmetje 80 tedaj trumoina prihajali h kardinalu, prosé€ ga^ »aj jim olajša tlačansko breme ali naj vf^aj pri duhovnih posestvih jim da več slobode. kardinal je posluSal priproste kmetiče in jim je ustregel s tem, da je kmete odvezal mnogih podložniških dolžnosti] do gkofov ia da je tudi sicer vedno zastopal kmetom ne samo pravilno, marveč tudi ugodno menenje.
Škoda, da je bilo to že tako zdavnej in da se sedaj več ne da ponoviti. Brez dvojbe bi norveSki kmetje sedaj bolj potrebovali moža, ki M jim pomagal, nego so ga leta 1247,^ Oj, da zopet vstane kardinal Viljem Sabinski, dovolj bi imel dela! Ne izpoznal bi lepe poluteraivjene norveške zemlje in njenih dobrih, a vedno bolj razpadajočih nižjih, pred vsem poljedelskih stanov. V 27 letih poßetvor-jeni zemljiški dolg je hujSe in nesrečnejše znamenje, nego tista mrva tlake in desetine, ki so jo časih d^ali svoji gosposJii.
Kardinala ni več; sedanji rod bi ga tudi ne poslušal, ker je žalibog po sili in zvijačnosti svojih vladarjev izgubil ptavo vero in vsprejel Lutrovo. Protestanstvo je že v svojem bistvu razkrojilo in razdružilo \judi in zato vidimo, da je ravno po protestantskih krajih se hitreje širil propad or-ganizovanih stanov in da se je vsled tega pri i^jih tudi preje kapitalizem jel dvigati in kopati jamo kmečkemu slanu, O tem nam priča tudi umirajoči norveSki kmečki stan.
7. Švica.
Rade se hvalijo razmere švicarskega kmečkega stanu ; posebno bernski okraj se šteje mej posebno «godne zanj. A vmes mej hvalo- in slavospevi gine tudi v Tellovi domovini krepki in žilavi kmečki rod. Podatki za bernski okraj nam to jasno spricujejo, T 18. predstojaištvih (prefekturah) tega okraja se je od leta 1880 do 1888 zmanjžalo števil o p o 1 j e d e 1 s k e g a 1 j VI d s t v a z a 7 5 6 1 oseb. Že samo ta Številka dokazuje, da ni vse tako zdravo mej Švicarskim kmečkim stanom, kakor 86 tako rado opisuje. Tem bolj pa izpoznavamo, da tudi švicarskemu kmetiču preié slabi časi, če si ogledamo, kako zelò so razkosana zemljišča. Leta 1888 je bilo v bernskem okraju 245.^19 hektarov obdelane zemlje razdeljene na 74.705 posestev. Kako velika so posamezna posestva, kaže ta le ptegled ;
stev, posestev žtev. hektarov
1. Pod 10 arov je bilo 6983	3361
3. Od 10—20 «	5651 831,0
3.	. 30—40 a	8257 3.424,0
4.	, 40—100 a	13.429 8.187,6
5.	» 1—3 Ä«	11.524 16.544,5
6.	> 2-5 Aa	15.333 69.406,8
7.	. 5—10 to	8824 61.652,2
8.	. 10—20 7ia	4395 59.480,8
9.	» 30-50 to	1162 32,076,3 10. » 50 ha kvišku 148 14.379,7
74.705 245,219
Te Številke nam kažejo n^preje ogromno množico malih posestev, katera so nastala iz razkosanih velikih kmetij. Prvih šest vrst (do 5 A«) ima SD odstotkov vseh posestev; vsa njihova posestva skupaj pa znašajo samo 8 S odstotkov vse obdelane zemlje. Vedji posestniki (od 5 ha dalje) imajo nad 167.000 ha v svoji lasti.
če se torej govori o blagostanju bemskih kmetov, velja to le o malem številu večjih posestnikov, ne pa o veliki večini tistih, ki so si ohranili samo drobce prejšnjih posestev. V Svici se goji najved živinoreja in uvidno je vsakemu, da za vspeSno živinorejo ne zadostuje kopica zemlje.
Eesnici na ljubo moramo priznati, da je lastnikov manj, nego posestev. Lastnikov je namreč samo 59.035, posestev pa 74.705, kakor smo ome-lyali. Vendar ne smemo sklepati, da se vsied tega izgubi pomen navedenih številk o razkosavanju. Pravo zadenemo, Če trdimo, da bogatini zgrabljajo posestva, revnejši jih pa izgublj^o. Uničujoče ka-pitalizmovo delovanje se tudi tu kaže. Večja posestva se vedno zvečujejo, maojša izginjajo. Tam, kjer so časth živeli premožni slobodni kmetje, gospodari sedaj samo jedén, drugi pa mu nekaj služijo kot nsgemniki in dninarji, nekaj jih odide v domača mesta iskat po tvornicah dela, mnogo jih pa ostavlja domaČo zemljo in si išče preko moija nove domovine.
Vendar se primeroma še mnogo poljedelskega ljudstva preredi s svojim delom, ker je precejšen
del v8eh posestev (8'6 odstotkov} splošna last — državina, občinska itd. Skupni občinski paSniki omogoSujejo tudi revnim kajžarjem, da si morejo rediti kako živinče ali da si na neobdelanem svetu naprav^jajo laze in si tako pridelajo potrebnega živeža. Skromnost, delavnost in potrpežljiva vztrajnost švicarskega kmečkega ljudstva Se precej dobro zakriva globoke rane svojega stanu. Toda številke o zemljiških dolgovih govoré preglasno, da bi se mogle prezreti njegove resne razmere. Oglejmo si jih približno.
X ,	Vrednost tfbdelanega Dolgovi na njem
aemljiŽča v gld.	t gid.
1856	391,065.856	86,948.380
1866	354,048.316	113,935.824
1876	455,706.480	165,591.552
1886	481,936.553	197,503.884.
Vrednost sicer raste zemljiščem, toda neprimerno hitreje se množi dolg. Tekom 30 let je zemljišče za 65 odstotkov dražje» dolgov je pa za 138 odstotkov več.
Če pri tem pomislimo, da ima Švica primeroma malo državnega dolga (53,383.933 mark}, tako da na jednega prebivalca pride povprek 17*91 mark,*) potem se nam je temu naraščajočemu zadolževanju kmečkih posestev še bolj čuditi.
*) DriaTiieg» dolga pride na jednega ptebi7alea : na Franeoaksm 77-i'Sl, na Ängleäkeia 8ß0'95, v Avstro - Ogerski 310'45, na Neukem 237-64, na Laäkem 375*00, na Ruskem 116-97, na Španjskem 279-65, na Portugalcem 6S1'56, na •Tnižkem 100-76, na NlMzemskem 38Ö-1S, v Belgiji 383-23, n» Bumunskem lT^-99, naOH^kem ä67'07, na Švedskem 64-98, na Sil>3kem	ita Danskem 89-34, na Norveškem 70'69,
na Bolgar^em 24'90, na Finskem 25-^6, v Luksembnrga 101-68, 7 Črni Gori lO'OO, v Liaehtensteinu 1-86 mark.
_ dO _
Poleg tega moramo vpostevati, da nima 3vioa nobene stalne armade in da se vsled tega ohrani kmetijstvu mnogo delavskih raočij. In vendar t najlepšem bernskem okraju propada kmet. Angleški poslanik je v svojem poročilu dejal: »Razmere kmečkega stanu v bernskem okraju niso zdrave. To dokazuje: 1. vedno naraščanje dolgov; 3, vedno pogostejše propadanje kmečkih posestev ; 3. vedno številnejše izseljevanje mej kmečkim ljudstvom.«
Ravno to smo tudi mi posneli iz navedenih podatkov.
8. Francosko.
^Poljedelci, katere imamo za naj-vedje st ar oko pi tne ž e, ae§, da delajo vedno, kakor so senavadiUin ki sami o sebi ravno to mislijo, o katerih sodimo, da so mej vsemi ljudmi najbolj boječi, sovedni prenov Ije-valci, vedno prevarjevani v svojih računih po dogodkih, katerih niso mogli naprej vedeti, in vedno prisiljeni, iznova razmotravati nove načrte.*)
Te besede znamenitega raziskovalca francoske poljedelske zgodovine nas opozaijsyo na jako važno resnico. 2elja po napredku, po izboljševanju zemljišča, po boljših vspehih se drži kmečkega stanu, odkar živi. Saj nam priča kulturna povestnica, da je ravno poljedelstvo nagnilo ljudi, da so se pri-
Tioomte Q-. d'Aveiiel; L» pi-opriétà foncière. EeTue de deux mondes 15, apr. 18^3, str. 789. 790-
čeli pelati z računstvom m merstvom, z zvezdo-znan^tvom in naravoslovjem.
Začetek vseh iznajdb in vseh takozvanìh re-alnili znanostij se nahaja pri poljedelstvu. Zato je pa zelò neresnično, Če se kmečkemu stanu očita starobopitstvo. In kolikrat čnjemo to očitanje. Vsak dečak, ki je prebral par stranij kake kmetijske knjige ali kakega časopisa, se že norčuje iz kmeta, če§, da ne napreduje in da se brani pouku. Lahko je govoriti, a neprimerno težje je delatL Sadi, zboljštg, prenavljay, fie nimaS s čim! Kjer so pripomočki, tam se kmalu pokaže, da kmet ni tako zaprt pravemu napredku, kakor se navadno misli in sodi. iSamo v jednì stvari je kmet trd in neizprosen; koder se gre namreč za pogoje njegovega obstoja. Bistvo njegovega stanu je vedno ravno tisto in to bistvo si skuša ohraniti. Novodobno za-konodajstvo mu je šiloma utiralo njegov pravi temelj in zato ni čuda, če je proti takim prijateljem nezaupen.
Vzlasti o francoskem kmečkem stanu moramo reči, da je zelo napreden. V naSem stoletju si je zboljšal ogromna zem^išča, nf^novejSe ìznEu'dbe izrablja v svojo korist, organizuje se mej seboj. >L'association catholiquecc, zadruga francoskih katoliških kmetovalcev ima na tisoče udov, ki ima svoja krajevna in svoja osrednja skladišča ; pri na< kupu potrebnih stvarij: živil, strojev, umetelnega gnoja, obleke itd. in pri prodaji izključuje drage posredovalce. In vender ta stan propada!
Ran, katere ga bolé, ni sam kriv, marveč zadaje mu jih zunanji sovražnik — individuvalistiöni kapitalizem. Napoleonovo dedno pravo ja v domovini pokazalo grozne učinke. Napoleon je hotel imeti le nekaj bogatih veleposestnikov, ki jih je fìdejkomisno privezal k državi ; kako naj živč drugi, mu ni bilo mar. Hotel je imeti odvisno, ubogo ljudstvo, kt bi ne imelo dmzih pravic, nego ubogati. Mislil je, da si s tem utrdi prestol. A motil se je. In če smo iz tisoö druzih vzrokov veseli Napoleonovega padca nas vender le v prvi vrsti radosti zato, ker se je zopet pokazala zgodovinsko nebrojnokrat dokazana resnica, da prestoli stojé trdno samo tedaj, Òe jih podpira slobodno, gmotno in nravno zdravo kmečko ljudstvo.
Napoleon je padel, a njegov peklenski vpliv je ostal. Sedaj je na Francoskem 51 milijonov hektarjev razdeljenih na 150 milijonov zemljišč.^ Nekatera teh zemljišč so tako majhna, da stoji na njih komaj po 30, 10, da celò le po 6 trsov.
To razkosanost nam kažejo natančneje te-le številke : Leta 188S je bilo na Francoskem 6,913.504 oseb, ki 30 se pečale s poljedelstvom. Bilo je mej tyimi posestnikov ia obdelovalcev lastnega
zemljišča..........3,535.343
najemnikov.......... 680.598
dninarjev.......... 753.313
poslov........... 1,954.251
__6,913.504
A. M. Weiss. Apologie d^a Chrbtentliiiuta, IV, Frd-tinrg 1892, str. dlO. Eist, polit. Blätter 91, str. 559 nad.
Na 10.000 ha obdelane zemlje (brez gozdov) se je Stelo ted^j povprek 1H4 samostojno obdelo-Tattib posestev. Razdeljena so bila tako-le: 437 jih je imelo manj nego 1 ha 532 > » » od 1—10 ha U7 » » » » 10—40Äa 28 » » » več nego 40 ha
Prvi dve skupini moramo šteti k malim, tretjo k srednjim in zadajo k velikim posestvom.
Potemtakem je na Francoskem 84'7 odstotkov matih posestnikov, 12'8 odstotkov srednjih in 2'5 od' stotkov velikih. Se razvidneje se nam pokače razcepljenost v teh-le podatkih : Mali posestniki imajo samo 35'1 odstotkov vse obdelane zemlje, srednji je imajo 29-9 odstotkov, veliki pa 45 odstotkov.
To se pravL: majhao številce bogatinov ima skoraj polovico vse obdelane francoske zemlje ; ogromno število kmetov pa komaj Òetrtino. Velika posestva se po razkosavanju vednó množ0, manjSa izgubljajo 8e to, kar imajo. Povprečna obsežnost prvih je vedno večja« povprečna obsežnost malih pa vedno manjši. Kapitalistično meščanstvo vlada v gospodarskem ozìru francosko zemljo in zato tudi v političnem.
Bado se govori, da je francoska revolucija oslobodila kmeta fevdalnega ižesa. Resnično je sicer, da se je po francoski revoluciji odpravilo fevdalstvo, toda sedanje razmere kmečkega stanu se odločno
upirajo, da bi se to smelo imenovati oslobojenje. Francoski kmetič sedanjega časa se razlikuje v treh ozirih od svojega tlačanskega prednika, PrviÒ mu ni treba vefi nasiti fevdalnih bremen ; postal Je neomejen lastnik na svoji zemlji. Drugiö nima ved pravice do skupnega posestva, na katerem je preje lahko živil svojo živino. Sedaj mu manjka krme in zato tudi — živine, Tistega skupnega (markinega) posestva mu je nekaj ugrabil graSčak, drugo pa Code Napoleon. Na Francoskem je sedaj vedno več kmetov, ki ne morejo vzdrževati lastne živine za delo. 2e izguba prävtc do skupnega zemljišča odtehta pridobljeno >slobodo«. Tretjič ima pa sedaj kmet polovico manj svoje proizvajajoče delavnosti. Preje ni obdeloval samo polja, marveč si je tudi säm proizvajal za življenje, obleko in stanovaixje potrebnih stvariij, za katere mora Šteti sedaj lepe novce, ki jih večinoma požira veliki obrt. Preje si je jedna vas zadostovala; poleg kmetijstva so se nekateri pečali z raznimi rokodelstvi ; kar so potrebovali vaSčant, so si sami proizvajali. »Bilo je skoraj popotno naturalno gospodarstvo. Denarja ni bilo skoraj nič treba. Kapitalizem je pa to uničil s svojim denarnim gospodarstvom in z velikim obrtom. Za kmetov obstanek Je bila raba skupnega posestva prvi pogoj, drugi pa postransko obrtno delo. Sedaj sta oba pogoja zrušena. In tako pada kmet vedno globlje. Dolgovi, slabe letine, delitve posestev vsled dedsčin, pravde gonijo jed-nega kmeta za drugim k oderuhu ; zadolžuje se jih vedno več in vedno hujše — z jedno besedo, naš
mali posestnik je — brez reSitve nameuyen propadu. On je prihodnji proletarijeo.«*)
Engels kot socijalist mora trditi, da sploh ni mogoče resiti kmečkega stanu. Mi o tem ne sodimo tako, pač pa moramo pritrdili drugim i^e-govim besedam, kt ne veljajo samo za francoskega, marveč tudi za naSega kmeta.
Vzroki imajo svoje učinke. Na Fjfancoskem ae s o c i j a In a d e m o k r a • cija širi tudi na kmetih. Leta 1893 je bil v Marseiju prvi socijalno-demokratičen kmečki shod. Sestavil je podroben načrt. Za male kmete se zahteva v njem to-le :
Občine naj napravljajo poljedelske stroje in jih za vtastne troške posojajo kmetom; ustanové naj se kmečke zadruge za nakupovanje gnojil, semen, za drenalo itd. in za prodajanje pridelkov. Pri lastninski izpremembi se ne sme zahtevati nič davka> öe ne pxeaega posestvo vrednost 5000 frankov; sodni odbori po irsk e m vzgle du , k i n a j z ni ž u j e j o najemnino in določujejo, koliko odškodnine mora plačati gospodar najemniku ali sonajemniku (mé-tayers), ki mu je zboljšalzemljisče; odpraviti se mora čl. 2102 državljanskega zakonika (Gode civil), ki
♦) Fr. Engels: Die Bauernfrage in IVankreieli- uiid DeutEöhlMid. Neue Zeit ät. 10. 1894/96, str. 394. 295.
daje lastniku zastavno pravico na žetev; odpraviti se mora upnikom pravica, rubiti žetev; neko določeno Število kmetijskega orodja, ž e t ve, s e t ve, gn oj a , s kratka vs e ga, kar kmet nujno potrebuje za svoje delo ^ mora biti nerubljivo; pregledati se more že zdavnej zastareli zemljiški kataster in do tedaj se mora pregledati vsaka posamezna občina; konečno se mora uvesti brezplačen kmetijski nadaljevalni pouk in kmetijske poskuSevalnice.
Ta načrt je popolnoma pameten; socijaino-demokratičnih načel nikjer ne kaže. Mej franco-skii^i socijalisti vidimo namreč nekaj izvanrednega. Da bi tem ložje dobili kmete za. svojo stranko, so postavili v svoj načrt načelo, da hoče socijalna demokracija braniti posestva malih kmetov in se skupno ž igimi bojevati proti velikim posestnikom ; torej so ostavili svoj temeljni nauk o skupnosti vseh proizvajalnih sredstev. Leta 1894, meseca septembra, so pri shodu v Nantu äe jedenkrat pregledali svoj kmečki načrt in tam pravijo dostovno, »da je na jedni strani socijalizmova dolžnost, kmečke proletarijce zopet postaviti v skupno ali družbino posest velikih zemljišč in zato vzeti ta zem^igča i^ihovim sedanjim lenim lastnikom, na dmgi strani pa ni mai^ silna dolžnost, ohraniti kmete, ki sami delf^o, v posesti t^ihovih zem^jiSč
proti državi, oderuätvu in napadom novih, velikih posestnikov.«
Nemški socijalisti, na Celu jim Engels (1. c. str. S79'nasi.) so brž zagnali velik Sum in dokazovali, da je to izdajstvo socijalno demokratičnih načel.^ Mej tem so pa sami doma začeli ravno tak boj. Vollmar, Liebknecht in Bebel so se je)i javno kresati zato, ker sta prva dva vzlasti na Bavarskem, pri kmetih začela socijalistično agitacijo, obetajoö jim, da jim ne bo treba izgubiti svojih posestev v prihodnji socijalistični državi. Razvoj tega boja ne spada semkaj; omenjali smo ga le zato, ker nam dokazuje, da sta lažnjivost in nedoslednost socijalističnih agitatorjev povsod jednaki.
Pri imenovanem nanskem shodu se je navedeni kmečki načrt nekoliko izpopolnil Pridejale so se mu Se te-Ie točke:
Občine naj dobivajo zato, da na-pravljaj'o poljedelske stroje, državno podporo, in malim kmetoni naj jih posojajo zastonj. — Namestu vseh naravnostnih in nenaravnost-nih davkov naj se uvede jedini stop-fi j evani davek na dohodke nad 3000 frankov. Dokler se to ne zgodi, se mora odpraviti ves zemljiški davek za kmete, ki sami obdelujejo zemljišča in znižati pri zadolženih zemljiščih. — Lov in ribištvo mora biti slobodno. — Zakonita in navadna obrestna mera se mora zni-
žati. — Zdravniška postrežba talora biti brezplačna; zdravila naj do-* biva kmet za njihovo pravo ceno. — Družinam v službo poklicanih rezervistov se mora dati odškodnina. — Prevoznina za gnojila in kmetijske stroje in pridelke se zniZajt Takoj se morajo začeti priprave, da se napravi načrt, kako naj bi se z javnim delom zboIjSala zemlja in zvišali poljedeUki pridelki.
Kmečkim ušesom godi ta načrt. Brezbožne šole in protikrSčansko javno življenje je pripravilo kmete za. socijalizem ; vedno večja revščina pomaga in zvita goljufnost socijalističnih agitatorjev Zaiyé. Zato se ga poprijemljejo kmetje vedno bolj. PodEuajo se v boj — a pri omenjenem neanškem shodu so sami izrekli, da je t^ihov stan *&tale-ment appelé ä dtsparaitre« (po usodi določen, da izgine).
Te besede čudno odmevno od navedenega načrta. Umiramo, k pred smrtjo hočemo jmeti še toliko sile, da vržemo velike posestnike ž njihovih zemljišč ; upanja se hočemo nasrkatì v sovraštvu, ki ga nam v polnih kozarcih ponuja socijalna demokracija. Ceptav se to upanje nikedar ne izpolni, nič ne dene. Trenotno ge vpijanìatno socijalističnih sanjarij in k^ pride jutri, nas danes ne briga« Après nous le déluge. To jedino more biti misel francoskih kmečkih socijalnih demokratov. Mi pa smo se prepričali v ti razpravi, da so na Francoskem
precej bolje pripravljene razmere za prekucije, nego so bile pred 100 leti.
Amerikanski kmeöki stan je mlad in ima popolnoma drugačen razvoj in drugačno zgodovino, nego evropski. Pri njem lahko zEisledujemo po-samnosti dosedanjega življenja precej natančneje, nego pri evropskem. Demokratski temelj severno-amerikansk^a javnega življenja nas zanìmlje, ker se vzraja tudi v EJvropi vedno več demokratskega duha. Amerikansko žito preplavlja vse evropske trge in potiska ceno našemu odločno navzdol. Iz Evrope se seli vsako leto nebrojno Ijudij v Ameriko, katerih mnogi poskušajo tam srečo s kmetijstvom, ki jih doma ni moglo prerediti. Vse to je za nas pomenljivo. Da umevamo svoje lastne kmečke razmere, moramo si torej ogledati kmeta v novem svetu.
a) Homestead — Stalni dom.
Na velikanskem prostoru 9,212.300 imajo zvezne države 66,862.000 prebivalcev, torej 7 na 1 hnK Ti so silovito mnoÈé. Leta 1850 jih je bilo le 23 milijonov. Umljivo je torej, da je bilo krog leta 1820, ko se je novejše izseljevanje v Ameriko prav za prav Še le začelo, Še mnogo zemlje neobdelane. Po zakortu spada vsa taka zemlja zvezi, ki jo je potem nekoliko oddajala po-samnim državam za, èole, ceste, sprehajališča itd., drugo pa prodajala tistim, ki so se hoteli naseliti na nji. Da zveza opravičuje lastninsko pravico, ki
si jo prisvaja nad zemljišži brez gospodarja, zato plaöuje Indijancem pra? majhno letno penzijo,
. Kmalu sta se pokazali dve veliki nevarnosti^ ki sta reano vznemirjali ravnotežje severno-ame-riških zvenih držav. Najpreje se je bilo bati, da se ne polasté vse zemlje brezvestni špekulantje, ki bi potemtakem onemogoöili vsako manjše in srednje posestvo. To bi bilo pa zelò pogubno, èe sedaj moramo reŽi, da je glavna sila severne Amerike mali in srednji kmečki stan. Precejšnja izobraženost dièi farmovca*), ki sam obdeluje svoje posestvo ; poleg tega pa si je ohranil pravega verskega duha in neskaljeno nravnost; z jedno besedo: pravi značaji v Ameriki se nahajìyo skoraj samo na malih in srednjih farmah.*')
Posestniki velikih farem bi samo izrabljali zemljo in delavce; množili bi proletarijat in gospodarske krize. To se je tudi v resnici godilo in treba je bilo misliti, kako bi se zabranilo to vedno hujše naraščajoče zlo.
Druga nevarnost, s prvo v tesni zvezi, so bili pa zemljiški dolgovi. Mnogi so si že izposodiU denar, ko so si kupovali posestva, drugi—kasneje. Kapitalisti so videli, da zemlja precej nese in zato so radi oddajali posojila na zemljišča. Vsled tega so se pa vršile večkrat silne izpremembe v lastništvu. Ob gospodarskih krizah, ki so se večkrat
Famovee = po^edelee, ki obdeluje lastno poaestTO, ki aß imenuj« färm».
Claudio Jatmet: Pie Vereinigten Staaten Nordame-rikaa. Freiburg. Herder, 1893, str. 68.
pokazale, so zahtevali bankirji in drugi upniki od famovcev denar nazaj; Če ga niso mogli dobiti, je zapel boben. Vzlasti leta 1837 je po tem potu mnogo posestnikov izgubilo svojedotedanjekmetije.*)
SlobodniAmeribanci so prihiteli v pomoč svojemu kmečkemu stanu — z zakoni o stalnem domiL Izprevideli so, da so pogoji za kmetijstvo popolnoma različni od pogojev za obrt ali ti^o-vino. Kmečka posestva morajo imeti neko zakonito stalnost, sicer propadejo, Z moško razsod-nos^'o so zato prekršili svoje slobodoljubno načelo, dobro izpoznavajoč, da ni vse za vsacega, Amerikanska treznost v home - stead • zakonu je' najgorja obsodba evropskih politikov. Dolgo vrsto stoletij se je Evropa ponašala s krepkim kmečkim stanom. Organično se je vedno razvijal in spopolnoval, vedno teiéè po primerni stalnosti. Država ni razdirala njegovih organičnih potreb, marveč mu je pri tem pomagala. V raznih oblikah (fevdalstvu, emfitevzi itd.) se je sicer kazalo življenje kmečkega stanu^ toda jedno načelo mu je povsod ostalo; stalni kmetje so obdelovali stalne kmetije. Tu je pa prihrumel naval novih idej ; rimsko pravo s svojim indivi-duvaliznaom in — liberalizem. Abstraktni pojem slobode je zavladal in kjer je pričel svojo vlado, je jelo umirati neštevilno gospodarskih bitnostij, mej njimi najbolj kmetič. Sloboda mu je postala smrtonosna. Življenje na tleh se ne da sestavljati
*) Prijueri zelò rsbno in pouSuo knjižico: Ivan Beloc; Kmetom v pomoč. V Ljubljani, Eatol. Tlakama. 1885, str. 104.
i*
po abstrahciji iz sanjarij. Vsak organizem ima svoje zakone, kateri so pogoj njegovemu življenju in razvoju. Kdor hoöe torej umevati kak organizem, mora abstrahirati iž njega samega vodilne zakone, ne pa zanesti vanj iz donailljije a priori povzetih načel, kakor je delal in še dela liberalizem.
Slobodna mlada Amerika mora sedaj učiti staro Evropo ; njen trezni in modri home-stead act se roga zaslepljeni aanjavosti in zmedeni pijanosti v pojmih naših liberalnih politikov.
Zakon o stalnem kmeèkem domu se je naj-preje pričel v Teksasu. Ta država je namreč sklenila že pred veS nego 50 leti, da se ne sme neka skupina posestva zadolžiti ali prodati zavoljo dolga. Tako posestvo se imenuje homestead — stalni dom. Na kmetih ne moro presegati tak stalni dom 300 akrov, v mestu pa ne vrednosti 5000 dolarjev*) ob času, ko se proglasi za stalno (homestead). če je kasneje vrednost večja, ne izpremeni te stalnosti Zahteva se, da v tem stalnem domu lastnik sam prebiva. Dveh stalnih domov ne more nobeden imeti. Začasno sme lastnik dati tudi v najem svoj dom. Na takem stalnem domu ni dovoljen intabulovan dolg ; za kakeršen koli dolg se tudi ne more rubiti ali prodati. Izjeme so te-le: 1. dolg, ki ga kdo dolžuje prejšnjemu lastniku na kupnini, 2. dolg na davkih, 3. dolg delavcem in rokodelcem, ki eo mu pri stalnem domu napravili kako poslopje, k^k vodnjak ali zboljšali zemljo, V tem slučaju je pa moral lastnik skleniti z de-
*) 1 dolar = 1ÜÖ caatDV = 4*94 ayati', kron.
lavci in rokodelci pismeno pogodbo, kaj in kako bodo delali. Ti pogodbi mora pritrditi tudi žena, sicer je neveljavna.
V teh treh izjemah se sme dolg intabulovati, ia 6e ni drugače, tudi z dražbeno prodajo iztirjati. Irftalni dom se sme prodati samo^ ße žena dovoli. Tako govori § 16. teksaške ustave.
Podobne zakone so si ustanovile tudi druge države.
Dne 28. julija 1880 piše dr. R. Meyer,*) ki je sam dlje Saša bival v Ameriki in obdeloval lastno fermo, v dunajskem »Vaterlandu«, da ima 32 zveznih držav -svoje zakone o stalnih domovih, samo Connecticut, Rhode Island, Delaware, Maryland, Pennsylvanien in Oregon so brez njih. V nekaterih državah je zabranjena samo obremenitev posestva z intabulovanimi dolgovi ; zavoljo drugih dolgov se pa smejo tudi stalni domovi prodati. Že ta zakon je kmetu zelò v prid, ker dobi pai^ mnogo težje na posodo, ako ne more za varnost podati svojega posestva.
Obseg stalnih domov je različen : v Alabami in Arkansasu, v Floridi, Kansasu, Misouri, Ne-braski po 160, v Jovi, v Michiganu inVisoonsinu po 40, v Minesoti in Misisipi-ju po 80, v Teksasu, kot smo omenjali, 200 in v Luizijani 160 akrov (s poslopji vred do vrednosti 2000 dol). Razne države merijo sploh obseg stalnih domov po vred-
Plim. o nasata vpraSanja: Dr. B. Meyer: Heimstätten-und andere Wirthediaftàgesetze der Vereinigten Staaten von Amerika, 7on Canada, Buasland, China, ladies, Rumänien, Serbien nnd England. 1833. Cena: "16 mark.
nosti: Kalifornija, Nevada do 5000 dol. j Kolorado, Geoi^ia, Kentucky, Vzhodna Vii^inija do 2000 dolarjev; Illinois, Yersey, New York, Severna in Južna Karolina, Ohio, Tennesee, Zapadna Vir-ginija do 1000 dolaijevj Main, New Hampshire, Vormont do SCO dolarjev (v zadnji .državi tudi vse žito na zemljišču stalnega doma), Massachusets do 800 dolarjev in Indiana do 300 dolarjev.
Tudi T mestih varujejo zakoni hišne posestnike, da jih ne požre kapitalizem, VTeksasu, Ne-vadi in Ärkansasu le tako zavarovana vrednost do 5000 dolarjev, v Alabami, Vii^niji in Luizijani do 2000, v Michiganu 1500, v Missouri 1500—3000, v Ulinoisu, Kentuckyju, New Yerseyu, Sev. Ka-rolini in Ohio 1000, v Maine in Jovi 500, v Indiani do 300 dolaijev.
To zakonito varstvo se pripenja v Floridi že na posestvu, ki meri V» akra, v Kansašu od 1 akra dalje, v Viskoneinu celo od V* akra z vsemi gospodarskimi poslopji vred-
Tudi premidno blago je po raznih državah zavarovano in sicer mej 25—2000 dol. vrednosti se suèe zakonita meja rubežni prostih premičnin: knjig, pohištva, poljedelskega in rokodelskega orodja, za gospodarstvo potrebne živine. Kar spada k stalnemu domu, ni podvrženo nobenemu davku, ko se podeduje. Po smrti, ali če se sicer izgubi gospodar, ima prvo pravico ohraniti stalni dom njegova Žena in zanjo otroci. Vedno se pa zahteva, da res na njem stanujejo.
Posamezne države so torej zelo dobro preskrbele v tem obziru, A tudi zveza je storila SVOJO dolžnost. Njeni zakoni so tem važnejši, ker je imela in ima še ogromno množico neobdelanega in neoddanega sveta. Posamne države imajo sicer tudi svoja posestva, kot smo že omenjali, toda v primeri z zvezo le v neznatni meri.
Zvezni zakoni o stalnem domu so se tekom ßaaa razvijali in spopolnovali. L. 1862 (z dodatki z dné 8. marca in 1. jul. 1879) jih imamo v homestead-act-u dovršene pred sebo. Določajo to-le :
Ko se zmeri kako neoddano zemljišče in vpiše v kataster, potem je na prodaj pri landoffice (zemljiškem uradu), 1 aker se oddaja po 1 dolar 35 centov — 2 dol. 50 cent Kupna cena so mora naprej plačati. Več nego 640 a^ov ne more nobeden kupiti od države. Kupni pogodbi se dostavlja pogoj, da mora kupec posestvo ograditi. Potem postane praven lastnik.
Poleg tega ima pa pravico vsak zvezni državljan ali vsak tujec, ki hoče stalno ostati v državi, izbrati si po katastru 80 akrov boljše, ali 160 akrov slabše zemlje, za katero plača samo stroške merjevcu (10—SO centov od akra). Pri tem obljubi, da bo vsaj v jednem letu posestvo ogradil in na njem postavil hišico vsaj z jednimi vrati in jedtiim oknom. Ravno tako sme izbrati do navedenega števila akrov za vsacega izmej svoje družine,' vender vse posestvo ne sme nikoli pre-Bezati 640 akrov. Taka posestva imajo vse pra-
vice stalnih domov; ne smejo se zadolžiti in ia,-voljo dolgov ee ne morejo prodati, razven v naštetih izjemnih slučajih ; prodaji mora privoliti Žena, in kar smo §e sicer preje omenjali. Posestniki takih stalnih domov pa niso takoj njih lastniki. Država hoče videti, kako upravljajo svoje gospodarstvo. Ko preteče pet let, jim še-le da popohio lastniško pravico. To je zelo modro, ker bi si sicer zviti in premedeni Spekulantje po najboljših krajih pridobivali skorej zastonj posestva in jih potem takoj dražje prodajali.
Dodatna zakona z 1. 1879 dovoljujeta, da si sme vsakdo, ki si je pridobil 80 akrov boljše zemlje na določenih zemljiščih, namreč na tistih, ki so poleg železnic, podpiranih od države in poleg voznih cest, pridobiti še 80 novih akrov, da mu torej meri stalni dom 160 akrov. Pri ti priliki omenjamo, da oddaja država zemljišča poleg železnic, ki se napravljajo skozi ée neobdelane zemlje, železniškim družbam zastonj. Te družbe pa prodajajo zemljišča prav po ceni. Kupnina se lahkoplažuje tudi polagoma (Časih celo skozi 10 let); torej je fermovcem, ki imajo samo 80 akr. obsežna posestva, lahko poslužiti se omenjenega zakona in jih zvečati do 160 akrov.
S tem smo si ob kratkem ogledali ameri-kanski stalni dom. Ž njim seveda še ni rešen še-vemo-ameriški kmečki stan. Toda gotovo je, da je lepa naprava. Ni Čuda, da se tudi lepo širi. Od 1. 1869 do dne 80. jun. 1878 se je tako postavilo pod zakonovo varstvo 39,000.000 akrov
obdelane zemlje. L. 1850 je bilo v zveznih državah 1,449.000 Btalnih domov; I 1880 pa 4,008,000. Mej njimi je bila večina manjSih posestev- Vseh fannovcev pa šteje država nad 7 milijonov.
Nečesa še manjka amerikanskemu zakonu o stalnih domovih, namreč v duhu tega zakona prenovljenega dednega prava. Zapužčinasenamrež tudi tam deli mej pravne dediče, že ni oporoke. Otroci si v takem slučaju radi razdelé očetovo posestvo in tako nastajajo vedno manjši stalni domovi. Najmanjši ne obsegajo več nego 5 akrov, V obližju kakega večjega mesta se s pridnim delom tudi na tako majhnem prostoru lahko živi jedna družina, ker se vsaka stvarica (zelenjava itd.) lahko takoj proda; sicer je pa seveda lastniku nemogoče ohraniti si dlje časa tak domek, če je tudi stalen.
Kaj naj poreSemo h koncu druzega, nego: Pojdimo in storimo tudi mi tako ! KliČimo, prosimo, zahtevajmo tako dolgo, dokler tudi našim kmetom in meščanom ne dà zakon stalnega doma.
Pred ,prvim' slovenskim katoliškim shodom je pisec teh vrst utemeljeval to misel v pripravljalnem odboru neke dolenjske dekanije. Ustavil se mi je premožen tržan, ČeS, Čim slobodneje se posestva lahko delé in razprodajajo, tem ved se dobi zadnje. Vedel sem, da mož prebira samo liberalne Časopise, vendar sem se čudil njegovi trditvi. Pohijal sem ga, koHkor se je dalo, Konečno je obmolknil, a vdal se ni. Kesneje sem še večkrat naletel ob jednake može, tudi mej priprostim
ljudstvom. Vedno me je ob taeih sluöajih bolelo srce, saj so mi bili žalosten dokaz, kako globoko se je že marsikje vkoreninil liberalni, individuva-listìém duh in kako zelo so prizadeti sami pozabili svoja stara izročila, — — svojo zgodovino. Prav pravi d' Avenel (Revue des deux mondes 1. C.): »Sedanji poljedelci so objokani pesimisti in njihovi vzdihi pričajo, da so pozabili svojo zgodovino«. Obnovljajmo jim torej spomine prejšnjega bli^ostanja, učimo sebe in nje iz prejšnjih ča^ov in kedor ne more zavoljo ,tmine' in ,trinoŠtva' in ,babjeverstva', s katerim gleda v umetelno vcepljeni domišljiji prošle čase, učiti se iz zgodovine, naj ga vsaj vzgane slobodna, demokratična severna Amerika.
h) Bruge ugodnosti ameriških farmo v c e v.
Poljedelstvo potrebuje prostora. In tega ima severna Amerika v izobilju. Boljša zemljišča so seveda že oddana ; ob Misisipiju, kjer je zemlja najrodovitnejsi, je že skoraj vse obdelano. Far West — dalnji zapad je pa le prost. Ob gorenjem Misouriju in mej vsporednim gorovjem Serras in Rocky Mountains je èe zemlje dovolj. Lahko jo je dobiti, vendar se jih le malo seli v te kraje. Zapadnim pokrajinam manjka namreč vode in gozdov. Komaj jedna stotina so da brez umetelnih sredstev, vodovodov itd. obdelati. Zemlja je sicer zelo rodovitna, in če se nekoliko namoči, požene najbujnejsi rast iž nje. A kaj, ko premine po letu
veö mesecev brez vsake kapljice dežja; ob tacih Časih usahnejo vse vode in vsa pokrajina se iz-premeni v puščavo.
Samo v pozimskem času imajo poljedelci od teh krajev nekoliko vžitka, ko pasejo po njih; sicer pa še čaka ves far West umetelnega zboljšanja. In ko se to izvrši, se bodo odprli poljedelstvu zopet obširni prostori. A farmovci tudi sicer ne obdelujejo še vsega zemljišča. Prosto zemljo moramo, primerjajoč ameriškega kmeta z evropskim, šteti na vsak način mej prednosti ameriškega poljedelstva.
a) Prva imenovana prednost, namreč obsežen prostor za poljedelstvo, se najbolj razvidi iz zadnjega merjenja leta 1890. Številke, ki jih povzemamo uradni štetvi, jasno kažejo, da se dajo ameriške farme primerjati samo angleškim velikim posestvom.
Evo podatkov, koliko povprečno meri po jedna ameriška farma, koliko ima obdelane in koliko neobdelane zemlje.
Severno-atiantska pokrajina ima 64 29 akrov obdelane zemlje, 30'98 aktov neobdelane ali zapuščene zemlje; povprečni obseg jedne farme: 96-27 akrov.
Južno-atlantska pokrajina ima 55-59 akrov obdelane, zemlje, 7S'01 akrovneobdelane ali zapuščene zemlje; povprečni obseg jedne farme: 133'60 akrov.
Severno-centralna pokrajina ima 95'79 akrov obdelane zemlje, 37-57 akrov neobdelane aH za-
pulòene zemlje; povpreöni obseg jedne ferme; 133-36 akrov.
Južno - centralna pokrajina ima 60*99 akrov obdelane zemlje, 82*96 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje; povprečni obseg jedne farme; 143-95 akrov.
Zapadna pokrajina ima 157*81 akrov obdelane zemlje, 166*32 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje; povprečni obs^ jedne farme: 324*13 akrov-Zvezne države povprek 78*35 akrov obdelane zemlje, 68'18 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje; povprečni obseg jedne farme: 136*53 akrov, Farmovci imajo torej po toliko zemljišča, da ga lahko samo jeden del obdelujejo; drugi ostali del jim ostaje kot nekak rezervni zaklad, ki ga po potrebi rabijo.
i) Carinske razmere so fermovcem zelò ugodne. Uvažati poljedelske pridelke v zvezne države je skoraj nemogoče; izvažanje se pa na vse načine podpira. Od 30. junija 1893 do 30. junija 1894 se je vsled teh kmetijstvu prijaznih carinskih razmer izvozilo za 128,678.8Q1 dolarjev pšenice; uvozilo pa samo za 771.123 dolarjev. Ta poslednja svota se je izdala za tuje žito samo v državah, ki mejé s Kanado ; sicer je pa tako neznatna v primeri z izvozno, da je ni vredno vpoštevati.
cj Obdelovanje s stroji je v Ameriki tako razvito, da ne moremo imeti niti pojma o tem. Večji poljedelci imajo svoje stroje, manjši si jih pa izposojajo. Vsi farmovci jednega townshipa (okraja)
najemo za določen das stroje, ki se potem po -vrsti rabijo na posamnih posestvih.
Poljedelskega ljudstva je v zveznih državah 7'7 milijonov, na Francoskem, Avstro-Ogerskem, Pruskem, Virtemberškem, Badenskem in Bavarskem pa 44*2 milijonov. Amerika žanje žito vsako leto na 30 mil. ìia zemlje, imenovane evropske države pa na 37 milijonov hektarov; torej požanje posamni poljedelski delavec v Ameriki po štiri- do petkrat več.*) To bi ne bilo mogoče brez stroja.
Dr. R. Meyer je primerjal evropsko in ameriško delo.**) Iz njegovih podatkov podajemo te-le :
V Ameriki se rabi pri Žetvi stroj, ki žanje žito, je sam veže v snope (s posebno nitjo) in polaga po štiri snope na stran. Stroj vozijo trije konji; vodi ga jeden sam izveden delavec, ki mimo sedi na svojem me]ikem sedežu in pazi, da je vse v redu. Poleg tega je treba še dveh navadnih delavcev, ki postavljata snope v kupe, da se posuSé. V 10 urah se tako obdela 16 akrov zemlje ali 6 hektarov.
Na češkem se potcebujejo na velikem dobrem posestvu za košnjo: 4 moški kosci, 4 ženske, ki žito zravnavajo v snope, 6 žensk, ki vežejo snope in 1 mož, ki snope postavlja v kupe. V 10 urah pokosé na ta način po S iia. Plače imajo možaki
Dr. E. Meyar: Der Oapitalisnms, atr, 466.
**) Primeri njegova spise: Varsebiedenheit dar landwirth-schaftlìclieii Produktionskostaii in zwai Welttheilen. Keue Zeit 1894/95, lt. 40, Str. 438 nasi. Dai' CapitaÜsmus, str. 279—80.
po 60 kr., ženske pa po 45 kr. ; jeden hektar stane torej dnme 3 gld. 75 kr.
Amerikanski delavec, ki vodi stroj, stane nekako po 1'50 dolarjev, Òe se vračuni tudi hrana; navadni delavec pa po 1 dolar na dan. Za konja ra-(Sunajmo 60 cent. (trije torej 1'80 dolarjev), za stroj 1 dolar. Vsega skupaj stane torej požetih 6 hektarov — 6'SO dolarjev, Troški za nit, ki pri nas odpadajo, so neznatni Jasno se torej vidi, da je poljedelsko delo v Ameriki ceneje in hitreje, nego pri nas. Vrh tega se pa stroj lahko tudi dlje rabi, n^o 10 ur na dan ; pri delavcih so ne da mnogo prisiliti. Farmovec, ki dela s sfj-ojera, se tako lahko ogne škodi, ki mu jo žuga grdo vreme.
Dne 14. oktobra 1892 je pisal'neki farmovec, MulUn z imenom, nekemu vinipeikemu listu, da je prešnje leto pri deseturnem delu 200 akrov pokosil v 110 urah, torej na dan po 7 hektarov.
Zakaj pa pri nas po velikih posestvih ne delajo s takimi stroji? »Zato, ker oslabeli delavci ne morejo streòi takim strojem; boljši poljedelski delavci se izseljujejo ; hrano imajo slabšo, nego preje, ko so imeU še krave in drugo živino. Naš delavec dela z nogami, rokami in očmi, teka za oralom; hodi, ko kosi. Amerikanec dela skoraj samo z odtni in ušesi. Na stroju sedi, gleda na konje in jih vodi na vajetih. Kako dela stroj, ne vidi, ker se to delo izvršuje na strani ali za njim; on le sliši, če jednakomerno dela ali ne. Pri tem delu ne rabi skoraj nič moči, pač pa mnogo raz-horitosti in pazljivosti. Teh lastnoetij pa nima pro-
pali kmečki proletarijec in to je glavni vzrok, zakaj propadajo plemiške graščine.
Kmete so uničili; hišarjem In kajžaijem so vzeli zemljo ; dasi imajo primeroma petkrat več delavcev nego Amerika, vender ne morejo tega izviSiti, kar Amerikanci. Napačno je, da tare grajščake pomanjkanje delavcev ; tare jih le nesposobnost za delo 8 stroji, ki jo je povzročila revščina.«*) Meyer se tu ozira vzlasti na Prusko, a tudi za nas veljajo njegove besede.
Nemškega in amerikanskega poljedelca primerja Seraler**) tako-le:
»Nemec se pač mnogo bolj trudi nego severni Amerikanec; toda fa mnogo več izvrši v tistem času, ker se vedno vprašuje : kako si morem prihraniti časa, moči in dela? in ker željno vporablja vsak pripomoček, ki ga zbliža temu namenu. Svojega orodja z njegovimi prednostmi in napakami ne ljubi, ker je nanje navajen od mladosti ; marveč vedno misli, kako bi je mogel čim najbolj izpopolniti. Vsako izpopolnenje uvede takoj, ne samo razhoriti inpremožni fannovee, marveč vsak.
Celo izobraženi nemški poljedelec se ne more z amerikanskim tovarišem. Če ga prav prekaša v strokovnem znanju, meriti v obratnosti in v varčevanju s Časom in ne kaže, da bi tako rad delal poskuse. Gledé na število in na posestva prevagujejo na Nemškem kmetje, tisti dobri, zadovoljni, trdega dela vajeni, toda ultra-konser-
*) Meyer; Das Capital, str. 466. 467.
Jannet, o. e. str. 831.
■vativni, duÈevno težko premakljivi kmetje; ti pa padejo globoko, če se primeijajo s farmovci, ki so jim v posestvu in v soeijalnem stališdu jednaki; na Nemškem se rabijo novi stroji in nova orodja samo na vežjih posestvih, ki jih vodijo izobraženi možje ; v Ameriki pa po vseh večjih in manjših farmah.«
Drugih trditev v teh besedah nočemo sedaj razmišljati, saj jih navajamo samo kot dokaz, da farmovci splošno rabijo stroje.
Stroji se pa ne rabijo samo pri žetvi, marveč tudi pri oranju, miatvi in sploh povsod, kjer je mogoče. Imenovani Muliin piše, da je z 8V4 urnim dnevnim delom preoral 8V4 akr. (= S^/a ha) ; rabil je pri tem plug z veò orali, ki mu je oral 28 augi, palcev na široko. Plug so mu vlažili Štirje trdni konji. To je tudi za Ameriko izredno. Navadno preorje jeden orač, ki sedi na dvooralnem sulky-plugu s 3 konji, po 2 ha na dan pri manj nego 10 urnem delu na ne presuhi in ne-kameniti zemlji, ki je bila že večkrat preorana. Stroški znašajo za jednega konja po 60 cent., za jednega orača 1 dol. do P/i dol., za plug in drugo orodje Vi "^ol. En ha bi torej stal po našem denarju nekako 4 gld. — Na češkem in Morav-skem stane oranje jednega ha 10 do lOVs gld. In amerikanski delavec je pri vsem tem še petkrat dražje plačan, nego naš.
V zveznih državah mlatijo takoj na polju. Iz mlatilnega stroja pada žito v tri vreče. Zadnja ima plevelno seme in prav slabo žito, druga pa lahno
zrnje. V tretji je samo lepo, o0iš5eiio žito- Prvi dve vrsti se pokrmita na farmi, čisto žito se takoj naloži na vozove in se pelje k elevatorju na bližnjo železniško postajo ; tam se hrani na far-movòev ali pa kupfiev ražun, dokler se ne na-suje v železnične vozove in ne spravi do pristaniška.
Posebne Žitnice ima farmovec samo «a zrnje za setev, hrano in klajo, večinoma pod hišno ali hlevno streho ; skednjev ne pozna. Ves kapital, ki se v Evropi vporablja za te shrambe, odpada v Ameriki od stroškov. In ta svota znaša milijone gld.
Kmetje so ločeni drug od druzega; skupnih žitnic ne poznajo veŽ ; vsak mora skrbeti zase, ker je sloboda tako zahtevala.
Pri setvi, koder se seje na Široko, se rabi v Ameriki kaliforniški stroj, ki meče zrnje po 50 do 60 črevljev na široko. Dva konja in jeden delavec opravijo tam trikrat do štirikrat ve6, nego v Evropi.
Dr. R Meyer*) pristavlja temu : »Seveda ne more evropski kmet tako delati, kot amerikanski. Ni dovolj izobražen, preslab je in ima preslabo hrano. Premalo zemlje ima (izvzemši malo večjih kmetov), da bi mogel rabiti take stroje; zato se zahteva tako posestvo, ki je ima normalna amo-rikanska farma, t. j. 160 akrov ali 64 ha. Ko-nečno tudi nima denarja, da bi si kupil takih strojev.«
*) Vewehiedenheit der landwirtsoh. Produktìonakosfen o. C. str, é41,
ä) Pametino zakonodaj stvo o stalnem domu za-branja v Ameriki tisto pri nas do smešnosti izvedeno parcelovanje. Naši evropski kmetje imajo mnogokrat tako razkosano svoje zemljišče, da ne moremo niti govoriti o kakem posestvu, marved bi morali imenovati kmeta — lastnika raznih parcel. Amerikanski farmovec ima svoje posestvo najed-nem mestu ; vse se mu drži skupaj ; na sredi ima hišico, gospodarska poslopja in vodnjak, krog hiŠe pa polje, potem travnike in gozde. Njegova farma ima redno obliko pravokotnika ; samo ob kaki reki se ta oblika nekoliko izpremeni.
Gospodarska pomenljivost takega skupnega posestva je izredno velika. Navedimo samo dve točki:
1. Pota od domade hiše do dalnjih parcel se morajo vštevati pri nas mej nepovračljive troške. Amerikanski farmovec ne pozna teh troskov.
3. S parcelovanjem so v najtesnejši zvezi drage pravde. Za kako stezico, za kos poljskega kolovoza, za kako mejo itd. se pravdajo naši kmetje leta in leta Advokatski raöuni marsikedaj poganjajo ob tacili prilikah rep za repom iz kmetovega hleva. Na milijone smemo šteti svoto kmečkega kapitala, ki se leto za letom potrosi za prazne, neumne pravde, večinoma o posestnem motenju. Rado se trdi, da je tega kriva samo kmečka škodoželjnost ali vsaj sebičnost; kmetu se očita, da je svojeglav, da ne pozna nobene ljubezni do bližnjega, da je nespameten. Tako govorjenje nepoklicanih sodnikov ni resnično.
Ne tajimo sicer, da ima tudi kmet svoje napake. Želeti moramo sicer iti truditi se, da se v krščanskem nravnem Življenju Izpopoìnuje. Toda nikakor nimamo pravice zahtevati, da bi bil samo kmet pošten, pobožen in spravljiv. Krščanskega zatajevanja zakoni veljajo za vse ljudi in za vse stanove; ne samo za kmeta. Da se dlovek iz dobrega namena toliko premaga, da odneha, dasi ima po svoji misli prav, je velika in težka krepost, katero bi morali vsi izvrševati, in ne samo nižji stanovi.
Že natorna želja po zmagi, ki nadvladuje gmotno korist in vsled tega tudi prezira gmotno' škodo, nam pojasnuje žalostne pojave v kmečkih pravdah. Poleg tega je pa kmetu kos zemlje Še vedno drugačnega pomena, nego denar; nevedé posluša poljedelec natomi glas svojega zemljišča, ki se upira temu, da bi denar postal merilo za zemljo.
Tu ni naš namen, dušeslovno razložiti prav-darskega duha našega kmeta. Samo to rečemo, da ima nenaravno pravdarstvo nekaj zdravega, popolnoma opravičenega jedra in da je, v kolikor je nenaravno, večinoma posledica nezdravih gospodarskih razmer. Razkosana zemljišča so priložnost za pravde ; priložnost je pa v marsikaterem in tudi y tem slučaju nravna nujnost.
Sami v sebi dan za dnem izpoznavamo, kako malo trdni smo v svojih dobrih sklepih ; vsakdanje življenje nas uči, kako brž nas zapelje slaba priložnost. Od kmeta pa, ki ima vedno najbližjo
5*
priložnost za pravdanje in prepir, zahtevamo neke nenavadne kreposti. In kmet si te priložnosti ni sam zakrivil. Vsilil mu jo je liberalizem, če hoöemo biti pravični, moramo obrniti svojo nravno nejevoljo proti vzroku hudega, in ne je stresati nad zapeljanim, v nezdrave razmere pahnenim kmetom.
Kedor živi mej kmečkim ljudstvom, dobro vé, koliko se jih mirno poravna ob prepirih, kolikrat pošteni krščanski možje odnehajo in s tem pre-preprečijo dolgotrajne pravde. Teh junaških Činov krščanskega zatajevanja ne vidimo; napake, ki jih je zakrivilo liberalno gospodarsko načelo in ki jih še bolj pomnožuje verski liberalizem mej ' Ijud-stvOTOj pa pišemo samo ubogim žrtvam v obtožnico.
Velikrat se tudi sliši, da so advokatje vsemu vzrok. Tudi to očitanje v svoji celoti ni resnično. Pri ti priliki izrazimo jasno svoje prepričanje !
Ker je v vsakem večjem družabnem organizmu v deželi ali državi nemogoče zakona objavljati vsakemu posamniku, zato imajo taki družabni oi^anizmi svoje posebne načine objavljanja. Pri nas je zakon objavljen in velja, ko izide v državnem zakonikii.
Ker je poleg tega zakonov mnogobrojna množica, je nemožno, da bi se vsak posamnik mogel o vseh poučiti. Torej so potrebne osebe, ki se pečajo samo s tem, da proučujejo zakone in da potem v slučaju potrebe svetujejo tistim, ki jih ne poznajo. Te osebe mcfrajo biti neodvisne in pristopne vsem, ki jih potrebujejo. Odkar imamo
javno vrejeno pravno življenje, imamo tudi zasebnikom na razpolago take pravne izvedence, pravne svetovalce in zastopnike alt advokate. Ta stan je torej potreben.
Poleg tega, da je v vsakem stanu veČ ali manj slabih članov, je pa pri advokatskem stanu še drug pomenljiv činitelj. Advokalje bo najboljši toplomer za zdravje družabnega oi^nizma Na temelju danih pravnih razmer, v posamnih konkretnih slučajih, tako rekoß v posamnih dihljejih javljajo pravno življenje in s tem tudi na drobno kažejo vse prednosti in vse hibe njegove.
Državnopravni liberalizem, ki ga je nà evropski pevnini po svoje prikrojenega, prvi teoretično razvil Montesquieu (1689 — 1755) v svoji knjigi Esprit des lois, je pa pri tem provzročil gledé advokatskega stanu še nekaj drnzega. Kakor je znano, je imenovani Francoz postavil kof vrhovno državno-pravno nadelo, da so morajo strogo ločiti zakonodajalna, sodilna in upravna oblast. Za-konodajalna pripada po tem nauku ljudstvu, sodilna posebnemu, neodvisnemu sodniškemu stanu in upravna vladi, ki je pa gledé na upravljanje seveda odvisna od zabonodajalne oblasti.
Ta ločitev navedenih treh oblastij se je v vseh novodobnih drŽavah (razven Rusije), tudi res izvršila. A namestu slohode, ki se je s tem obetala ljudstvu, je nastopilo le nestalno, vedno se vznemirjajoče strankarsko življenje, katero so povsod dejanjsko vodili advokatje. Rajni ruski car, blagi Aleksander IIL, je ob nelii priliki dejal, da noče
svojemu narodu zato dati ustave, ker ga noSe izročiti advoltatskemu gospodstvu.
Oblasti, ki so se ločile, so se zopet zjedinjale v advokatski nadvladi. Ni čuda! Ljudstvu se je po imenu izročila zakonodajalna oblast, s tem so posamniki postali nekako varuhi celote in imajo vse v rokah ; državni zbori, oziroma poslanci se pečajo s cerkvenimi, uradniškimi, kmečkimi, obrtnimi zadevami. Vsak poslanec, in da se izvoli dober zastopnik, tudi vsak volilec bi moral vse državne in raznih stanov razmere poznati in moral bi tudi hoteti, da se vse dobro podpira. To obojno je pa nemogoče ; drugo ne zavoljo pomanjkljive, grešne človeške natore ; prvo pa ne, ker je polje preobširno. Jedini stan, ki se dejatijsko mora pečati z vsemi pravnimi razmerami, je advokatski stan. Vsled tega je popolnoma naravno, da v sedanjih razmerah ta stan vlada državo.
Nam je popolna jasnost v tem oziru najvažnejša stvar. Zato omenjamo še to-le : Stan, ki v nravnem' obziru varuje vsa načela, po katerih se ■mora ravnati družba in posamnik, ki ima torej tudi nekak splošen vseobsezajoč značaj, je du-hovski stan.
Kot čuvaj in oznanjevaleo krščanskih nravnih zakonov, vživa duhovnik spoštovanje mej verniki in zato je sposoben, da vodi politične boje. Ali je to povsem prikladno njegovemu svetemu namenu, ne spada semkaj. Gotovo je pa, da je v liberalni državi duhovnikovo politično delovanje
umevno in če verujemo krščanske vere nauke, tudi potrebno.
Ni nam treba na široko razvijati te misli; to prepuščamo bralcem. Hoteli smo le pokazati, kako se je iz napačnega načela naravno razvila sedanja oblika javnega življenja. Strogo ločujoč pomen advokatskega stanu od izrodkov, katere poganja v nezdravem ozračju sedanjih razmer, zavračamo trditev, da je advokatski stan nepotreben in vkle-parno v prave meje očitanje, da so advokatje vsemu krivi.
Ko se oživi organizacija krščanskega ljudstva, ko se zapro ognjeniki, ki bruhajo iz sebe lavo družabnega zla, ko si posamni stanovi, posamni narodi pridobé primerno avtonomijo, ko se skratka preosnuje prikladno človeški, od Boga odvisni na-tori, vsa družba, potem bo v ti družbi imel svoje Častno, staroslavno mesto tudi advokatski stan.
Upravičeno sodimo, da nam bralci ne zamerijo teh opazk; saj spadajo k stvari, osvetljujejo tudi razmere kmečkega stami in dokazujejo, kar smo prav za prav hoteli dokazati, da je namreč razkosanost naših zemljišč prvi vzrok dragim pravdam, ne pa kmečka trma in advokatska do-bičkaželjnošt.
e) Opisavši ameriško poljedelsko obdelovanje 3 Stroji smo že pokazali, kako se to poljedelstvo vedno bolj opnjemlje tistega proizvajalnega načina, ki je navaden v velikem obrtu. Tem bolj vidimo to v delitvi poljedelskega dela, ki se je 2e zelo vdomačilo v zveznih državah in sploh
V Ameriki. Velike farme, živahni promet in stroji omogoöiuejo farmovcem, da se peßiyo na posamnih posestvih samo z jedno stvarjo, Tiiko n. pr. po nekaterih farmah pridelujejo samo pšenico, po drugih samo sadje. V New Yersey je več fai^m, kjer se gojé samo marelice, v Floridi in južni Ka* lifomiji samo pomaranče itd. Druge farme se ba-vijo te 2 bučelarstvom ; na nekaterih so pečajo samo s kokoSmi, ali z racami, ali s purani. Mnogo je farem, kjer po vsem obširnem posestvu raste le tobak, ali riž, ali bombaž, mnogo je tacih, kjer vlada samo živinoreja. A tudi pri teh je delo razdeljeno, to sicer ne samo tako, da se po jednih goji samo goveja živina, drugod drobnica, marveč še mnogo bolj. Zvezne države imajo več farem, ki se pečajo samo z molzno živino, in sicer prodajajo le sladko mleko; druge proizvajajo le surovo maslo, maslo ali sir; na tretjih se redi živina samo za mesarja. Taka živina ostaja vedno na paši in se ne molze.
I>eIo se pa ne deli samo na velikih farmah, marveč tudi mali farmovec posnema v tem velikega, kolikor more. V laholh lesenih kočah sta-nige sredi svojega posestva s svojo družino. Polje obdeluje sam, le ob setvi si najame za 14 dnij kakega delavca, ob žetvi pa za 3 do 4 dni do 15 delavcev. Na svojem poiju seje navadno samo pšenico, k večjemu še malo turSčice ali ječmena poleg; krompir, zelenjavo in driige stvari kupuje. Par kokoštj ga preskrbljuje z jajci, tri ali štiri krave, ki se pasejo z njegovimi štirimi konji na ogra-
jenem travniku, dokler je ugoden čas, mu df^o mleka in masla.
Vzlasti v zapadnem delu zveznih držav je tudi na malih farmah strogo delo razdeljeno. Namestu da bi si farmovec za vse ^voje potrebe prideloval sam potrebnih stvarij, vreja svoje delo raje tako, da za nekaj mesecev v letu gre sam delat za druge. Vzhodni farmovec skrbi sicer bolj za svoje domaČe potrebe, toda v tem se nikakor ne more primerjati z nagimi kmeti sedanjih dnij, kamo-li proSlih.
Amerikanski poljedelec izvaja tudi pri svojem delu dosledno načela novodobnega gospodarstva. On proizvaja na svojem posestvu blago za trg, kakor tvoraidar v tvomici. Pri svojem delu se ozira samo na menjalno vrednost, tedaj samo na to, koliko je njegov pridelek vreden na trgu, ne meni se pa za rabno vrednost, t. j. ne vpraSuje se, kaj mora pridelati, da zadosti potrebam svojega življenja.
To je po nagi sodbi temeljno pojasnilo ame-rikanskih kmečkih razmer. Pri nas vlada ravno tisto gospodarsko načelo, kakor v Ameriki, toda naši kmetje imajo svojo starodavno, vkoreninjeno preteklost in zato ne morejo s tako doslednos^'o prilagoditi se novim razmeram, kakor njihovi v novi dobi nastali amerikanski tovariši. Zato tudi ne morejo tekmovati i njimi. Ali se pa ameri-kanska doslednost v tem oziru prilega bistvu kmečkega stanu, to je popolnomft drugo vpraSanje, kateremu odgovorimo kesneje.
f) Zvezne države ne poznajo težkega jarma, ki ga v Evropi nalaga vojaštvo kmečkemu stanu, Njihova armada šteje v mirnem času S8.163 mož, mornarica pa 71 ladij, 1024 topov in 11.888 mož.*J
V armadi je le 2155 «astnikov. Vojaki imajo večinoma paziti samo na indijanske rodove. Plačani so dobro. Prostak ima po 13 dol na mesec, korporal po 15 dolarjev in sergeant po 17 dolarjev. Hrano dobivajo zelò tečno. Za zajutrek jedo ribe ali sesekano meso in kavo. Opoludne im^uo na-
Navedene številke veljajo ta koneo leta 1894. — Bv-ropstih držav vojaštvo ob tistem äaau pojasmijejo te-le številke:
	Armada		M	ornar	loa
	v mira	v voj. Sašu	Udij	topov	mož
Eraneosko . , .	573:920	4,372,000	444	3.172	95.003
Nemško (1895) .	584.734	4,350.000	190	1.460	21.889
Kasko ia Finsko .	787-830	2,435.735	369	1.616	29.841
Avstr(>-Oger.(lS95)	354.352	1,872,178	123	684	13.100
Laško.....	a82.383	1,493.631	388	2.152	22.592
Turško . . . .	250,000	800.OU0	103	671	41.369
Velika Britanija .	228 474	734.180	695	6.341	100.530
Šviea.....	—	488.626	—	—	—
Švedsko . . . .	38.802	422.553	57	318	4.015
Špansko (1893) .	80.140	3J7.680	109	665	9.264
Srbsko (1893) . .	12.693	837,333	—	—	—
Belgija . , . .	51.063.	229.284	?	?	?
Bolgarskcr . . .	38 23Ó	191,760	14	?	503
Kizojemeko . , ,	31.405	184.361	99	562	7.081
PSitogalsko (1853)	34.172	154.000	47	160	5.297
Rnrannsko . . .	49.314	152.000	23	73	1.805
Griko ....	24.877	66.350	41	191	3.320
Dansko ....	13.9a0	44.133	60	339	1.422
NorveSko . . .	19.700	39.400	49	135	.560
črna gora . . .	630	36.000	—	—	—
vadno juho, sveže meso ia 3o€ivje, ob nedeljah poleg tega še pudding in o večjih praznikih razne druge sladčice. Tudi zvečer imajo meso ali druge jednako redilne jedi. Kruha dobi vsak v izobilju. Vojašnice so snažne in zračne ; vsaka ima tudi svojo kq|ižnico in bralno sobo.*^) Severaoamert-kanskim vojakom tedaj ni sile.
Torej so vsi zadovoljni : vojaki, državljani in država sama, ki v vojnem Času razpolaga z 8,364.721 možmi. V Evropi dajemo to za komis, nove puške, brezdimni smodnik in vojašnice, kar je v Ameriki naloženo v železnicah in strojih. Tam nese splošnemu blagostanju dobička, v Evropi pa vedno večje davke in hujSe državne dolgove. Amerika plačuje svoje dolgove, pri nas delamo nove. Leta 1880 je spadaio v Ameriki na jedno osebo 60 dolarjev državnega dolga, leta 1890 pa že samo 32 dolarjev. To se pozna.
Kolikega pomena je pa izguba delavnih moöij vzìasti za kmečki stan, čuti vsak kmetič in vemo vsi. Mladeniči v najkrepkejših letih nosijo namesla kose »sabljico prepasano« in namestu s sekiro in oralom se urijo s »puško nabasano«. Se jedne stvari ne smemo prezreti, čas, ki ga preživ0 mladi fantje v vojašnicah, je najprimernejši ženitvi ; mnogokrat je ženitev tudi iz gospodarskih vzrokov potrebna. Ovire, ki jih stavi ravno militarizem, v tem oziruj ao škodljive v nravnem in gmotnem oziru. Kedor sodi drugače, ne pozäa ni človeške
Blaekwood's Edinburgh Magasin 1891, str. 471-476; Jannet o. o. str. 323, 334.
natore ni dejanjskth razmer, ki dokazujejo ravno to, česar smo se tu na kratko dotaknili.
ff) Železnic so zvezne drŽave kar prenapolnene. Imele so Jih koncem leta 1893 ogromno evoto 281.990 km.*) Vsa Evropa je pa imela koncem ]. 1892 samo 232.317 km. železne ceste, torej blizu 50.000 km. manj nego zvezne države. Razvita prometna sredstva pomenjajo razvito ti^ovino in vsled tega tudi žUahno proizvajanje. V primeri z naSimi železnicami so v Ameriki vozne cene mnogo nižje, že zaradi tekmovanja, ki ga dela jedna železnica drugi. Poljedelci torej svoje pridelke lahko prav po cent kmalu spravijo do morja. V tako živahnem prometu, v deželi, kjer gospodarsko življenje bujno vre, je vsako blago, ko se položi v železniški voz, že na svetovnem trgu. Pri nas v Avstriji, kjer smo koncem 19. stoletja srečno tako daleö prišli, da imamo jedno drago Selezničoo zvezo z morjem^ kjer se moramo za kako polževo po(^asno lokalno železnico boriti za žive in mrtve, seveda ne moremo imeti nobenega pojma o amerikanskem prometu, a to pa pač iz navedenih podatkov lahko izpoznavamo, da kmetijstvu ob €asu kapttalizmove vlade taka pro-
*) Da se raavidi railoèek mej Evropo, navajamo tu obstg Žolezniiktii prog v e^rops^ih dx^awli s konca 1.1893: KemSko 44.177, Avatro-Ogersko 28.357, Vel, Britanija 32.703, Francosko 08.6Ì5, Ensko 31.626, LaSko 13:67B, Belgija 6438, Nizozemsko in Luksenburg 3079, ävlea 3350, Špansko 10.894, Portugalko 2393, Dansko 3096, Korvesko 1563, Swdsko 8461, Srbsko 640, Rumunsko 2611, Grško 915, Xur6ko in Bolgarija 1818, Malta, Jersey, Man 110 km.
metaa sredstva tzredno mnogo koristijo. Zamolčati pa ae smemo, da si tudi železniške družbe pomagajo z zvijačami in ^pekulactjskimi goljufijami. Omecjali smo da je na zapadu še mnogo neobdelanega in vsied tega tudi neobljudenega prostora. Delniške družbe, ki imajo po teh krajih že-leznice^ morajo torej skrbeli za — prebivalce. Zato prirejajo tadi zabavne vlake v tiste kraje; seboj vabijo žumaliste, poiitike in razno agilatorsko druhal, ki potem prične gonjo za kmeti, časopisi in plačani agitatorji priporočajo na vso moč ,lepe' farme na zapadu in jih tako precej vjemó, da utaknejo svoj denar v zemljo, ki je zavoro pomanjkanja Vode ne morejo obdelovati.
h) V svojem spisu smo že večkrat povdarjali, kako Škodljivo je latifundijsko gospodarstvo za kmeta. V boju z velikimi posestvi propada evropski mali in srednji poljedelec. Zvezne države so tudi v tem na boljem, ker ima vender Se večino posestva mali in srednji farmovee v rokah. V Dakoti in Red Riverju je sicer več ogromnih farem. 1000—30.000 akrov ima marsikateri obsejanih s samo pSenico; po pravici pravijo takemu »pšenični farmovee«. Veleposestnik Glenn je posejal i. 1880 100.000 akrov s pSenico ; da spravna svoje žito v Liverpool, ima lastno bro-dovje. Y Nevir-Mexiko, Arizoni in drugih državah na južnem zapadu so veliki živinorejci. Škodo, kt jo imajo mali in sredici farmovci od njih, označujemo v teh-le točkah: 1. Veliki farmovci imajo mogočen političen vpliv; pri zakonodajstvu akrbé
torej, da se jim pri davkih, carini, železniških voznih cenah dobro godi, seveda na raèun malih in srednjih poljedelcev. 2, Ker imajo orjaško skupino zemlje, zato je ne zboljSavajo, marveč izsesavajo jo. Njihovo gospodarstvo se glede na to po pravici imenuje »roparsko«. 3. Vse imajo tako vrejeno^ tla od glavnice, naloSene v zemljišču, vlečejo velike obresti. Sami navadno stanujejo v kakem mestu. Farmo jim upravna oskrbnik, ki stanuje v gospodarskih poslopjih. Ta poslopja so iz desk zbite in z vapnom pobeljene koče, ki zelo malo stanejo. Delavce si najemajo veliki farmovci samo ob žetvi ali setvi ; dobé jih lahko, ker se po vseh mestih vlači mnogo Ijudij brez posla. Toda 3 tem niso zadovoljni. Namestu amerikanskih delavcev si naročajo Kitajce, ki paö mej vsemi üudmi na svetu najmanj potrebujejo in zato shajajo tudi z najmanjšo plačo. V tem tekmovalen ima v drŽavah seveda rcmli in srednji kmet veliko škodo.
Vender se Škodljivi vpliv latifundijskega gospodarstva v zveznih državah ne more raztezati tako daled, kakor pri nas,
i) Zvezne države skrbé za poljedelstvo in za kmeta. To nam dokazuje že zakon o stalnem domu. Lahko in po ceni so se do zadnjega časa dobivala zemljišča in tudi sedaj Se ni vse oddano. Mnogi priseljenci so prišli golih rok v severno Ameriko in sedaj so farmovci. Prišedsi v novi svet so Sli najpreje delat na. velike farme v Nevf-Yerseyu, Pensilvaniji ali Kew-Yorku. Ko so si tam prislužili nekaj denarja^ so priCeli na svojem.
Povedali smo že, da po zakonu dedno pravo, <Se ni oporoke, zahteva delitev posestva. Priseljenci si večinoma v takem slučaju razdelé zemljo; starejše farmovske družine se pa ne drž0 tega, marveč samo jeden ostane na farmi, drugi si pa poiščejo drugod lastne zemlje. Po mnogih državah ima celò sodnik pravico, da v slučaju, ko umrje &rmovec brez oporoke, izroči samo jednemu, navadno ncOstarejšemu sinu, posestvo, Če bi vsled delitve farma izgubila kaj svoje vrednosti. Kedor vsprejme posestvo, mora drugim zakonitim dedičem plačevati neko letno rento. Veliko ložje, nego v Evropi, zmaguje to breme.
Zanimivo je, kako popisuje dr. Baird*) mladega Amerikanca iz farmovske družine, ki si ustanavlja lastno posestvo :
>Naš mladenič gre navadno §e neožei\jen na pot Kolikor mu pripušča denar, za toliko si kupi zemlje; potem pa premišlja, kje bi si postavil hišo na novem posestvu; navadno si izbere v to prostor ob kaki vodi. Na to se poda k sosedom, nekaj milj v okrožju, da se seznani z drugimi farmovoì. Ti pridejo določeni dan vsi skupaj in preje nego v urah ima mladi kmet svoje stanovaoje, zbito iz desk, z odprtinami za vrata, okna in dimniki To izdela ob deževnih dneh; ob lepem vremenu se trudi na polju. NtOpreje potrebi na 10 do 15 akrih grmovje in potem pričenja obdelovati
On the rdiglon in the United Stikt«8 (t. cb. 1), Jaonet 0. 0. str. 298, 399.
zemljo, navadno s turSčico. Ko se je toliko pomudil, da je zavaroval svoje nasade vevericam in pUöem in poruval plevel, zapre koöo, jo izroči v varstvo soseda, ki stanuje morda jedno ali dve nii^l od od nje, in se vrne za nekaj Casa domov, od 20 do 100 milj daleč. Tam ostane do septembra, ko se oženi. Potem potiye na svoje posestvo, in sicer z mlado ženo vred. Seboj vzame voz 2 dvema konjema; Če more, pelje tudi nekaj goveje živine in kaj pohištva v svojo puSčavo, da je potem nikdar več ne zapusti. Tu seje pSenico ali rž mej turščine brazde in ko požanje turšioo, se pripravi za bližnjo zimo. Njegova žena, vajena v delih svojega spola, se pridno gib^e in daje kramarju, ki ima svojo prodajalnico v bližnji vasi^J pod senčnim drevjem, kaj malo zaslužiti. Tako si mladi par kmalu kaj prihrani ia Če ga Bog obvaruje, ne traje dolgo, da se vsa družina veseli pošteno pridobljenega blagostanja. Koča se sezida iz bo^Se in trdnejše snovi, morda celò iz kamna. Široke, dobro omejene njive jo obdajajo, hlevi so polni krav in konj in konečno dokazujejo ßrede ovac in prašičev, da se farmovcu dobro godi. Njegovi otroci krenejo na jednako ali na drugo, lyim priložnejSo pot; nekateri mej njimi se celò lotyo kakega učenega poklica.«
*) farmovei prav za prav ne moremo govoriti o kaki vasi, ker ìlvé raztreseni po svojih aemljišSih. Amerikaiiska vas bi se bolje Imenovala m«sto, ker v nji ne staniijejo krnele, marveè samo trgovci, kupd In advokatje. Take vasi $a Saslh leló oddaljene od posamnih farem.
Taka je zgodovina mnogo stotisoč mladih naseljencev na novem Angle§kem in t osrednjih državah severne Amerike. Dveh stvarij radi pogreSamo v tem popisu : notarja in pristojbin, ki sta pri nas vedno v občut^ivizvezizizpremembami na posestvu.
Zvezne države sploh primeroma mnogo manj obdavčujejo kmečki stan, nego naše. Lo^e izhaja ameriški kmet tudi zato, ker mu ne mai^ka delavcev. Vedne krize v velikih obrtih vzrajajo cele armade brezposelnih ^udij, kateri gredo radi za nekaj Časa delat na kmete.
Kedor ne more dobiti lastne jarme, si prav lahko katero ntyame. V Ameriki je mnogo zapuščenih farem blizu prometnih središč z dobro, še brez gnoja rodovitno zemljo, ogrtyenim zemljiädem in trdnimi gospodarskimi poslopji, ki so podjetnim najemnikom na ponudbo.
Odkod so te zapuščene farme? To vprašanje nas vodi od ugodnostij severnoameriških kmetov na drugo, žalostnejše polje. Ogledati si je hočemo posebej.
c) Rane ameriških farmov&ev in njihov propad.
Tudi v Zveznih državah propada kmet. Tudi tam se vrSé tiste žalostne neprostovoljne izpre-membe, katere gledamo pri nas vsak dan pred svojimi očmi, izpremembe, vsled katerih se izgublja vedno več posestnikov, dokler ne potonejo pod gladino javnega življerja mej množico, ki se vpošteva le v svoji celoti, katere posamniki se pa ne štejejo
6
več. Mi stalni dom q1 vse drug« ugodnosti, ki smo jih naštevali in opisavali, ne morejo ustaviti propada amerikanskega farmovca.
Zgodovina vsacega dne nam kaže, da izgubljajo farmovci svoja posestva in postajajo najemniki ali celo delavci.
Stoptyujod se množi ta siloviti prevrat v lastništvu. Leta 1880 do 1890 se je pomnožilo Število vseh faremskihna-za 26'S8 ocfstotkov^ tako d^r-j-^-leta 18&tJ Število najemnikov o 34'8 odstotkov, tedaj véT n^gTgl^^^nrgTTTn^ mej vsemi p^TjedeU skimi drulin-a-mx
Ostanimo pri tem dejstvu. Gotovo je, da prejšnji lastniki niso navIaSč in prostovoljno ostavili svojih farem in jih raje začeli obdelovati kot najemniki ali pa celò ločili se od njih in. odpotovali z družino po svetu — iskat dela.
l^e je torej vzrok? Morda zemljiški d o 1 g o v i ? Poglejmo ! Leta 1880 se je zadolžilo S70.984 zemljišč, leta 1889 pa 525.094. Prvo leto je znaSal napravljeni dolg 342,566.477 dolarjev; leta 1889 pa se je napravilo dolga za 585,739.719 dolarjev. Vsako leto se je povprek pomnožilo število dolžnikov za él'M odstotkov, svota dolga pa za 70-98 odstotkov.
V imenovanem desetletju se je intabulovalo dolga na 4,758.268 farem (622,855.091 àkrov). Število leta 1880 zastavljenih akrov je znaSalo 43,743.013 ; 1,1889 pa 70,678.257, torej za 65-36 od-
stotkov veö. Dne 1. jan. 1890 je bilo 2,203.061 faremSkih hipotek v znesku 2.209,148.431 dolarjev ; obremenjenih je bilo 273,353.109 akrov.
V 30 najznamenitejših poljedelskih zveznih državah zna^ zem^iški vknjiženi dolg 12*67 odstotkov vrednosti.
Vseh obdelovanih akrov v 41 državah je bilo obremenjenih 26-38 odstotkov z zemljiškimi dolgovi. NfOvečji odstotek nosi Kansas (60-32), za njim Nebraska (54-73), potem južna Dakota (51*76 odstotkov).
Vsak obdelani aker je povprek po vseh državah obremenjen z 808dolaijev. Povprečna obrestna mera, katero morajo far-movski dolžniki plačevati svojim upnikom, znaSa 7*07 odstotko v,*)
Navedimo še kak primer tz posamnih držav! V Illinoisu se je, izvzemši čikaško grofovino zviSal leta 1870 do 1880 dolg za 8*2 odstotkov vse svote ; Število dolžnikov pa za %% odstotkov ; od leta 1880 do 1887 se je dolg pomnožil za 19 odstotkov, dolžniki pa za 12 odstotkov. — Vrednost zemljišča je zrastla mej letom 1870 do 1880 za 24 odstotkov, mej letom 1880 do J887 pa samo za-10 odstotkov-**)
To so žalostni pojavi. Zemljiški dolgovi rastejo in to mora imeti tudi svoje vzroke. Dokler si teh vzrokov ne razložimo, ne moremo
*) J. L. J'nmz. Znr Agrarfrage ia dsn Ver. Staaten, Keue Zeit 1894/»Vgt. 28, str. 51, 52.
Jaimet o. o. str. 603.
ntbakor umevati propadanja kmečkega stanu v Zveznih državah.
Prav na kratko lahko označimo te vzroke z besedo kapitalizem. Amerikanska &rma je prav za prav velika tvornica in kot taka je v vedni odvisnosti od kapitala in vsled tega tudi od Špekulantov, V nekaterih državah se je naselilo mnogo ljudij in si piidobilo svoj stalni dom, hoteč samo se obogatiti. Ko je preminolo pet let tu ko je zemlja postala dotičnikova lastnina, jo pa, kolikor ie mogoče, drago prodaja novim priseljencem. Kupnina se sme uknji2iti tudi na stalni dom. Spekulant potem takem odnese seboj svojega naslednika gotove denarje in poleg tega ima še znatno svoto dolga vpisanega na i^egovem zemljišču.
V Old Westu t. j. v Iliinoisu, Micbiganu in drugih sosednjih državah često prodajajo farmovei, ko so se obogatili» svoje farme. Večinoma si morajo kupci vzeti kaj na posodo. Prejšnji lastniki pa gredo v mesta živčt zložno kot kapitalisti. V mestu otvorijo kako banko, v družbi z drugimi ustanove kako obrtno podjetje, prično kako večjo trgovino i. t. d. Posebno dobro se jim je izplačevalo posojilo na farmah še do zadnjih let. Y najskrajnejših zapadnih krajih so plačevali farmovei po 3, časih po 3 odstotke na mesec ; 8 ali 10 odstotne obresti so pa le sedaj zelo navadne. Kapitalisti so s posojili sicer zelo pomagali farmovcem zboljšati zemljo, toda vkljub vsemu zboljšanju Ü često niso mogli plačevati svojih dolgov in so raje vso farmo prepustili upniku ; sami so se pa preselili drugam.
Velasti do t. 18S5 so razne zemljiško-kreditae banke, katere so Tstanav^jali tudi inozemski, posebno angleški kapitalisti, kar silile farmoTcem denar. L. 1887 in 1868 so bite slabe letine in ted^j je mnogo farmovcev vse skupaj pustilo in — odšlo za bo(j§o srečo.
Odtod izvira toliko zapuSCenih farem, katerih i^lbovi, po oderuštvu nastali lastniki, kapitalisti velikih mest, ne morejo oddati v najem; od tod žalostno dejstvo, da marsikje pada vrednost zemljišču. Tako n. pr. je vrednost zemlji mej atlantskim morjem in Alleghani gorovjem do Ma-rylanda padla za najmanj jedno tretjino. In ker je sedaj 2e skoraj nemogoče dobiti prostega zemljišča v rodovitnih krtgib, zatorej izvira od tod tudi to, da bivSim farmovcem, ki jih je kapitalist izgnal z njihovega posestva, ne kaže druzega^ < nego vzeti si kako farmo v najem, ali pa — iti mej delavce.
Povedali smo že, da orjaška posestva, ki 60 jih tu in tam skupili bogatini, škodljivo vplivajo. Zemlja se po njihovem gospodarstvu izsesava, ker se je lastnikom ne zdi niS Škoda, da jim le nosi obilo dobička. Žalostno pa je, da je tako gospodarstvo celo potrebno ; manjSim posestnikom pripravlja tako rekoč pot, brez ka< terega bi se ne mogli vzdržavati, Špekulacijska, bapitalistidna društva in veliki živinorejci res skup-Ijajo velikanske prostore za-se in jih potem prodajajo po 6 do 10 dolaijev aker, dasi vlada daje slobodno zemljo po 1 doL 25 centov, res izrab-
Ijajo zemljo, toda vendar poskrbé tudi za ceste, s svojim vplivom pripravijo železnice in poštne postaje v svoje kraje, poskrbé za vodnjake in vodovode. Tega bi posamen farmovec ne zmogel. Vzajemnost mej farmovci je pa tudi Se pod ničlo ; od nje se ne more pričakovati zboljšanja v tem oziru. Če bi se bili farmovci že od začetka oi^nizovali v skupne gospodarske namene, bi jih kapitalisti ne mogli sedaj druzega za drugim požirati. Zato je farmovec odvisen od njih, ker se noSe ali ne, more zvezati s svojimi tovariši. Farmovsba zveza ki je mnogo prekeano nastala in o kateri izpre-goTorimo kesneje, ne zmaguje svojega namena.
Da pa nekoliko umevamo, kakšna zemljišča imajo omenjena špekulacijska društva, naj navedemo po The Bankers Magazin z leta 1885 zapisnik 29 tujih družb, ki so imele 20,647.(X>0 akrov =. 8,266.800 ha v svoji lasti. Hudo je to, a kakor smo onaenjali, potrebno. V nekaterih vzhodnih državah obdelujejo zemljo bolj intenzivno ; s tem imajo tudi več troškov. Tisti farmovci iz teh krajev, ki niso prav blizu železnic, ne morejo prodajati VBpežno svojih pridelkov, ker železnice iz zapadnih držav vozijo z mnogo manjšimi troški v njihove kraje, nego sami z vozovi do železničnih postaj. Celò mleko, maslo^ sir, sadje in zelenjavo jim pošilja zapad na njihove trge in tako občutljivo tekmuje ž njimi. Iz tega se razvidi, kako je potrebno, da se preje vredé vsa prometna sredstva, predno prižne mali in srednji farmovec svoje delo. In tacih sredstev mu nobeden drugi ne napravi, nego kapitalist, ki v velikem izsesava zemljo.
Tak kapitalist gleda samo na to, da mu v v zemlji naloženi denar mnogo nosi. Ko žuti, da bi imel izgubo, se skuša brž iznebiti svojega posestva. Jasno je, da izsesano posestvo more popraviti le tak poljedelec, ki obdeluje v malem in se briga za zemljo. Špekulant ne bo kupil za špekulantom zemljišča, ker je že prvi vse izrabil, kar se je dalo. Zato imajo v Ameriki izsesavajoča velika posestva le postransk pomen in dasi sedaj res mnogo Škodujejo, vendar so po sedanjih razmerah nekako potrebna in, kar je najvažneje, niso stalna, marveč samo prehodna, samo sredstvo, ki je rabi kapitalist v dosego večjega dobička. Za intenzivno obdelovanje velik^a posestva to seveda ne velja ; ta so stalnejša in nevarnejša.
Kapitalizem ali bolje kapitalisti vladajo Zvezne države. Odtod je umevno, da se zakoni bolj ozirajo na veliki obrt in na trgovino, nego na poljedelca. Dasi ima ta v marsičem ondu več varstva, nego pri nas v Evropi, vender je tudi tam primeroma on zadnji mej državnimi otroci, kije največkrat tepen in najmanjkrat pobožan. Kmetje povsod zadnji ; taka je tudi v Ameriki.
Davki sicer v Zvenih državah niso tako ogromni, kot pri nas, toda tisto, kar velja o naŠetn kmetu gledé na davke, velja tudi o ameriškem. Kar ima, ne more prikriti. Njegovo posestvo je natančno premerjeno, pridelki do nurvice prešteti ; torej; plačaj in hodi! Veliki obrt, trgovci, kapitalisti &e mu lahko smejejo, ker plačujejo drŽavi, kar hočejo in, kar se jim ljubi, prikrijejo. Kapitalist pač tudi ljubi najpreje — samega sebe.
Po celi Ameriki in blezu po celem svetu vleòe hudi veter dobičkaželjnosti ; vsak gleda, kako bi najpreje obogatel. V Zveznih državah, ki imajo tako bogato zemljo, tako razvit obrt, toliko dragih kovin in vsled tega tako t^odno mesto na svetovnem ti^u, je ta veter §e mnogo možnejši, nego drugod.
Pri nas je kmetič navezan na svoje zemljiSòe s celim srcem. Že od davna so njegovi dedje obdelovali to, kar sedaj on obdeluje, vtiskavali vanje svojega uma in svojih telesnih močij peòat, in ljubili svojo domaSijo, Posestvo je takorekoS združeno s krvjo, spojeno s celo gospodarjevo osebnostjo.
Ämerikanee ne pozna teh ^uvstev. Prišel je, ker mu je tako kazalo, in ko mu več ne kaže, odhaja brez žalosti in brez solza. Dobifikaželjnost mu narekava pot. Ker se ravno v obrtih in v trgovini kažejo prijaznejše razmere špeknlacijskim namenom, zato ni čuda, če farmovci često prodajajo svoja posestva in se potem lotijo ,1 o Ž j e g a, òastnejsegaMn vapešnejšega dela. Ta pojav, ki se pri nas kaže v pomanjkanju poslov in kmečkih delavcev, je kapitalizmova posledica. Na Novem Angleškem, v New Yorku, v Pensylvaniji in sploh v sevemcr vzhodnih državah, se tako izgubljajo iz celih okr^ev ljudje v mesta. L. 1876 se je uradno izračunalo, da je v 5. letih narastlo prebivalstvo T New-Yorku za 840.092 oseb, da se je pa v tem času v 6. sevornih großjah število poljedelcev
znatno zmanjšalo. Oäbor za delavsko Statistiko v Massachusettau piše že za leto 1871 tako-le:*)
»ZakEÙ pa^i nočejo naäi na farmah rojeni in v^ojeni ljudje na noben naj^in tam ostati in zakaj
8Ì iščejo druzega posla v mestu?---Zato,
ker ni poljedelstvo glede na družabne razmere tiste veljave, kakor trgovsko, obrtno in tudi ro-kodebko delo. časih so bili farmovci jednakl s trgovci.
Četudi niso imeli tolikega in brf na kup zgrabljenega premoženja, kakor udje drugih stanov, so jih imeli vender povsod za premožne ljudi, ki so se z vsakim lahko merili gledé na polteno, dobro ime. Mlada dekleta so brez izpod-tike jemale farmovske sinove in si izbrale farmo za bivaUSČe celega življenja. Sedaj je pa farmovec gledé na družabno stališče še pod malim ti^ov-cem. Njegov poklic se sodi, da je težak in malo zaželjen ; zato pa ne more nikedar dobiti prìmeriìé družice svojemu težavnemu in osamljenemu življenju v mestih, marveč samo mej dekleti, ki žive v jednakih razmerah kakor sam. Po mestih se prepuščajo težavna dela poslom in živi se samo razveseljevanju. Javno mnenje trdi, da je polje-delčev poklic nekaj nizkotnega; zato zapuščajo iSastilačni, gospcrakim strastem Tdani mlaäi ljudje farme, da si drugod preskrbe višjih stvarij«.
To velja sedaj o vseh Zveznih državah ; celo dekleta v južnih državah, ki so brez dvojbe
Jftnoet o. o. Btr. 337.
nravno najboljše, ne marajo vež na farme. V mesta jih goni Žasov duh, vživat, — nravno propadat, — umirat!
Materijalizem ee pri kmetu najpreje in naj-gorje maščuje. Višja duhovna načela eo mu nujno potrebna: prisrčna ljubezen do domačije in rodbinskega življenja, skromna zadovoljnost, ogrevana z upanjem boljšega življenja, žilava vztrajnost in pogum v trpljenju, pridobivan v živi veri, eo njegovi varuhi. Ako namestu njih nastopi samo ljubezen do denarja, potem z Bogom sreča in mir iz kmečkih hiš.
Ta nauk nam daje severna Amerika. Dokazov za to smo že več navedli, ki nam pričajo, kako vedno bolj zginja s farem vsa ljubkost domaČega življenja, vsa nežnost in prisrčnost, ki smo jo nava* jeni spajati s kmeòkimi domovi. Vaiasti se to Čuti, ker ameriški farmovci ne poznajo poslov. K kmečkemu gospodarstvu spadaj^o tudi posli, ki delajo za hišo. Čutijo zanjo in so po zvestobi in ljubezni včasih bolj zanesljivi Člani kmečke družine, nego tisti, ki 80 zvezani ž njo s krvno zvezo. Ameriški poljedelec je imel sicer tudi svoj čas posle, toda ti so bili ubogi zamorci, ki jih je kupoval od belih roparjev, — sužnji brez pravic, ki jih ni nobeden ljubil, nobeden cenil---
Hvala Bogu, Zvezne države nimajo suženjstva, a tudi na njihovem ozemlju so veliki farmovci svoj čas v mnogem Številu imeli take človeške žrtve za delo. Povest »Stric Tomova koča« poznamo vsi in še sedaj nas spreletava mraz, ko se je
spominjamo. Pri tem si brez dvojbe mislimo^ kar smo si mislili, ko smo jo prvič brali, da se nam* reč zemlje, kjer se je tako godilo, ne more držati božji blagoslov. Sužnjev ni več; namestu njih so delavci. Najrazaovrstnejši zmes vsakovrstnih ljudij prodaja po mestih vsakemu svoje moč). Ob setvi in žetvi jih potrebuje fermovec. Vsivprek: Nemci, Irci, Španjci, Škandinavci, Škoti, Portugalci, Poljaki, Čehi, Hrvatje, Slovenci in seveda i neizogibni Kitajci se ob tem času sestanejo na farmi. Spalnica in obednica jim je pod milim nebom; tam si tudi Često na krvav način poravnavajo svoje mnoge prepire. Nemo in brez srca delajo svoj čas J ko spravijo svoje dolarje v žep, so bot % gospodarjem. Odidejo in na farmo se zopet vseli stara mrtvaška tiŽina. Vse naredé, kar morajo; brzo in dobro delajo, a domači niso. Za to se pa ne dobi nikjer zadostila. Plače ameriških delavcev so precejšnje tudi v primeri z angleškimi,*) vender bi to še ne ugonobljalo ameriškega limečk^a stanu. Vzrok njegovemu propadu je globlji, kakor smo se sami prepričali v ti razpravi.
Ogledali smo si, kako se vsied kapitalističnega nasilstva množe bremena. A na drugi strani se žalibog manjšajo dohodki ; cena žitu pada od leta do leta.
*) Tam imajo moSki neoi^njeni delavd navadno po 3 s. ob svojem, ali ii s. 6 d. s hrano; oienjeni se pUčnjejo na tedon in imajo navadno tudi malo koèieo s 3 akil page in itjivo za krompir proti atalai najemnini, teden zaslutijo k ve3i«nm 3 s. veS, nego ocenjeni. Amerikanski moški delavoi zaslutijo po 4 do 6 gld, nft dan.
Oglejmo si uradne podatke. Vrednost päe-nij^ne Žetve na farmah ali na bližnji postaji za jeden aker povprek : Leta 1870—1879 13 dol., 1. 1880—1889 9-97 dol, L 1890 9'28 dol., 1.1891 12-86*) dol., I. 1892 8 85 dol., 1. 1893 6-16 dol.
Te številke nam kažejo, da je od 1870—1893 cena pšenici padla za več nego za polovico. To je vender grozno! In če pri tem pomislimo, da je vsled „carinskih naredb proti uvozu vse tisto, kar si mora kmetiö kupovati, mnogo dražje, potem umevamo, zakaj mora toliko fermovcev neprostovoljno zapuSßati svoje domove, dasi prav lahko spedava svoje pridelke in dasi jih ima vsako leto mnogo na prodaj. L. 1850 se je pridelalo v zjedinjenih drŽavah ^/j milijard pušljev pšenice**) ; 1. 1890 pa 3'/i milijard. Prebivalcev je bilo pa 1. 1860 23 milijonov in 1. 1890 62 milijonov. Leta 1850 so domači pridelki popolnoma zadostovali; Ce se to vsprejme za merilo, potem smemo reči po pravici, da lahko izvažajo Zvezne države vsako leto toliko pšenice, kolikor je potrebuje 30 milijonov ljudij.
A kaj pomaga lahki prodaj, če je zrnje vedno manj vredno? Delavci, davki, dolgovi zahtevajo vedno svoje in farmovec, ki jih ne more zadovoljiti, mora odložiti svoj posel.
*) h, 1891 je zato preoej ve^ja itevUk», ker je bil» to leto T Evropi jako slaba letina; na Baskem je bila tedaj kota in zato »o Zvezne drsate dr^j« lahko prodale sroje iito.
»*) Poielj <buBliel) -= 35-237 hI.

d) Farmovska zveza.
Propad, ki je vedno bolj zijal malim in srednjim farmovcem nasproti, jih je nekoliko vzdra-mil. Jeli so misliti, kako bi se dalo pomagati njihovemu stanu. Uetanovlla se je pred dobrimi 10 leti farmovska zveza — »Farmers AlUance«, ki se je brž razširila po zapadu in jugu ; sedaj segajo njene korenine že do novega Angleškega, Poleg te zveze imajo zamorci svojo posebno zvezo istega namena, »Colored Allianoe«. Vseb udov v obeh zvezah je že blizu 5 milijonov — z delavci vred, ki so se njima pridružili
Take zveze imajo gospodarsk inpo-1 i t i d e n namen. Farmovce hočejo z združenimi močmi vzgojevati v umnem gospodarstvu, ustanavljati gospodarske zadruge, razširjati nadela pravičnosti in ljubezni do bližnjega, skrbeti za cena posojila.
Politično pa nameravajo skrbeti za pošteno vlado s tem, da zmagajo pri volitvah, in izpo-slovati, da se sklenej o kmetijstvu ugodni zakoni, kakor so se že večkrat sklenili velikim obrtom in kapitalistom v korist. Za ženske zahtevajo ravno tiste politične pravice, kot za moške, iu' zato vsprejemajo tudi ženske v svojo organizacijo.
Za politične vspehe je bilo treba farmovcem zaveznikov ; iskali so jih pri obrtnih delavcih in so jih tudi našli. Na vzhodu Misisipijeve doline so se mnogoštevilno združevali delavci s polje-
delci. Sklepali so mej seboj pogodbe in zveze za dalj Časa ali pa samo za posamne služaje. Tako n. pr. v Ohio, Indiani, "Wiskonsinu, Minesoti, Jovi, Miehiganu in drugod; velikrat so s tem dosegli sijajne politiÖne vepehe.
Nova zveza delavcev in farmovcev se je jela imenovati »Union Labor Party« ; zmagala je že v Ohio, Teksasu, Minesoti, Koloradi, Nebraski in v Kaliforniji. Marsikje se je že dlje časa ohranila na krmilu.
Vender pa vkljub takim slučajnim političnim zvezam farmovska zveza deluje popolnoma samo* stojno. Izdelala si je načrt^ po katerem se ravna. V njem zahteva mej drugim : slobodno kovanje srebrnega denarja, narav-nostne vo 1 it v e s e nator j e v po ljudstvu, prepoved takozvanih termino-kupCij v poljedelstvu in obrtu in stroge kazni za nje. Vrh tega je pa v svoj program vsprejela (1889 in 1890) tudi te-le zahteve : Vlada naj v vsaki grofiji naredi neko skladišče, kamor lahko pripeljejo farmovci svoje žito in sploh svoje pridelke. Vlada naj sprejme vse to v svoje varstvo. Vrednost shranjenega blaga določi skladiščni tajnik in od določene svote naj da vlada vsakemu farmovcu, kije žito spravil, 80% na posodo po 1% ; zato ji plačuje po i odstotek. Poleg tega naj vlada posoja nazemljišča do tiste svote, kolikor so vredna, po 2 odstotka. Da dobi vlada za to denarja, naj izda papirnat denar v
vrednosti vseh od farmovcev-dolžnikov podpisanih dolinih pisem.
Kakor vidinio iz tega, so se sevemo-ameriški farmovci ognili žitnega monopola, ki ga v Evropi, vzlasti na Nemškem, zagovarjajo takozvani agrarci ; vsprejeh so zahtevo skoraj brezobrestnega državnega posojila. Njihove želje s tem še niso ugasnile. Zahtevali so namrež tudi, naj se vsem inozemskim družbam kratko malo odvzamejo posestva, ki jih inoajo v Zveznih državah ; gledé na davke pa hoßejo jedini stopnjevani dohodninski davek.
Gledé na kapitalistične družbe je farmovska zveza Že zmagala leta 1887, ko se je dne 3. aušca izdal zakon, M je zabranjeval tujim posamnikom ali družbam, ki so se ustanovile izven ozemlja Zveznih držav, pridobivanje zemljišča po krajih, uniji podložnih. Ker bi se pa take družbe lahko ustanavljale v Zveznih drŽavah, dasi bi imele večino inozemskih Članov, zato se je prepovedalo vrh tega pridobivanje posestev vsem družbam, ki imajo veé nego 20 odstotkov inozemskega kapitala.
Farmovcem pa ta zakon Še ni zadostoval ; oni hočejo, da se kar brez ovinkov tujim družbam zapleni posestvo. Mržnja do tujih bogatinov se sicer Še večkrat kaže pri farmovski zvezi. Tako je na pr. meseca avgusta 1891 sklenila Long Islandska podružnica te zveze, da se morajo Amerikanke, ki se omože s kakim inozemskim plemičem, prav posebno kaznovati; kongres mora sploh vse potrebno oskrbeti, da se to nikdar več ne zgodi.
Taki pojavi bo na demokratižnih ameriSkih tleh res smešni, toda Žilavost in neko zaupljivo delavnost kaätejo vender-le. In to je dobro !
Sploh si pa ne smemo misliti, da je v Ameriki treznost in resnost kaj veéji nego pri nas. Raje bi trdili, da je je pri nas Še pri tako ozbiljni, strogo gospodarski organizaciji, kakor je farmovska zveza, je v navadi mnogo skrivnostnih obredov. Vež vfst ima ; izvoljenci morajo slovesno priseči, da nikedar ne izdado društvenih tajnostij ; poseben obrednik določa zunanji red pri posvetovanjih, sejah i, t. d. Takih igračic imajo v Ameriki tudi druge organizacije Öez glavo dovolj *) Ljudje si paö ohranjajo vedno neka na-gnenja k tajnostim, če so tudi v Ameriki Človeška natora ostaja v bistvu, v svojih lastnostih in razmerjih neizpremenjena tudi sredi orjaških motorjev in tovarniškega dima.
Držain farmovska zveza v marsi^m koristi. Doslej sta uganjali v Ameriki dve jedini veliki strani, demokratje in republikanci, samo veliko politiko. Farmovci prinašajo vmes nekaj smisla za važna gospodarska vprašanja. Država se je za poljedelstvo brigala samo zaiJetkom ; farmovska zveza ji bo odslej gotovo odšdipnila Še m^sikako drobtinico v svojo korist, kakor jih je že veČ v kratkem času svojega obstoja. Vender je pa gotovo, da v svoji sedanji osnovi nikakor ne kaže, da bi mogla zamašiti vse vrelce, iz katerih bruha zlo
*) Prim. Dr. E T'. Blj, The Labor Movement in America, New York, Thom. T. Orowell; vaiasti rtr, 333 nasi.
na kmečki stan. — Pri volitvah se ji prilizujejo oboji; republikanci in demokratje, toda nobenega izmed njih ni volja le s prstom ganiti, da se zlomi kapitalizmu tilnik. — Po pravici se tudi bojé, da jadrajo farmovci v neki nevaren državni socija-lizem in s tem spravljajo v nevarnost samostojnost posamnih držav. Državnega socijalizma in centralizma se pa do dna duše plaši vsak zaveden zvezni državljan.
Nam daje samo jedna stvar upanje, da se bo ameriški farmovec rešil. Veren jo še v svoji večini in spoštuje duhovski stan^ju V veri bo dobil dovolj moči, da se otrese svojih škodljivih svetovalcev, da se oboroži s pogumom in vstrajnostjo in da si pribori stoječ na večnih božanstvenih načelih Kristove vere svobodnejših, lepših dnij. Mi mu jih iz srca želimo in hvahmo Boga, da ima pot do njih že precej pripravljeno.
Stalni domovi, prometna sredstva in sedaj še vedno bolj vzbujajoči se duh stanovske vzajemnosti 30 tolažljiva znamenja tudi za nas. Usoda ame-riškegafarmovea jeza našega kmeta najpomenljivejši.
Videli smo, da je njegov propad prov2xočil kapitalizem.
Zemljišče mora proizvajati denar, ne pa jedi, s katero se hrani Človek, ne obleke, s katero se pokriva. Tako veleva kapitalizem in s tem je Že podpisan pogin kmečkemu stanu. Boj proti temu mora izvesti najprej ameriški farmoveo
*) V farmoTsko zvezo se Tsprejemajo todi duhovniki,
7
in recimo že ruski kmetiö, sicer so vse na Še zmage brez stalneg-a vspeha. Sredi svoje razprave zato razmotravamo farmovske razmere; v njih gledamo razlago svojim ranam ; v njih upanje in strah svoje bodočnosti. Upajmo, da se zapré kedaj Zveznih držav kmetiču črna knjiga in s tem tudi našemu iz mraka pomore do zarje boljših èasov.
10. Argentin^a.
V nemškem državnem zboru je predlagala poljedelska stranka letošnjo zimo, naj nemška vlada pretrga vsako trgovsko zvezo z Argentinijo. Nemški grajščaki so pri tem po svojih javnih glasilih in po shodih razlagali, da jih uničuje ai^entinska pšenica, argentinske kože, argentinska volna in argentinski loj.
Mi sicer nismo tega menenja, da je vselej vse v resnici tako, kakor pravi kak nemški »Junker«, vendar pa nas brez dvojbe zanimlje daljna južno-ameriška država, ki se je celo Nemci bojé. Prostora meri 3,894.257 km^ ; ljudij ima pa samo 4,500.000, torej poldruzegana ltm\ Republiki predseduje sedaj mož prijaznega imena Uriburu,
Že v prejšnjem stoletju je mnogo kupSevala Argentinija, toda dokler je bila odvisna od Španije (do 1. 1809*), Ji fe bilo prepovedano trgovati z drugim, nego ^ Španjsko domovino. Zviti An-
*) Takrat so bili Ipanjski Burbond izgablli za nekaj časa, svoj prestol in Španija je vladal Napoleonov brat JoiSef Bo-saparte. Povsod v Ameriki so se ob tì priliki gpanjske zemlje odpovedale svoji materini deäSeli.
gleži so pa vkljub temu vtihotapljali ogromno množino blaga. Angleško manufakturno blago in afriške zamorce so uvažali albijonski kramarji in jih zamenjavali za a]:^en-tinske kože. L. 1791 so dobili Angleži celo dovoljenje, da smejo samo oni trgovati s sužnji v Bue-nos-Ayresu.
Dotlej so gospodovali v Argentiniji samo plemiški veleposestniki, j3 sužnji obdelujoč svoja velikanska zemljišča.
Ti^ovina je pa vzbudila novo mogočno stranko, h kateri so pripadali ti^ovci in obrtniki, nazivajoč se »patriotas« (domoljubi) v nasprotju 8 plemiško stranko, ki se je imenovala mandones (ukazujoči). Trgovska stranka sì je skušala priboriti političnih pravic, posebno je hotela odpraviti razne pravice kadiških in seviljskih ti^ovcev, à veliki posestniki so se ji vstavljali.
Vlada je zadnje podpira'a; dajala jim je {1790—1810) velikanske prostore za smešno nizke cene. Tako je n. pr. neki graščak španjskega rodu kupil od vlade 40 kvadratlegua (108.800 ha) za 80 pesov*) in L 1803 je stala blizu Buenos Ayres 1 kvadratlegua (2700 ha] samo 20 pesov. Tako so si veliki posestniki še bolj razširili svoja pgromna zemljišča. Kar so pridelovali, so lahko brž prodali Angležem; vzlasti živinoreja jim je veliko nesla.
Kot smo že omenjali, se je leta 1810 proglasila nezavisnost argentinske države od Španj-
*) 1 Peso = 100 Oentavoa = 4-76 avatr. kron.
skega. Patriotje so najbolj delovali na to; veleposestniki bi se bili sicer' radi ustavljali, toda čutili so se preslabe.
Trgovci so vedno bolj zmE^ovali, S silo in goljufijo 60 si pridobivali zemljišča in so v njih zelò dobro nalagali svoj kapital. Sedaj je zemljišče, v kolikor se da sploh obdelovati, že razdeljeno.
Vzlasti na zapadu in v središču so velikanske pokrajine, kjer manjka vode. Po več mesecev časih ne dežuje v teb krajih. Samo nekaj dolin, skoM katere se pretakajo potoki, ki jih namaka orjaško do 7000 metrov visoko gorovje, je rodovitnih. A ti potoki se navadno kmalu porazgubé v pesku. V teh dolinah se goji vinoreja, sadjereja in živinoreja.
Kar je pa obdelanega sveta, je čudovito rodoviten. Podnebje je najboljše, tla so še zelo spočita in vzlasti na vzhodu je mnogo rek, sposobnih za plovbe. Poglavitni pridelek je p š e n i c a. Na velikih pašnikih se paso nebrojne črede ovac, ki dajo dobro volno. Premoga in kovin ima Argentinija le inalo, les pa samo v severnem in zapadnem delu.
Argentinija izvaja ogromno množico svojih pridelkov. Zato se je boje nemški in sploh evropski poljedelci. Da je ta slrah upravičen, nam kažejo le-Ie Številke. Leta 1870, ko se je prvič statistično preračunal izvoz, se je izvozilo
za 29 milijonov pesov 1876 t 47 » 1880 » 54 » »
1885 za 76 milijonov pesov 1889 » 123 » 1893 » 92 » Zadnje leto množina izvoS'eiiega blaga ni mogla nadomesliti vsied konkarence zmanjšane vrednosti njegove; toda tudi 92 milijonov je še dovoU mogočna številka,
N^veö se izvaža volne. Leta 1894 se je je nastriglo 150.000 ton proti 133.000 leta 1893. Cena temu pridelku zelò pada. Leta 1889 se je še dobilo za melenso tono
399-99 pesov
1'890 S99-99 »
1891	279-99 .
1892	286*99 *
1893	203 08
1894	15Ì-— »
Drugi glavni izvozni pridelek je p g, e n i c a. Izvoz tega pridelka se je pričel
1876. z 20.868 kilogramov
1891	» 390,794.714
1892	» 470,110.0001893 » 1.008,137.000 1894 » 1.500,000.000.
Cene pšenici v Buenos Äyresu so bile zadtvja leta take ;
1889	; . . . 69-99 pesov za tono
1890	. . , 29.99 . . .
1891	.... 39-99 » » »
1892	..... 31-26 » » .
1893	. , , . 23 26 pesov za tono
1894	.... 18-— . » .
Oasi tako padajo cene, vendar Argentinìja, oziroma njeni veliki posestniki, Se vedno ceneje pridelujejo, nego so sedanje cene njenim pridelkom. Kapitalizem tatn izključno gospoduje poljedelstvu.
Kapitalistično načelo se je velasti potem pokazalo, ko se je razdelila vsa zemlja. Lastniki — stari plemiči in zviti »patriotje« — so hoteli öim največ dobička od svojih zemljišč; v ta namen so zahtevali od države največjih ugodnostij za poljedelstvo in ker so bili sami >država<, so jih seveda tudi dobili. Argentinija se je vsled tega grozno zadolževala in denar so porabili premetene! za-se. V obliki državnih, pokrajinskih in občinskih posojil so privabili iz Evrope na tisoče milijonov in ko je bil denar srečno razdeljen mej velike posestnike, so nakrat proglasili bankerot državne in 14 pokrajinskih vlad. Ogromen je dolg argentinskih držav.
Leta 1893 je znašal 561,605.750 pesov; zraven äe niso prištete zaostale obresti. Papirnega denarja je krožilo to leto 306,743.505 pesov in ažijo na zlato se je menjaval mej 300 in 450, tako da je bil papirni peso ßaaih vreden krog 79 kr., časih pa le 52 kr. Delavec, ki je bil najet za časa nizkega ažija, je izgubil torej, ko je ažijo dosegel najvišjo svoto, kr. pri vsakemu pesu, kar je zanj že veliko. Kapitalist jih je spravil.
Vrh tega sp zadnja leta zelò znižali zemljiške davke in nastavili tem več neposrednih davkov.
loa
Za kapitalistični veliki obrt so poskrbeli s tem, da so nastavili ogromno carino za uvozne predmete. V nekatenh sluSajih znašajo do 800 odstotkov na-značene vrednosti.
S tem se je cena pridelkom domačega velikega obrta silno dvignila ; vaiasti od leta 1876. Shajati more samo, če so trikrat ali Štirikrat dražji njeni proizvodi, nego drugod. Zato pomagaj — carina! la da ni treba tvorničarjem plačevati toliko davka, naj ga plačigejo delavci in poljedelski najemniki pri žganju, pivu, sladkorju, tabaku, žvepijenkah itd. — Vse to je vredila — država, potem mora biti seveda pravično I Kaj bo pa potem, ko izpre-vidijo nesrečni zatiranci, kakSnaje tista d ribava, tega ne vemo; ^amo to je gotovo, da to izpozna-nje ne bo v blagor niti starim španjskim plemičem, niti novim »patriotlčnim« kramarjem argentinske ljudovlade.
Kapitalistični polip ee kaže povsod v izrab-Jjevanju Človeškega dela. Premalo plačano delo bogati delodajalca in mu množi njegov kapital.
Argentinski velmožje to ravno tako vedö in se tega prav tako poslužujejo v svojo korist, kakor evropski bankirji, delničarji itd. Vredili so si obdelovanje svojih zemljišč po najpnstnejSib kapitalističnih načelih:.
Tamošnji veleposestniki se ne pečajo s po^e-delstvom, marveč samo z živinorejo; zato sejejo k večjemu za krmo potrebno turščico in lucemo. Delavcev imajo zelò malo, večinoma samo pastirje deležnike — puesteros-media-
n e r O 8. Ko smo opisavali razmere sicitjskih pastirjev in poljedelcev, smo tudi omenjali, kakina je takozvana »mezzadria« ali pol-najem (Sp. >me-dianerfa«; frane, »metayage*). Z lepa ni bujnega razmerja delavčevega do gospodarja, kakor to. Iz-rab^jevaiye človeških močij ni nilyer tako lahko, kake»' pri tem plačilnem redu. O tem nam posebno iasno pričata Sicilija in Andaluzija. Malo število pastirjev, ki so slabo plačani in ki so pri svoji plači še vsled vedno menjajočega se kurza v nevarnosti, časih do polovico svote izgubiti, polni s svojim težkim delom blagajne svojim sebičnim delodajalcem, ki vlečejo vkljub nizkim živinskim cenam najmanj po 6 odstotkov od vrednosti svojega zemljišča in vanj uporabljenega kapitala.
Po čem je plačano delo, se razvidi iz poročila časopisa »La AgricuIturat*J, ki poroča, da je neki tak veliki živinorejec leta 1887 pri vsakih 100 pesih, ki jih je plačal pastirjem, dobil 1400 p. čistega dobička.
Se manj pastirjev bodo potrebovali dobička-Željni estancieri (posestniki) odslej, oziroma Se ceneje jih bodo dobivali, ker so uvedli letos stroje, s katerimi strlžejo ovce; pri tem si prihranjajo 50 odstotkov človeškega dela in 8 odstotkov volne več pridelajo. Letos so tudi podražili meso in s tem še bolj potrli uboge pastirje in delavce.
Hekli smo že, dia se argentinski veliki posestniki ne pečajo s poljedelstvom. To prepuščajo pri-
Geitnan Ave Lallemant: Ans Argentinien. Neue Zeit 94/96, str. 434,
se^encem — laSkìtn k o 1 d n o m, kakor se imenujejo. Leta 1856 so jeli veliki vlasteliai razdeljevati svoja ogromna posestva in jih po posamnih parcelah oddajati evropskim pribeglikom. Navadno so taki reveži, ki so prilli golih rok iskat si sreče v južno Ameriko, dobili od lastnikov vsega, karkoli jim j& bilo treba do prve žetve: hrano, kmetijsko orodje, semena itd. Zato so morali dajati določen del pridelkov tedanjei^u lastniku.
Posestva, ki se tako oddajajo, se imenujejo koncesije in merijo navadno 35 ha. Vlaste-lini jih navadno ne prepuščajo v najem, marveč jih popolnoma v last prodajajo. — Pri tem dero uboge kmetiče, da je groza, vzlasti če priseljenec ne more takoj v gotovini izplačati kupnine. V kordobski pokngini na argentinskem jugu, kjer se ravno sedaj izvršuje to naseljevanje, stane n. pr. 1 ha. 15 pesov papirnega denarja. Kdor nima gotove svote za celo koncesijo, mora vplačati vsaj 5 papirnih pesov ; ostanek pa plačuje po 30 pesov 1 ha v triletnih obrokih in 9 odstotnim letnim obrestovanjem. — Tako ga stane 1 ha 34*50 pesov.
Ako bi laSki priseljenec ne imel že z doma lakote in trpljenja za nerazdružljtva spremljevalca, bi sevedä ne mogel shfgati. Tako pa dela kot črna živina s svojo družino malone noč in dan in strada, kakor zna v Evropi samo Lah stradati. Še indijski kuli bi ne mogel tekmovati ž nJim. V borni koči (paucho) prebiva, ki si jo sam napravi iz ne-žgane opeke, ali prav za prav on prebiva z družino pod milim nebom, in raucho ima samo za
shrambo. Leži na tleh, kamor si pogrne par ovèjih kož; gorko podnebje mu daje največjo slobodo v obleki; na pol je oblečen t stare cuoje, na pol ali Se več je pa razga^en; jé samo turSl^no moko, čebulo, češenj in kedar je največji praznik, si zakolje ludi kako slabo, največkrat bolebno ovco.
Tako 2ivi argentinski kmet ÌD tako mora živeti, 6e hoče shajati, če padajo cene pridelkom, si colono brez dolzega premišljevanja pomaga s tem, da malo več strada in tnalo več dela. Nekaj si tako vender-le zasluži.
L. 1884 je preračunila vlada, da znaS^čo proizvajalni troški za 1 tono pšenice 34 pesov ; letos potrosi vsak priseljenec nekako 12—56 pesovzaltono.
V nekaterih argentinskih državah, vzlasti v Santa Fé,, je skoraj vse poljedelstvu namenjeno zemljišče razdeljeno mej take laske lačnike.
Kapitalistom se je pa vendar zdelo, da je za kolone Še premalo lakote, premalo dela in za-nje premalo dobička. Zato so par let sem poskusili z n^emniStvom. Pretrganim laškim stradalcem, ki jim zjedinjena domovina ni mogla dati več koščka kruha in polente, so jeli prepuščati vlastelini po-samae parcele v najem, seveda po tistem preklicanem medianerijskem načinu. Najemnik mora namreč določeno svoto pridelkov vsako leto oddajati bogatemu lastniku.
Da si bralci vs£0 nekoliko predočijo ogromna posestva, navedimo tu par primerov: Nedavno je umrl vlastelin Diego Alvear, ki je zapustil svojim dedičem nad 37.000 Jm^ zemlje. — Iz na-
vedenega časopisa »La Agricultura«'*') povzemamo, da je neka estancia obdelavala zemljišče, vredno 2 mil. pesov; vloženega kapitala (v živini, strojih itd.} je bito 330.000 pesov. Letni troški so pa znašali 18.000 pesov in le 15.800 pesov so dobili delavci in pastirji za svoje delo.
Curumalan-Gompany obdeluje z najemniki 40.000 hektarov; vloženega kapitala ima S milijona funtov Sterlingov; s svojimi parniki pre^ važa živo živino na Angleäko, nad 3 mil. jaroev proda na leto ; Žganja nakuha na tisoče hektolitrov ID ga dobro izpeča.
Takih velikih äpeknlac'jskih posestev je sedaj 15 do 18 v vsi Argentiniji, ki pomagajo s svojimi nizkimi žitnimi cenami, da propada evropski kmečki stan. Evropske, posebno laške gospodarske razmera pa vzdržujejo ai^entinsko tekmovanje, ker pošiljajo leto za letom na tisoče delavskih močij preko morja.
Oglejmo si lo tekmovaiye še natančnejše.
Statistični urad v Buenos Ayres objavlja, da se je naželo od 1. oktobra 1893 do 30. septembra 1894 — 2,080.000 ton pšenice; od teh se je izvozilo 1,560.578 ton, ki so prinesle domu 26,580.000 pesov v zlatu. Vrh tega se je izvozilo še 208.000 ton pšenične moke.
Jedaa tona, pripravljena za pošiljatev, je torej stala 17 pesov. Letos se je še mnogo več pšenice posejalo in bo torej letošnje leto brez dvojbe cena še bolj padla. Že februvarija meseca (1895} se je prodajala v Santa Fé po 9 70 — 11-60 pesov, ali German Ä7ä Lallamiuit 1. o.
primeroma po 10.60 pesov. Takrat je stala na Ruskem tona pšenice 13*S0 pesov in v severni Ameriki 19'50 pesov. V rozarijski luki se je pa dobivala po 16-30.
Ta svola se razlaga iz voznih troškov, pa tudi iz zvijaö žitoih špekulantov. Sedig še prav lahko prodajajo pšenico po 16*30 pesov, Ce bo treba, jo bodo dajali tudi po 12 ali $e po manj.
Za priseljence dovolj skrbi Crispt; preje je prihajalo tudi mnogo iSvicaijev^ toda igihovi želodci vendar-le ne prenesejo same koruze. Vrh tega se laski koloni zelò mno^é. V Santa Fé pride povprečno 5Vs otroka na vsako družino. Leta 1894 se je pa še novih laških umetelnikov v stradanju naselilo v Ai^entin^ji orjaSka svota — 54.7S0.
Poleg pšenice je 1.1894 jela Ai^entinya izvia-žati tudi rž (3490 ton) po 15 pesov na ladiji, «ves (1383 ton) po 20 pesov. Letos bo brez dvojbe SOOO milijonov kil pšenice jadralo na svetovni trg in če ji bo hotela Neméija zapreti meje po predlogu nemških agrarcev, si bo -dobila drugod kupcev in na Nemškem bo vse zopet pri starem. Nizke cene vle^Sejo, de tudi se s tem podpirajo tu)i, bodi i argentinski kapitalisti. Sicer morajo pa v sedanjih razmerah ravno Nemci lepo molčati^ ^e nočejo, da si ne nakop^ejo velike škode na glavo. Nemških obrtnih izdelkov se je namreč 1.1893 uvozilo za 11,000.000 pesov v Argentinijo; odtod na Nemško izvozilo le za 10,400.000 pesov. Kedor ne bo hotel argentinske pšenice, tudi ne bo prodajal ondukaO sukna, škroba in mila, smodnika, topov i, t. d.
Avstrijci dozdaj de nimamo neposredno silo od At^entinüe. Posredno nam pač ravno tako pospešuje tamoši^e obdelovalce in ojegove nizke cene propad naiega kmečkega stanu, ki se glede na potrebe v jedi, pijači, obleki in stanovanji ne more nikakor meriti z laSkimi stradale!.
Po uradnih podatkih izpisi^jemo tukaj primero mej argentinskim izvozom in uvozom. Avstro-Ogerske mej njimi ni posebej zaznamovane.
Argentinija je izvozila Bvojih pridelkov
	183i	1893	Izpremembe.	
na Angleško	10-67(,	19-77<,	+	9-17,
na Francosko	33-1 «	19 3«	—	13.8«
v Brazilijo	2-1 «	12-8«	+	10-7«
v Belgijo	21-8«	11-4«	—	10-4«
v Nemčijo	10-0 «	110«		10«
v Zvezne drŽave	60«	3-6«	—	
na Laško	3-6 <	3-6«	+	1-0«
na Spanjsko	.	2-7 «	+	0-5 «
T razne dežele	11-6 «	15-9«	+	4-3 «
Uvozile so v	Argentinijo	države :		
	1884	1893	Izpreiaembe.	
Angleško		33-90/o	4-	1-27»
Francosko	17-8»	12-6«	—	5-2«
NemSko	9-4.	11-5«	+	2-1 «
Zvezne države	7-9 «	100*	+	21*
Belgija	7-7«	100«	+	2-3 f
Laško	4-3 «	97«	+	6'5*
Španjsko	SO«	3-3«	—	1-7»
Brazilija	3-5«	2-2«	—	03«
Razne države	12-8 *	6-8 «	—	60 «
Te številke nam pričajo, da se svetovni trg pod bapitalizmovim vplivom, bo tedaj denarna Špekulacija vodi kupčijo in prodaj, ne da spraviti z ravnotežja po carinskih vojskah. Ysaka država mora v sedanjih razmerah, ko ji muhe jedno-dnevntce — vsake kvatie ali še preje menjajoči se ministri — brez ozira na prihodnost gurajo da^e težki voz, podpirati tistega, ki že kaj ima, — toraj veliki obrt — kapitaliste. Za kmeta se ni vredno meniti, ker bi vsaka resna pomoč kmetu v korist zavrla dobičkov pota — bogatinom, tvor-ničarjem, veliki obrti sploh.
Veriga novodobnega kapitalizma je pretrdno zvarjena, da bi jo mogla oslabiti kaka. majhna carinska praska; moč tistih, ki so priplezali za časa denarne vsevlade k polnim jaslim, je prevelika, da bi se sploh resno moglo resiti carinsko vprašanje.
Argentinija, za sedaj v kmečkem vprašanju najzanimivejša južno-ameriska država, nas prepričuje, kakor sploh vsa naSa študija, da se kmečkemu stanu ne da pomagati samo z jeduo ali drugo krparijo, mar?ed samo s tem, da se vse družabno življetige preosnuje na novem zdravem temelju.
11. Vtngv»^.
Urugvajska država {(judovlada) meri 178.700 ® in ima 793.000 pirebiTOlcev, torej 4 4 na 1 ft»»®. Ta najmanjši država mej južnoameriškimi je vendar velikega pomena za evropsko poljedelstvo. Zemljo ima zelò rodovitno, podnebje ugodno ; naj-
višji brib je komEÙ 500 m nad morsko gladino. Skoraj od vseh strantj jo obdaja plovno vodovje, železnic ima (1.1892) 1567 hm.
Dosed^ se peča večinoma z živinorejo. Ve-čmoma vsa zemlja je že razdeljena. Leta 189S je bilo 21.32Ì poljedelcev, katerih polovica je obdelovala na lastnih zemljiščih. Živinoreja se je zelo naglo razširjala. Leta 1853 je bilo v Urugvaju samo 3'8 milijonov glav živine, mej njimi 1*8 milijonov govedij; leta 1886 pa 33 9 milijonov glav, mej njimi 5-5 milijonov govedij.
Če primerjamo Število urugvcgske živine let^ 1886 8 številom v druzih državah, vidimo te-le podatke. Na lOOO prebivalcev so imele naslediije države :
	Govedi	Konj
Urugvaj	13.676	960
Ai^entinija	5.464	1868
NemSko	375	80
Spanjsko	185	43
Francosko	307	77
Laško	130	37
Vel. Britanija	29S	86
Kraiyska je imela ob tem času na 1000 j>re-bivalcev 469 govedi in 46 konj.
Urugvajska živina je vsled velike množice tudi čudovito po ceni. Leta 1886 je stal jeden vol 10 dolarjev, krava 5 dolarjev, konj 8 dol, preSiö 5 dolarjev in ovca 60 centov. Te cene nas spo-minj^o srednjega veka pri nas, Ako se zboljšajo prevozne razmere, da bi voznina v Evropo mnogo
manj stala nego seäi^, potem nas bodo unigvajski živinorejci s svojim tekmovanjem uničili. Vlansko leto se nam je jelo uvažati avstralsko meso in to je vzbudilo velik strah po naSih krajih. Toda ceneje nego Urugvigci tudi Avstralci ne morejo rediti svoje živine.
Za Evropo je tudi to Se sreCa, da Urugvnjci dozdfy še lahko prodado meso svoje živine v južni Ameriki sami in torej do zadnjega Časa Se niso iskali trgov v Evropi. Živinorejci spravlfjfyo svoje pridelke na razne načine v denar. Nekaj izvažajo živo živino, nekaj je pokoUejo doma. Z mesa de-l^o »Liebigov-ekstrakt« (vaiasti v Fray-Bentos-u), ali je razsekajo na tenke kose^ je osolé in posuSé na solncu {tako meso se tment^e »Charqui« ali »Tassajo«), ali pa je v ledu shranjeno izvažajo. Tassajo se sploh ne prodaja v Evro.po, pač pa je zadnji čas že mnogo svežega mesa in živih živalij jadralo proti Londonu.
Ko se torej živinoreja še pomnoži in ko se zmanjšajo prevozni troski, bodo imeli evropski živinorejci v Urugvajcih hude nasprotnike.
Poleg živinoreje se pafarezdvojbe dvigne tudi dozdaj samo v montvidski, kaaelonski in kolonski pokr^ini nekaj razvito poljedelstvo in urugvigska pSenica bo važen ^inite^' na evropskem žitnem trgu.
2e sedaj smemo reči, da izvažajo dežele z južnim podnebjem več iiego severne. Zvezne države ne narekavajo že več-žitne cene, marveč južna Amerika in Indija, ki pridelujeta še z maiy-šimi proizvEyalttimi troški. O Indyi se trdi, da stane
poljedelca bushel pšenice 35 centov j več ne stane tudi T južni Ameriki.
In pri V3em tem je nf^bolj čudno, da so n. pr. v Urugvaju dninarji zelo dobro p^čani: navadni doinarji po 2'—3*30 gld. na dan; zidarji po S do 5 gld.; poljedelski delavci po 30—33 gld. na mesec s hrano in stanovanjem vred; možici posli po 40—50 gld. na mesec, ženski po 30—40 gld.
Država, kjer so take plače možne, ima brez dvojbe še silen razvoj pred seboj.
Uprav zato smo izmej južnoameriških držav opisali dve, ker nam pričata, kako v čistem kapitalističnem duhu osnovano poljedelstvo in živinoreja Škodljivo vpliva na svetovni trg in povspe-Suje propad kmečkega stanu tudi pri nas.
12. Nemčija.
Vrnimo se zopet v Evropo ! Najglasneje stoka Nemčija za »agrarsko krizo«. Nemški grajščaki bunijo celi svet s svojimi tožbami. Oglejmo si torej nemSke poljedelske razmere, in sicer najpréje splošno, potem pa vs^ po nekaterih državah posebej. Omenjati pa moramo takoj izprva, da je mnogo več praznega vzdihovanja, nego gotovih jasnih podatkov. O velikih posestnikih vemo pač dovolj, toda o malih kmetičih molči statìsUka in molCé tudi glasni agrarci, ki zastopajo grajščake po raznih zborih.
In vendar je malih kmetičev velikanska ve-dina. Po Stetvi leta 1882 se je nabrojilo 5,276.344 poljedelskih podjetij ; mej njimi jih je bilo 58 o d-
8
S t O t k O v, kt so obsegala manj nego 2 ha in krog 25 odstotkov^ ki so imeli od 2 do 5ha. Za nas bi bilo najzanimivejše, pioučavati razmere teb poljedelcev in po lyihovem dosedanjem razvoju sklepati na njihovo bodočnost. Toda ta naloga se sedaj še popolnoma ne da reàìti.
Justus Heinrich, ki raziskuje posebno njihovo sfaiye, ,piSe*) o ti zadevi značilne besede :
»Nepojmljivo je, da Se nimamo obsežne, te-me^ife gospodarske statistike, iz katere bi mogli jasno in brž brati socijalne razmere delavskega (judstva, Posamnih raziskavanj za posebne stanove, vzlasti za obrtne delavce, je sicer dovolj, toda iz teh se še ne da zadostno sklepati na splošno stanje mej ljudstvom. Popolnoma pomanjkljiva je poljedelska statistika gledé na male kmete, katerim se mnogo slabše godi, nego si sami mislijo. Vzlasti tisti kmetje, ki imajo vsako' leto pri-manjkljej, se skrbno variijejo govoriti, kako se jim godi, in zato je tudi težko, po zasebnem potu dobiti rabne snovi v tem oziru. človek mora biti z ljudmi že zelò znan in jim mora marsikaj, kar je uganil iz njihovega življenja, povedati, kot bi mu bilo že od zdavnej znano, da po malem popolnoma izpozna njihov boj za življenje. Zato se mora omejiti na tesno omejeno okrožje. Vlanskega leta so skušali nekateri mojih prijateljev za neki okraj sestaviti statistiko zasebnih dolgov, toda morali so
*) Die Lage der hessisclien Kleinbauern. N, Z. 94. 95„ str. 469.
popustiti to misel, ker so kazali kmetje preveliko zopernost proti izpoznai^ti samih sebe,«
Torej natanCen opis nemških malih kmetov je doslej še nemogoč; morda zato, ker sploh Se bi-v^o. Mrtvo truplo se seveda ložje raziskava, nego živo. Toliko bomo pa pač videli, da ne bo treba na njihovo smrt čakati predolgo, če pojde tako dalije, kakor dozdaj.
Letošnje leto je nemški cesar sklical državni svet v posvete, kako bi se dalo pomagati poljedelskemu stanu. V tem svètu je sedel tudi »agra-ree« grof Kanitz, ki je malo preje nemSkemu državnemu zboru predložil samostalen predlog v tem oziru. Ta predlog je v pojasnilo razmer nemškega kmečkega stanu in duha njegovih zdravnikov tako znamenit, da ga v celoti objav^amo. Glasi se:
»Državni zbor naj sklene, da se drž. kancler naprosi, naj kmalu predloži državnemu zboru zakonov načrt, ki naj ima te-Ie določbe:
1. Nakup in prodajo vsega inozemskega žita in vseh mlinarskih proizvodov, ki so namenjeni uporabi v nemSkem carinskem okrožju, nsg prevzame država za svoj račun.
Žito nsù ss prodaja po tuzemskih premernih cenah v dòbi 1850—1890; mlinarskiizdelki pa primeroma z žitno ceno po tem, kolikor žita je v njih; če se pa s tem ne pokrijejo nakupni troški, naj se zviša prodajna cena.
3. Kar ostane prebitka pri prodaji žita in mlinarskih proizvodov, naj se tako-le porabi :
a) vsako leto naj se vplača državni blagajni svota, ki je jednaka sedanjim prihodkom iz žitne
canne ;
i) napravijo naj se skladišča za izvenredne potrebe (n. pr. za vojskin čas), kjer se shranijo v to potrebni pridelki ; c) napravi naj se rezervni zaklad, dà se zagotovi za Sas', ko bodo žitne eene v tu- in inozemstvu visoke, tista svota (a), ki se ima plačevati državni blagajni.
Vzroki. Ker so sedanje žitne cene mnogo nižje, nego stane žitno pridelovanje, in ker se prihodnjih 9 let ne more zvišati žitna carina, da bi se s tem tudi dvignile cene, zato se mora drugače pomagati, da se ohrani poljedelstvo.
Tak pripomoček bi bilo podržavlje^je izvoznega žita in prodaja inozemskega žita po stalnih premernih cenah. Tuzemska žitna cena je odvisna samo od cen, po katerih se ponuja inozemsko žito ; če se- torej ne pusti inozemsko žito pod neko določeno najmanjšo ceno v tuzemski promet, potem ni treba nemškemu poljedelcu svojega žita pod to ceno prodajati, razven če bi se vsied kake izredno bogate žetve kedai doma pridélalo več žita, nego ga potrebujemo.
Kamen tega, dné 7. aprila 1894 v podobni obliki že predloženega predloga je torej ta, da se vse inozemsko žito, ki ga potrebujemo na Nemškem, pokupi in prodaja na državni račun in da se za prodajo določijo stalne cene.«
Kanìtz potem pobija 4 ugovori: 1. Gle^é na trgovinske pogodbe z 1. 1892 m 189Ì dokazqje, da ne bi njegov predlog kar niC škodovat Rusiji in Avstro-Ogersk). S. Gledé na ,socijali8tični* predlogov značaj pravi; »Temu ugovoru se mora odgovoriti, da nobena stvar ne podpira tako so-cijaltstičnega gibanja, kakor nada^evanje sedai^e po^edeläke stiske in da mora imeti vsako sredstvo, ki zamore zmanjšati to stisko, svoj vpliv proti so-ctjalistienemu gibargu. — Da tudi socijalno-demo-kratična stranka tako misli, dokazuje njeno glasovanje o tem predlogu dné 7. apr. proslega leta. Vsaj to smemo torej trditi, da prediogova smer ni soeijalno-demobratična ; mnogo bolj je soci-jalno-konservativna — to se pravi družabno-ohranjujoča; prodlog namerava namreč nsà-preje gospodarsko ohranjenje naših obstoječih stanov, pred vsem kmečkega in obrtnega stanu, katerih uničenja čaka socijalna demokracija.« 3. Kruh se bo podražil, pravijo ugovarjalo!. Toda ko dosežejo inozemske cene predlagane prodajne cene, potem preneha vsako žitno podraženje. Ce je samo varstvena carina, se draži kruh, če so prav inozemske žitne cene visoke. S tem predlogom bi se žitne cene ravno vtrdile in to mora biti všeč prodajalcem kruha. 4. Praktično se da predlog lahko izvesti ; tudi žitni ti^ovini, kateri bi se i poslej prepustila dobava potrebnega žita, bi se nič ne škodovalo.
»Podržavljenje žitn^a uvoza je jedino možno sredstvo, da se stiskanemu nemškemu poljedelstvu
vspeSno in hitro pomaga; želeti je l«di zato, da se neuptavi^^ena borzna žitna špekulacija omeji in bo tudi dobro vplivalo na malo ugodne državne finančne razmere, dokler se ohranijo sedanje nizke inozemske cene,«
Tak je Kanitzev predlog. Znano je, da ga je nemški državni zbor zopet zav^^el.
Kanitzev predlog ni posebno srečen, vzlasti gledé na podraženje kruha. Sam priznava, da bo dotlé res dražji kruh, dokler se cena inozemskemu žitu za toliko ne zviša, kolikor znaša po njegovem predlogu izračunjena povprečna oena nemškemu žitu. Kedaj se bo to zgodilo, tega mož ne pové. če bi šel merit orjaSke ameriške, ruske, indijske prostore, ki se še vsi lahko obsejejo z žitom, potem bi govoril drugače. Raje pojdemo še nazjg v žitnih cenah, nego naprej. Ärgentinija, Indija, Severna Amerika in Rusija spravno še dokaj evropskih milijonov za žito, ße tudi nekaj ceneje prodajajo svoje pridelke na svetovnem trgu.
Poleg tega dovolj gotovega razgleda v bodočnost pa ostane vedno krivično, če se kruh podraži. V tem slučaju trpé nižji stanovi, ker jih Je velikanska večina in ker pri njih vsak krajcar v domačem gospodarstvu že precej pomenja. Dobička bi paneimeli mali kmetje, marveč veleposestniki. Tu je glavna hiba ICanitze-vega predloga, ki bi ga raje imenovali kapitalistično nadahnenega, nego socijalističnega.
Videli smo že, kako ogromno je Število prav majhnih poljedelcev nasproti večjim; tak maU kmetič
ne izhaja s svojim žitom, marveč si ga mora Se kupovati zai^j je torej nizka žitna cena koristna. Ali n^ on ravno po tistem zakonu, ki je odmenjen v rešitev kmečkega stanu, dražje kupuje svoje potrebe in 8 tem podpira velike plemiške posestnike, samega sebe pa tem hitreje uničuje? Morda je to nemško »agrarsko«, pametno in pravično ni.
Fo pravici očitamo Kanitzevemu predlogu kapitalističnega duha. Sam konservativni grof bi se sicer gotovo brani) ti kritiki, a resnica nam je ljubši, nego njegov pruski konservatizem. Tedaj dokažimo! Kanitz stoji na temelju, da so'glavni vzrok poljedelskemu propadu — nizke žitne cene in da je torej prva dolžnost vsacega kmetoljuba, iskati sredstev, da se cene dvignejo. On stoji torej na stališču, da poljedelec proizvaja za trg menjalno blago, ki je mora Čim najbolje izpe-čati, da je v prav tistem razmerja do svetovnega trga, kakor vsak drug večji ali manjši proizvajalec blaga. To je pa ravno napačno in popolnoma kapitalistično. Poljedelec proizvsga po svojem bistvu v prvi vrsti rabno blago, s katerim si teši svojega življenja potrebe. Nova doba liberalizmovih lažij je odtrgala kmeta od tega njegovega bistvenega znaka. Sedaj mora tudi on pridelovati — denar. Dandanes sicer jedna ovca še ravno toliko ljudij nasiti, kakor jih je pred 400 leti, iz jedaega vagana pSenice se če ravno toliko hlebcev speče, kakor tedaj, toda razloček je v tem, da mora dan-
Prilli.: Pr, E. David: Zur Beweisfüliruiig imserer Agrarier, N. Z. 94, 96, str, 293—303.
danes kmet ovco in pšenico prodati, da dobi denarja za davke, za štacuno, za dote, in namestu mesa in pšeniCnega kruha mora zato jesti moSnik in kislo repo.
Kanitz misli samo na cene, ali prav za prav na nemSke junkeije, ki ne morejo prodajati svojega žita, kakor bi radi in ga morajo dajati celò v izgubo, toda slabo jo je izvozil. Tem junkerjem n^ doplači^ejo za tijihove pridelke delavci, rokodelci, manjši kmetje sami, vdove in sirote. Da, nizke cene Škodujejo kmečkemu stanu, toda nizke cene imajo svoj vzrok in ta vzrok se imenuje liberalizem in kapitalizem.
Tu ni mesta, da bi razmotravali razmerje mej liberalizmom in vsakdaiyimi grižljeji kruha; le to rečemo, da nas tavno študija o kmečkega stanu razmerah nepremagljivo prepričuje, kako globoko smo jo zavosùli v družabnem življenju. Diuzega ne pomaga, nego temeljita preosnova v di^avnoprav-nem, državljanskopravnem in gospodarskem oziru. Kdor misli krpati na sedanjem temelju, je na potu k večjemu za Kanitzem.
Mi se torej ne moremo skladati z nekakim soglasjem, ki je kaže dr. Scheicher s Kanitzevim predlogom,*) dasi radi priznavamo, da izvira predlog iz najboljših namenov in da je blaga smér> podpreti ruSeči se najpotrebnejši državni steber — namreč kmečki stan.
*) Kanitz und Till! Moaatssehrift ffir ehristliche Soeial-Eeform, 1896, 8. zv., str. 340, 345.
Mi bi nemäktm agrarcem neksy druzega svetovali. Sami naj rajSe na tistìh zemljiščih, kjer se-äaj proizvajajo peso za sladkor in TÌ za žganje, sejejo in sadé žito za živež, da se bo Iilemčija čim najbolj oslobodila odvisnosti od dnigili držav gledé na kmečke pridelke. Sedaj se velikanski prostori zemljišč uporabljajo za to, da se pridelujejo na njih surovine za veliki obrt. Leta 1877 je Nem-ÖÜa izvozila krog milijonov centov sladkorja in 1,150.000 centov žgarga veß, nego uvozila ; leta 1879 je bil izvoz sladkorja in sirupa za 74'3 milijonov mark in sladkorja za 9*5 milijonov mark veeji, nego uvoz. Od tedaj se je izvoz iSe povečal.
Ce hočejo nemški poljedelci zase varstva, morajo tudi izpolnovati svoje dolžnosti in mej temi je prva, da pridelujejo na svojih zemljiščih hrano ljudstvu svoje države, ne pa, ker jim več nese, da delajo Francozom po ceni špirit, s katerim ti brozgajo svoja nar^ena vina, in Angležem po ceni sladkor, s katerim h krati uničujejo avstrijske sladkorne tvornice.
Ce pa sebičnost premaga nemškega poljedelca, da žge več žganja ali sadi Se več pese in tako proizvaja več žganja in sladkorja nego ga potrebuje nemško ljudstvo, potem naj nemSka država brž odpové polajšavo davka pri izvoznem špiritu in sladkorju in namestu izvoznih premij, naj raje uvede izvozno carino.*)
*) Prim. Dr. E. Meyer : Pas Sinkaa der Grundrente und dessea xaSgltehe soziale und politische Folgen, Wien u. Leipzig 1894. Austri» str. SI—26.
glas sicer ne bo prišel do ušes nemškemu kanclerju, tudi nismo te misli, da bi bilo ravno potrebno braniti sedanjo nemško državo in skrbeti za njen obstoj, vender pa v pojasnilo svoje razprave pristavljamo še nekaj mtslij.
NemCija se zelo postavlja v narodov zboru; to ni čuda, ker ima na čelu Prusa, ki je prvi babač na svetu. Slovanska kri, ki se mu pretaka po žtlab, je nemški razkavi trdosti pridejala nekaj srčne odločnosti, tako da se baba Prus s srcem, z umom in z žolčem. Grda roparska vojska 1. 1866 z nami in I 1870/1 s Francijo je Prusu in Nemcem sploh še boy dvignila greben in naježila hrbet. Avstrijci to le predobro čutimo, ker moramo za njimi korakajoč vsako leto po veS milijonov izdati za vojaške ,potrebeS Toda sedanje nemško gospodarstvo se kaj slabo vjema z velevlastnim napuhom nemške države. Pridela se živeža samo za 35 milijonov Üudij, če so možaki doma. Od česa naj pa živi 49,428.470 ljudij. Če n. pr. jedno leto ali še več tr^ge vojska ob dveh mejah: na francoski in ruski? Država, ki je navezana na inozemske poljske pridelke, je vedno odvisna in tudi par zmag ji nič ne pomaga. Še sredi vojske bo rada Nemčija dobivala po kakeršnih-koli cenah žito iz Kusije, samo če ga ji bo kedo hotel prodajati.
To dejstvo se nam zdi tako važno, da je prav posebno povdarjamo. Ne varajmo se; prihodnje vojske, ki po sedanjih razmerah morajo priti kmalu, bodo vojske za kruh. Države bodo iskale trgov
svojim poljskim pridelkom in svojim obrtnim pro~ izvodom, če ne bo drugače, s silo. Boj se bo bil vzlasti mej premakUjivìm kapitalom in mej rodovitno zemljo. la v teh vojskah bodo konečno zrna-govale tiste države, ki bodo imele krepkejsi, ne-odvisnejši kmečki stan. Zakaj, je lahek odgovor. Vse, kar potrebuje človek za svoje telo, ima namreč iz zem^e, vse je neposredno ali vsaj posredno v zvezi s poljedelstvom. Zato mora biti prva državno-politična skrb, da se oslobodl poljedelstvo tuje odvisnosti, Ta odvisnost se seveda na zadi^e pokaže vedno kot odvisnost od mejnarodnega velikega kapitala. Prva pot k osvobojenju je pa ta, da se doma prideliye dovolj živeža in Se-le potem — gpirit in sladkor, da torej poljedelstvo služi naj-preje svojemu neposrednemu namenu in proizvaja potrebni živež, in samo v toliko, kolikor ne SkO' duje temu namenu, služi tudi velikemu obrtu.
čim ceneje je žito, tem več se ga lahko tudi porabi. Človeški želodec je zelò prožen; čim se množi žitna carina alt čim se kakorkoli podraži žito, tem bolj se krčijo želodci. Juraschek*) navaja te-le podatke:
Kruhovega žita je prišlo na Nemškem 1. 1880 do 1885 — 184-97 kil na vsacega človeka; 1. 1886 do 1890 — 176 08 kil in leta 1889 do 1890 celò samo 162-35 kil. V 10 letih se je torej na Nemškem pojedlo za	manj kruha; soeijalisti so se pa pomnožili za milyone ljudij. »Board of
*) Ueber^ohtea der Weltwirthsehaft pri Dr, E. Meyer ; Der Capitalismus o. c. Str. 88,
Trade Journal«*) primerja pSenično uporabo v po-samnih državah. Po njegovih raduuih porabijo največ pSenice T Zveznih državah In na Francoskem ; svota je pri obeh skoraj jednaka. Za njima pride Indija. Te tri države je porabijo polovico, kàr se je pridela na svetu. Angleško porabi precej manj : jedno desetino svetovnega pridelka. Avstrija in La§ko je porabita skupaj jedno četrtino. Mej večjimi evropskimi državami porabi najmanj pšenice Nemčija.
Relativno pa porabi povprek vsak človek pšenice na leto:
na Francoskem . .	. 250 kil
v Belgiji . . . .	. 181 »
v Zveznih državah .	. 173 »
na Ängleäkem , ,	. 132 »
na Avstro-Ogerskem,	. 107 .
na Holandskem . .	. 82 »
na Danskem . . .	. 82 »
na Nemškem . . .	. 65 »
na Ruskem . . .	. 50 »
V Indiji in v Skandinaviji se je relativno porabi še manj. Nam se zdi skoraj zadnje mesto nemSke države v tem ozlru pomenljivejše, nego mesto, ki je zavzema gledé na tope, na vojne la-dije ali na porabo kulturometrov: papirja in mila.
Ljudstvo, ki nima dovolj kruha, se loti suro-gatov, in mej temi je žganje na prvem mestu.
*) Št. 101 T N, Z. 1S94/95, M, Beer: Der Weizea, seine Eonsumption imd Prodnktioji. Str. 185, 186.
Nravna propalost se tako pridružuje gmotni Mej nemškim ljudstvom opazujemo leto za letom veö nezadovoljaoati; prekucijske misli se vedno bolj Sirijo mej njim in če bi ga z zavednim namenom ne otgantzovala socijalna demokracija, bi bilo po vzgledih svojih prednikov že mnogo veökrat ee vzbunilo. Socfjalna demokracija čaka ugodnega tre-notja in to je vs^ za sedaj dobro, ker duši pre-burna sroa z upai^em in čakanjem.
Premalo kruba! To dejstvo ima na Nemškem v armadi in pri obrtib svoje posledice.
Vojaki so vedno slabäi. Zmiraj manj se zahteva od igih. Višina, ki se zahteva od vojaka, se je zmanjšak na & angleških črevljev''^ (l'5!l; metrov).
Podoben pojav vidimo v rimski državi proti koncu cesarstva. Legijonaiji so bili vedno slabši in zato so jim morali zlajševati orožje in opravo» da so naposled skoraj brez oklepa morali v boj. Za 5 palcev se je znižala višna mèra vojakom ; zahtevalo se je nazadiye samo še 5 angl. Crevljev 4Vj palca; torej vendar Se več, nego se sedaj na I^emlkem. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se v vojašnicah socijalni demokrate ne izpreobračsjo, temveč tya seboj prinesó sovraštvo do vse druge družbe, ki jim je je pomagalo vzgojiti pomanjkanje kruha.
In koliko pomerja v obrtih 12'/» odstotkov maiu kruha za osebo na leto I Delavec s slabo in pičlo hrano ne more nikedar tako delati, kakor z dobro hrano. Francoski in amerikanski obrt sta
*) augi. Yard = U ärsvye po 12 palce? — 0-9144 metroy
ravno zato na tako visoki stopinji» ker imajo delavci tam dovoy kruha. Francoski kralj Henrik IV, je uvel v svojo domovino nsgboljše laške delavce ; dobra hrana in piada jim je tekom stoletij pripomogla k izrednemu okusu in tehnični gibčnosti in to jim je ohranilo prvo mesto. Na »Place de la Bourse« ima prirezavalec v veliki krojaški delavnici po 12,000 frankov na leto. Takih plač Nemčija ne pozna.
Druga posledica je Se važnejši. Oe morajo nižji stanovi varčevati pri kruhu, potem gotovo tem bolj varčujejo pri drugih stvaréh.
Obrtnih proizvodov se torej v državi, kjer se vedno bolj varčuje pri kruhu, čim dalje manj proda in to menda vsey Škoduje obrtom.
To dejstvo nam dokazige tolikrat pozabUeno resnico, da je red v gospodarskem in sploh družabnem življenju nekaj celotnega, nekaj j e d i n-fitvenega, celokupnega. Zato je' ravno tako abotno, če kedo v deželah^ l^er ni n. pr. velikega obrta, trdi, da ni soeijalnega vprašanja, kakor če kedo misli, da se da pomagati samo jednemu stanu v socijalnem boju, ne da bi se ozi-talo h krati na druge.
Ob ti priliki se ozrimo nekoliko v prošle dobe, kako so tedaj živeli delavci in krnele na Nemškem. Kmetje so dobivali ob tlaki izvrstno hrano: vina, dvojne vrste meso in velike hlebce kruha.^)
*) J. Janssen: GessWelite des deutschen Volkes seit ■dem Auagange des Mittelalters. Herder. Freiburg in Bceiagau, Ö. Aufl, I, B, Str. 273. — Sploh vsakemu, kedor se hoče seznaniti z srednjevoÈkimi jmlturninii in gospodarskimi razmerami, priporočamo prvi zvezek Janssenove zgodovine.
— Kmeßka kuhinja je slovela. Mesa in vina je bilo v izobilju.') Kako so se imeli dninarji, nam svedočijo razni jedilni redi, ki so se izdali za po-samne pokrajine. Tako slove n, pr. ukaz mogun-gkega škofa Bertolda Heulberškega z 1. 1497:®) >Vsak delavec, naj dela na polju ali sicer, dobi zjutraj jubo in kruha, opoldne moCno juho, dobro meso, prikuho in pol vrča navadnega vina, zveöer meso in kruh, ali močno juho in kruh.«
GrajSČak Erazem v Erpahu®) je zaukazai 1.148S: »Vsi dninarji, kt so najeti, kakor tudi tlaöanje, hlapci in dekle, naj po navadi dobivajo vsak dan dvakrat meso in prikuho in pol malega vrča vina, izvzemši postne dni; tedìù naj jedo ribe ali sicer redivne jedi. Tudi naj se vsakemu, ki je mej tednom dela), postreže ob nedeljah in praznikih po maši in pridigi. Dobé naj dovolj kruha in mesa in pol velikega vrča vina ; ob velikih praznikih tudi dovolj pečenke. Domu njg se jim da velik hlebec kruha in toliko mesa, kolikor ga moreta dva pojesti pri južini.«
Po hišnem redu bavarskega grofa Joahima OctinSkega (f 1530) so dobivali dninarji, tlačanje in hlapci ysak dan te-Je jedi : »Zjutng juho ali zelenjavo ; delavci mleko, drugi juho. Opoldne : juho in meso, zelje ; - popoprano juho ali juho z mesom, zelenjavo ali mleko: Štiri jedi. Zvečer: juho in meso ; repo in meso ; zelei^avo ali mleko :
O Janssen o. e. str. 304—300. Janssen o. o, Janssen o. c. 308, 309.
tri jedi. Ženskam, ki prineso peteline» kokoši in jajca, nfg se da: juha in dva kruha; če so pa dlje prišle, nego jedno miljo, Še jedna jed k juhi in vrček vina.<
Na Saksonskem je bila hrana še boljša. Iz deželnega ukaza z 1. 1482 se vidi, da so se morali delavci pritoževati zavoro hrane, kér ukazujeta vojvoda Ernst in Albert, naj bodo dninarji in kosci zadovoljni, če dobe poleg dnfne vsak dan dvakrat, opoldne in zveder, po Stiri jedi : juho, dve mesni jedili ia prikuho ; o postnih dneh pa pet jedil, juho, dve vrsti rib in dvoje prikuh.
Meso je bila tako navadna jed na kmetih, da popisuje »Seelenförer»*) tole kot neko posebnost: »Nekateri so taki reveži, da celo večkrat po cel tečien, ali še dlje nimajo mesa, ali le slabo.c
Tudi vino se je umevalo samo po sebi; le če je bilo izrečno rečeno, da n. pr. pastir ali dekla ne dobita vina, ga nista dobivala.
Sedaj pa v državi, kjer se je časih tako godilo, stradajo kruha.
Ali ni potemtakem brezvestna sleparija ali pa topa nevednost, če se o kmečkem stanu srednjega veka piše po zgodovinah in v leposlovja v tistem kislem pol sentimentalnem, pol prekucijskem duhu, ki ga tolikrat srečavamo v pesnih, romanih, znanstvenih spisih in ki so ga nekateri slovenski opi-čaki presadili žalibog tudi v naäe domače slovstvo ?
*) Der Seeleofnrer, ein nntaberlioli buch für yeglieh«» crieteiime>nscben zum framen leben nnd seligen sterben. Mainz Peter Sislieffer. 1498, 1. 21. — Janssen o. o, str. 309.
Važno merilo za blagostanje kmečkega stanu je socijalna demokracija. Ta prihaja na bojišče kapitalizma z nižjimi stanovi, prepričevat jih, da je vsak boj zastonj, da morajo pasti, da jim pa že padlim svita zar^a lepSìh časov v socijalno-demokratični državi.
Posneli smo že v tem spisu načrt francoskih kmečkih soctjalistov. Ker je stvar velike važnosti, podajemo tu tudi točke, ki jih je sestavil po^e-delski odbor soctjalno-demokratične stranke, da jih predloži velikemu shodu meseca oktobra v Mona-kovem v pretres. Te točke se bodo, ko se vsprejmó, pridejale erfurSkemu socijalao-demokratičnemu programu*) in prepričani smo, da jih bodo naSi avstrijski socijalisli brž za njimi posneli. Načrt se glasi tako-le ;
»Socijalno-demokratična stranka na NemSkem zahteva v sedanjem državnem in družabnem redu zato, da se demokratizujejo vse javne naprave v državi in v občinah in da se povzdignejo soctjalne razmere delavskih stanov in se zbo^jSa obrt, kmetijstvo, trgovina in. promet te-le stvari ;
Obvezno obiskavanje javnih ljudskih in nadaljevalnih šol. Ustanovi naj se dovo^ obrtnih in poljedelskih strokovnih šol, vzornih gospodarstev in poskuševalnic ; redno naj se vrSi pouk v kmet^stvu.
Odpravijo naj se vsi realni davki (obrtni, hiSni, zemljiški davki itd.)**}
Ta program w je sklenil 14. do 20. oktobra 1891 in je dozdaj jediiii veljal za Eoegalistìèno stranko na Neu^kem.
**) Soeijalna demokracija odobrava jedrno le stopojevani dohodninski davek.
Odpravijo n^ se vsa oblastna opravila in vse pravice, ki so z zemljiškim pogestvom v zvezi (pred-pravice v nastopih, patronat, fìdejkomis, davčne predpravice itd.}.
Brez odškodnine naj se odpravi vsakeräns še obstoječa dedna podložnost in bremena in dolžnosti, ki iž i]je izvirajo.
Ohranijo in pomnoSé naj se javna zemljiška posestva [državno in občinsko posestvo vseh vr^t itd.), vzlasti naj se ìzpremenì posest mrtve roke (društvena, ustanovna in cerkvena posestma), realnih oböin, gozdov, vodne sile itd. v javno posest pod nadzorstvom IjudsKih zastopov.
Uvede nsü se kupna predpravloa za občine gledé na posestva, ki se prodsOf^o dražbi.
Državno in občinsko zemljišče Q^Ü ^^ obdeluje na lasten račun ali naj se dtye v najem zadrugam kmečkih delavcev in malih kmetov, ali pa, Ce se to ne izkaže, naj se daje v najem posamnikom, ki je bodo obdelovali pod državnim ali občinskim nadzorstvom.
Državni kredit zadrugam, ki obseg^o vse, ka-teTÌh> se tičejo, ali pa posamnim občinam zato, da se o&isii polje, da se zbo^^ava zemlja, da se napelje ali odpelje voda.
Država ali dežela naj prevzame troške za napravo in ohranitev javnih prometnih sredstev (železnic, cest, potov, vodotokov) in jezov.
Podržavi naj se hipotečni in zemljiški dotg; obrestna mera naj se zmanjša do višine lastnih troškov.
Podržavi naj se zavarovanje premičnega in nepremičnega blaga (zavarovanje proti ogi^u^ toSi, vodi, zavarovanje živine itd.) in čim najbolj n^' se razsiri zavarovanje na vsa podjetja, ki se morejo zavarovati,
Država naj d^ùe svojo podporo ob sili vsled Škodljivih natomib dogodkov.
Ohrani in razširi naj se neomejena pravica na gozde in na pašo ; pri tem naj si bodo vsi občani jednakopravni.
Lovska pravica na lastnih alt najetih tleh bodi slobodna. Zabranijo nig se škode po divjačini in lovu; če se zgodé, naj se popolnoma povrnejo.
Zakoni v varstvo delavcev naj se primerno raztegnejo na poljedelske delavce.
Delavske razmere na deželi naj nadzirajo državni poljedelski urad, okrajni poljedelski uradi in poljedelske zbornice.
Teme^ito naj se skrbi za zdravje delavcev po mestih in na deželi.
Prepire, izvir^oče iz delavskega razmerja, naj presojajo obvezna sodišča za obrtne in poljedelske delavce in posle.
Zavarovanje delavcev ntu se raztegne tudi na poljedelske delavce.«
Tak je torej poljedelski program nemSkih so-cijalistov. Kakor vse kaže, bo gotovo pri strankarskem shodu precej nasprotstva; saj seje, komaj je bil priobčen, oglasil najboljši teoretik socyalno-
demokcatiCne strauke, Karol Kautsky, ìa ga je v mnogib ozìrib pobjjal.^
V svojem spisu trdi, da posledice tega programa v mnogem obziru škodujejo soegfUni demokraciji, ker p r e v e ö podpirajo kmeöki s t a n.**)
Kautsky pozna najbolje socialno demo-krati^Sna načela in po njegovih lastnih izjavah lahko sodimo, da socijalna demokracija ne more braniti malega kmeta, četudi mu v slepilo in v agitatorične namene podaje — poljedelske programe. Jasno pravi sam:***)
»KakerSna koli sredstva my si v okviru se-daijjega državnega in družabn^a reda izmislimo, nikjer ne zadenemo korenine kmečkega žalostnega stanja, ker to ima ravno korenine v sedanjem državnem in družabnem redu. Staro naturalno gospodarstvo, stara kmečka samozadovoljnost je za zmiraj končana. Nujno je od dne do dne od-
*) Unser neuestes Programnd. N. 2. 1894/95. 557 nasi. 586 n&sl 61Q nasi.
Str. 564 pravi n. pr. ; „Ali naj res od države veä sahtevamo zä zemljiäkega posestnika, sego za proletarca?" — Str. 56S:' „Poljedelski odbor {a^ama komisija) zahteva dr^vnega kredita zadrugam t. j,... samo v ta namen, da se zemljlÈèu zviäa vrednoät Pač £iid«n soci-jalno demokratičen program! ... To ni veS so«^alno-demo-krati^n poljedelski program, marreJS poljedelsk program; to ni progreuu, ki presala stanovski boj mej posestniki in brez-posestnimi ^udmi na d^elo, marveS program, ki hoSe vdi-njati stanovski 1>oj proletarijst» koristim zemljilkega posestv«.**
***J Unser neuestes Programm o. e. str, 617, 618, 619. 634. 625.
visnejsi od trga in ravno tako nujno se od dne do dne slabša njegovo staiye vsled razvoja novodobnega proizvajalnega nadina. Ce se je mogel nekoliko ubraniti tekmovanju obdelovanja v ve^ iikem, akoravno samo tako, da je propadel do n aj si ab š e hran j ene in najboljzde-lom presiljene tovorne živine, mu je vender nemogoöe, da bi se vstavljal tekmovanja, ki nastaja po razvoju novodobnega prometa; ta razvoj, ki se še ni dokonöal, izroSa preobreme-i^enega kmeta v izsesani Evropi tekmovanjir naj-rodovttnejsih, deviških tal, najugodnejšega podnebja, najmanj zahtevajočih delavcev.. ., Vsak agrarni program, ki obeta kmetu boljše razmere v kmetijstvu--v sedai^i družbi, je goljufija. --Mi se ne smemo gledé na kmeta skuSaU
z agrarc), ker bi bilt pri tem vedno premagani^ marveč moramo dokazovati, da ne more nobena stranka kmetom kaj znatnega, izpeljivega ponujati v okviru danaSnje družbe, in da je jedina stranka, ki jim more pomagati — socijalno-demo-kratična, ker je ta jedino revolucijo-n a r n a. To povejmo kmetom. Morda nt ,praktično', toda resnično in potrebno je. — Hodimo na deželo, najpreje ne ž e t, marveč s e j a t. Skupni sad svoje agitacije na kmetih bomo odti^ali še-Ie tisti dan, ko se bo imel odločiU proletarski boj ; £e se tedfg naši nasprotniki zastonj obrnejo na kmečko ljudstvo, če njegova Večina prestopi k nam ali če ostane vsaj-nevtralna, je naSa stranka dovolj poplačana za vse do ted^ dozdevno brezplodno
svoje delovanje, a katerim je sejala seme revolu-c^skega izpozoaiua io revolucijskega navduSeiya po deželi. Potem je zadeta mod naSib nasprot-sikov v mozeg.«
Te besede eo nam jasen tolmaS vse soeijali-stifine agitacije mej kmeti in vseh njihovih agrarnih programov. »Najslabše hranjena in najbo^ z delom presiljena tovorna žival« — kmet se ima nasrkati >re vo lu C i j skega izpoznanja in re-Tolucijskega navdušenjaU
Ravno tako, kakor Kautsky se je izrazil le-toStge leto rajni Frid. Engels*^, piSo^ :
»Svoji stranki, pa tudi malim kmetom se ne moremo slabše izkazati, nego če obetamo, bodi si tudi dozdevno, da se liode ohranilo parcelno lastništvo. To bi se reklo zapreti pot kmetu k njegovemu oslobojtnju.« Ta mož .je tudi svetoval, nig se najpreje skuSajo pridobiti vzhodnjelabski kmeiikt delavci, kateri obdelujejo velika posestva pruskim grajgeakom. Njegov spis je nekako oporoka nemäkim socìjalnim demokratom in ne dvomimo, da ga bodo tudi skušab izvršiti,
Konec mu slove :**) »Na vzhodnjelabskem Pruskem je naše odločilno bojno polje in zato si bodo junkeiji z vlado vred vse prizadevali, da bi aam vhod zaprli. In če se prično — ta nova silovita sredstva, da bi se omejilo razširjanje naSe
stranke, se bo to zgodilo pred vsem, da se varuje
* -
Die Bauernfrftge in fiankretoli nnd Deutschland o, e. str. 303.
**) o. C. Btr, 306.
vzhodnje-labski proletarijat naše propagande. Nam je to vse jedno. Vender si ga osvojimo.«
Odkod z^em^jejo socijaltsti takö zaupnost ravno gledé na vzhodno-Iabske poljedelske delavce, si ogledamo kasneje.
V spiošnetu pr^edu nemških kmečkih razmer omenjamo še dve važne stvari:
1. V mestih se prebivalstvo izvenredno množi. Veliki obrt jem^e poljedelstvu mnogo delavskih sil in v tem tudi mnogo pomena.
S. Cene žitu vedno padajo vkljub vsi carini, — zem]yišča se pa dražč. Z navadnim obdelovanjem se kmet vedno slabša. Treba bo torej zbo\j-Sevanja zemlfiSč, obdelovanja s stroji z jedno besedo: treba bo intenzivnejšega poljedelstva. Pri tem bodo zadolženi mali in srednji kmetje — propadli ; gmotno trdnejši bodo sicej zaßetkom ostali, toda proizvajali bodo samo za trg in s tem postanejo še odvisneji od kapitalizma. Ta izprememba, ki se pričenja izvrševati, je n£ijboUši agitator za socijalno demokracijo mej kmečkim ljudstvom. — Kmečkemu stanu se godi vedno slabše na Nenr-skem. Kot na gotov plen, čakajo že nanj sooi-jalisti.
To smo videli že v teh podatkih, Se jasneje, pa izprevidimo to iz podatkov nekaterih posamnih nemških držav.
a) P r u "s i j a.
Pri zadnji stanovski Stetvi z dne 5. jnn. 188ä se je oglasilo na Pruskem mej 1000 stanovniki— 4:SS oseb, da pripad^go k poljedelskemu stanu.
Mej temi je bilo samostojnih 1,050.000, hlapcev, nesamostojnih dninarjev — 1,175.000, poljedel-eevih domaČih, ki so obdelovali po\je, 544.000, in dninarjev, ki so imeli nekoliko lastne zemlje, 540.000. Ti zadnji delego samo 10 odstotkov svojega dela za-se ; drugih 90 odstotkov prebijejo na dninah. — Dekel in sploh poljedelskih poslov ženskega spola je bilo 371.000, dninarie 511.000. Mej samostojnimi poljedelci so pravega pomena samo gra* ščakt, »junkerji«, ki gospodi^ejo v sedmih pruskih pokrajinah skoraj nad vsem zemljiščem in, ker imajo svoje sladkorne tvomice in žganjarnice, tudi v obrtu.
t>a imajo vsled tega vso moC tudi v poUtid-nem oziru v rokah, se umeva samo seboj. Prav za prav smemo reči, da so ravno ti graščaki natisnili v celo nemBko cesarstvo pruski peßat, ki se označuje po oSabnosU in predrznosti.
Sedaj se jim slabo godi. Vedno bolj se zadolžujejo in država jih ne more dovolj podpirati, da ne bi propadali.
Zemljiški dolgovi na Pruskem se razvidijo iz naslednjih številk, ki jih je izdal državni pruski Statistični urad za 1893/94. — Hipotek se je v mestnih okrajih
	vpisalo	izbrissJo
1886/7	1004-81	570-53
1887/8	112805	561-37
1888/9	1348-40	6S4-41
veS vpisalo
434-29 566-78 7S3-99
ixbrisal» Tsleä prisilne prodaje
1889/90	1484-59	670-01	814-58	39'0&
1890/1	1380-36	67059	709 77	65-66
1891/3	1445-36	685-87	759-39	79-24
1893/8	1386-57	73609	750 48	114-37
1893/4	1456 65	771-38	685-17	13864
v kmečkih	1 okrajih			izbrisalo
	vpisalo	izbrisalo	vpisalo	vsled prisilno
				prodajo
1886/7	624-16	491-00	133-16	—•—„
1887/8	567-63	479-59	8803	—•—
1888/9	583-13	462-10	12102	—•—
1889/90	651-93	473-80	179-18	36-08
1890/1	631-64	465-27	156-37	§4-80
1891/2	644-81	435-16	206 65	43-75
1892/S	670-11	461-43	208-68	53-65
1893/4	688-23	459-43	328-29	50-17
Yes zemljiški dolg se šteje na 9 do 1 O milijard mark. Zadnja leta se je zmatijšala obrestna mera. če se samo pol odstotka zniža, ppmenja že to 50 milijonov mačk na leto, V osmih letih se je sicer dolg pomnožil za mnogo več nego za jedno milijardo mark in vendar vsled nižjih obrestij dolžniki le malo ve6 pla^iujejo, nego so preje.
Zelò se tudi mno2é kreditni zavodi. Od leta 1886 se izposoja tretjina zemljiškega dolga pri njih. Ti zavodi so bolji, nego zasebni dolžniki» ker posojajo pod ugodnejšimi pogoji gledé na obresti in vračevanje.—Toda jedno dejstvo ostaja neizpremei^eno: zemljiški dolgovi na
Pruskem vedno rastö. Od 1. aprila 18S6 kažeta skor^g samo poznanjski in marijaverSki (Marienwerder) okrìy zmanjševanje dolgov. Temu je pa vzrok jedino le ponemčevalno delo mej Poljaki. Bogati Nemci kupujejo poljska posestva in pri tem izbrisujejo zemljiške dolgove.
Zakonodajstvo in zasébniki se mnogo trudijo, da bi podprli propadajoči kmečki stan. Nekaj nasvetov in naprav v tem oziru njy tu navajamo. Kako daleč gredö agrarci v svojih zahtevah^ da bi zvišali ceno žitu^ smo videli v Eanttzevem predlogu.
Rensko kmečko društvo je pri svojem shodu v Bensbergu dne SS. marca 1.1. predlagalo nekaj novega z ozirom na žitne cene :
Zakon naj ustanovi občinske, okrajne in deželne poljedelske zveze. Občinske zveze predstojnik poizve od udov, koliko prostora je posejanega in koliko se je pridelalo. O tem poroča okr^nemu predstojniku. Okrjgna zveza sì napravi skladišča, v katera sprav! žetev in poroča deželni zvezi, ali zadostuje nažeto ^ito za dotični okraj ali -ne. Deželna zveza preračuna, koliko povprečno stane pridelovanje in voli poslance v poseben državni urad, kateri nastavlja prodajne cene, izravnava prebitek in primanjkljej žita v posamnih deželah in naroča državni vladi, naj nedostatek dopohii z nakupom v inozemstvu. Kar se pri tem napravi dobiÒka, se uporabi za skladišča pri okrajnih zvezah. Ta predlog je dozdaj seveda še samo na papiiju.
Pruska vlada ustanavlja renine domove na državnih zemljtSčib. Vsako leto od 1892/93 sem je v proračunu večja svota odločena v ta namen. Kme-tiči dobivf^o te domove, ali kot najemniki ali pa tako, da postanejo lastniki, ko izplaöajo vso svoto. Na zahodnem Pruskem se je ustanovilo že 3533 rentnih domov; mej njimi jih je 1731 (48 odstotkov), ki merijo nad 30 juter. V bromberški pokrajini so domovi Se obsežnejši ; 2548 jih je tam ustanovljenih in mej njimi jih je polovica nad 30 juter. V bližini velikih mest, kjer je mnogo tvomie, so rentni domovi precej majhni; oddajajo se obrtnim delavcem.
Tudi za rokodelce posebej je v tem oziru poskrbela pruska država. Posebni vrhovni odseki*) vrejajo imenovane domove in kolikor se da soditi, je njihovo delovanje previdno, samo žalibog, nimajo Se tiste neodvisne samostalnosti, ki jo potrebujejo prt svojem poslu. Dne 23. aprila t. 1. se je v pruski zbornici vsprejel predlog, ki zahteva, nfü v tem oziru vlada (iim nj^preje predloži načrt zakona.
Pruska pndobiva vedno nove zemlje za tako nase^evaivje s tem, da izsuSava tnočviija in ko iz* vrSi v kakem krsgu stavljeno nalogo, razdeli takoj zemljišča in jih oddc^a poštenim možem kot rentne domove. Dosedaj posebno pridno suSé markardsko močviije v noriäkem okri^'u. Na izsušenih tleh je ondu že 25 naselbin; sedaj se zida naseljencem Sola. Tudi khedinskega močvirja t stadskem okraja,
*) „(^enaralcominisBion" sl^ve uradno Ima.
augstumatskega in rupkalvenskega močvirja v gum-bìnskem okraju in velikega močvirja v köaigsber-škem okngu se je že tnnogo izsušilo. Na prejšnjem močvirju sedaj stojé prijazne hišice rentnih nasel-nikov.
Za izsuševalne rabijo od letošnjega leta dalje jetnike, katerim plačujejo po 40 vin. (M kr.) na-dan. Minister notranjih re^ij, ki je sporazumno s poljedelskim ministrom izdal ta ukaz, je naroči), da ae smejo jetniki rabiti Je tedaj, če ni mogoče dobiti drugih slobodnih delavcev. S tem hoče za~ braniti tekmovanje jetnikov z delavci, a pač premalo je določenega, kedaj >nt mogoče dobiti slobodnih delavčeve. V ukazu se tudi določa, naj so jetniki popolnoma ločeni od drugih delavcev. Močvirja, ki ae izsuSé, se umetelno pognojé in država sama poskrbi, da se nasejejo za travnike odločeni prostori 8 travo, drugi nasadé z drevesi itd;
3e neko vrsto rentnih domov moramo omenjati. Pruska vlada posoja namreč gozdnim delavcem, ki jih potrebuje v državnih gozdih, z zmernimi pogoji svoto, da si postavijo v gozdu hiSice. To svoto polagoma izplačujejo; hišica in nekaj zemljišča postane tako njihova last.
Vkljub temu se pa <Sujejo resni glasovi, da se posestniki rentnih domov ne morejo ohraniti. To se je javno povdarjalo v pruski zbornici imenovanega dné 23. apr. 1. 1.
Važno jo dalje, kako se skrbi na Pruskem za poljedelski kredit. Letošnje leto dné 2. in 3. julija je obravnavala pruska zbornica naÒrt zakona,
po katerem naj se ustanovi z državno pomočjo osrednja zadružna blagajna. Ta blagajna ima biti nekaka državna banka, ki bi dajala z zmernimi obrestmi posojila kmečkemu in obrtnemu stanu. Država je pripravljena zaöetkom podpreti to banko s 5 milijoni mark. Posojila se bodo dajala samo zadružnim zvezam, tedaj posamnim zadrugam ne, Že manj pa posamnim poljedelcem in rokodelcem. Schulze-Delitzscbeve posojilnice so 2 veseljem pozdravile to napravo ; zastopnik Raif-feisenovih se je pa izjavil, da Jih te ne potrebujejo, ker imajo navadno preveS, nego premalo denarja.
Na Pruskem je sedaj krog 1140 posojilnic po Schulze-Delitzscbevih načelih, ki Štejejo krog 170.000 udov, večinoma iz poljedelskega stanu. Do J. 1893 so dovolile 1,400.000.000 mark posojil; mej temi 480,000,000 samostojnim poljedelcem. Prometni kapital teh posojilnic znaša 530 milijonov mark.'
Raifieisenovih posojilnic je pa krog 1460, ki imajo nad 140.000 udov. L. 1893 so posodiló 30 milijonov mark; prometnega kapitala imajo 80 milijonov.
Iz teb podatkov se lahko sklepa, kako je poskrbljeno na Pruskem za kmečki kredit. Povedanemu Še dodajemo predlog pl. Mendel-Steinfelsov, ki zahteva od vlade naj kmetskim zadrugam, posebno posojilnicam posoja po nizkih obrestih (ne nad 2'/«"'o) j ' to svrho naj dolo6i 20 milijonov mark.
Grof Mirbah je predlagal, naj se kolek za fìdejkomise zmanjša, grof Inn — in Enyphausen je predlagal za kmečke fidejkomise 1% kolek, namesto dosedanjega 3 odst, — Grof Schulen-bur^-Beetzendorf je pa predlagal to-le resolucijo: »Da se ohranijo poljedelski posestniki, se morajo razbremeniti dolgov, rimsko pravna določila o zadolževanju, delivnosti in podedovanju se morajo zamèniti z nemško-pravnimi (pridedno pravo), kmečki domovi in zasebna hipoteka, ki se lahko odpove, se mora spremeniti v hipoteko, ki je ne more upnik odpovedati in ki se v določenem času amortizuje.«t
Nadejamo se, da smo ustregli svojim bralcem 'Z navedenimi podatki iz zadnjega òania: navedli «mo jih zato, ker pojasnujejo kmečko vprašanje in so tudi za nas — vspodbudni.
Iz ravno tega vzroka hočemo v naslednjih vrstah opisati krepko kmečko oi^anizacijo, ki so jo na Pruskem pričeli blagi katoliški možje. Oče te organizacije je baron tóchoriemer-Alst (f dne 19. marca 1894), ki je hotel v svoji domovini na Vestfalskem kaj storiti v pomoč propadajočemu kmečkemu stanu. Dne 10. junija 1862 je bil v Wettringu osnovalni shod prvega kmečkega društva. Leta 1864 je izdal knjižico: »Die Lage des Bauemstandes in Westphalen und was ihm noththut.« Vsled tega se je tudi drugod po Vestfalskem ustanovilo mnogo tacih društev.
Vlada je pa jela nagajati. Dne 10. avg. 1871 je proglasila kmečka društva za politična in je
ukazala uradnikom, naj strogo pazijo, da ne bodo imenovana društva občevala mej seboj. S tem jo bilo njihovo delovanje ubito in po nasvetu barona Schorlemerja so se vsa druStva razdružila. Dne 30. novembra 1871 je pa sklical velik shod v Minster in tam se je. za vso vestfalsko deželo osnovalo vestfalsko kmečko društvo, ki ima sedaj daleč preko 20.000 udov. Namen društvu je : a) Dvigniti svoje čUne v nravnem, duševnem in
gospodarskem oziru; h) združiti jih v krepek kmečki stan, ki skuša c) ohraniti kmečka posestva.
To društvo se je najpreje trudilo, da se iz-premeni škodljivo dedno pravo. Po njegovem prizadevanju se je izdal nov red za zemljišča za vestfalsko deželo dne 30. aprila 1882, po katerem postajajo kmečka posestva nekako fidejko-miana. Kmedko društvo je zato dne 7.jun. 1887 vsprejelo v svoja pravila:
»Skrbeti, da se vsa kmečka zemljišča, katera so za to sposobna, vpišejo v zapisnik zemljišč ia da se v pravem času napravijo oporoke ali pogodbe mej živimi, da se prenesÓ kmečka posestva nerazdeljena, brez prevelik^a obremenenja z volili na jednega otroka ali sorodnika.«
V tem smislu je društvo že izvanredno koristilo.
Društvo ima svoje glasilo: »Der weetphä-iìsche Bauer«, mesečnik • ustanovilo je vzajemno zavarovalnico zoper ogenj, točo, za življenje, kon-
sumnù drultro, veliko Število posojilnic, razsodišča in pomirjevališ^a, poljedelske zimske šole za moške in gospodinjske šole za ženske.
Po pravici so imenovali rajnkega Schorlemerja kmečkega kralja, ki je v svoji gorečnosti za blagor kmečkega stanu večkrat dejal : »Ko priporočim svojo duSo svojemu stvarniku, bo moja zadnja molitev za blagor vestfalskega kmečkega stanu.<(
Dne 5. maja 1895 je obljubUo društvo, da hoče ostati jedino in zvesto naukom velikega vo-ditelja^ zvesto svojemu Bogu in svoji veri, zvesto svojemu eesaiju in kralju, trdno v obrambi kmečkih koristij, krepko d^žéč se podedovanih posestev.
^Vestfalske vzglede sa posnemale tudi druge dežele. Dne 8. novembra 1882 se je v Kempnu ustanovilo rensko kmečko društvo, katero je sprožil in je Še sedaj vodi baron Feliks Loe. Udov ima 35.000, krajevmli zvez 830 j glasilo »Der rheinische Bauer« izhaja v 33.000 izvodih, Društvo ima 14 stalnih odsekov, ki vedno delujejo :
1. Oi^nizacijski odsek; odsek za glasilo ;
3. odsek za kredit;
i. odsek za davke;
5.	strokovni odsek za poljedelstvo, živinorejo itd.;
6.	odsek za sadjerejo;
7.	odsek za sladkorno peso;
8.	ajfelski odsek;
9.	konsumni odsek, ki nadzira in vodi po-skuševaltiico ;
10.	odsek za pravno varstvo in razsodišče ;
11.	zavarovalni odsek;
12.	odsek za zavarovanje za bolezen in nezgode ;
13.	prometni odsek;
14.	odsek za vsprejemanje novih udov.
Tudi to društvo je že čudovito dobrega
storilo.
Dne 8. aprila 1884 je ustanovil prerano umrli J. P. Limbourg triersko kmečko društvo, ki se je vzlasti postavilo proti oderuhom, vzlasti po svojem tajniku kapelanu Dasbach u. Pravilom, ki jih je povzelo po druzih društvih, je še dostavilo: »Vzlasti se zavezuje društvo, da bo vsako pravdo svojih udov, tisočo se živinske kupčije ali oderuških obrestij, vodilo na svoje troške po odvetniku, ki ga določi odbor, če odbor iz-previdi, da se udu godi krivica.«
Od leta 1884 do 1. oktobra 1889 je društvo vodilo 5S2 pravd, v katerih je večinoma zmagalo. Ljudje so se preje bali pravdati se z oderuhi, Kapelan Dasbach je pa hodil od kraja do kraja in jih vspodbujal, naj se v tacih zadevah obrnejo do društva. Tako se je izteknilo veliko število vzlasti židovskih oderuških trgovcev. Posebno živino so večkrat posojali ti brezvestneži ubogim kmetom. Trgovec je posodil kmetu mlado telico: ko je prvič storila, sta jo prodala ; kmet je plačal
10
trgovcu prvotno ceno teličino in za ostali denar sta se razdelila.
Da se v tem oziru opomore, je ^vstanovilo triersko kmečko društvo »p olj edel sk-o banko«, ki oddaja po zmernih cenah kmetom živino^ katero izplačujejo na leto. Do 1. okt. 1889 je ^ako oddala 2590 glav, vrednih 510.554 Za živinorejce je tudi velikega pomena vzajemno zavarovanje živine, bi je je oživilo imenovano društvo. Zavarovanih je nad 600Ò glav živine.
Banka kupuje tudi dražbpe zapisnike, pri katerih so oderuhi dozdaj drli ljudi. Kmet, ki je svoje posestvo kos za kosom prodal na dražbi, je namreč mnogokrat takoj potreboval denarja in ker ni bil vajen pri mnogih dolžnikih iztirjavati kupnine, je prodal svoj zapisnik kakemu trgovcu in mu pri tem prepustil 20 odst. rabata.
Poljedelska banka zahteva le 5 odst. in s tem so oderuhi vdarjeni. Do 1. okt. 1889 je kupila za 709.957 mark tacih zapisnikov. — Triersko društvo šteje nad 12.000 udov.
Dné 15, dee. 1882 se je osnovalo zahodno prusko kmečko društvo, ki se je dné 29. dee. izpremenilo v »Zahodno in vshodno prusko,« Njegovo glasilo se imenuje : »Der West-und ostpreussische Bauer*- Deluje po ravno tistih načelih, kakor preje imenovana.
Omenjati moramo še šlesko kmečko društvo, ustanovljeno dné 12. dee. 1881 od barona Hue-neja. Glasilo mu slove ; »Monatschrift des sohlesischen Bauern-Vereins».
Ta društva*) pod prusko krono so storila vrlo mnogo kmetu v pomoč. Značilno je, da so jim brez izjeme katoliški grajščaki in katoliš-ki duhovniki na čelu. Blagi Lim-boui^ je večkrat dejal, da so ta društva sama po sebi najboljša in najlepša katoliška društva. Delovanje pri njih zahteva pred vsem živega verskega prepričanja, ob katerem se ogreva delavna požrtvovalna ljubezen do bližnjega.**) Kedor se roga katoliškim načelom, naj si ogleda opisano čilo kmečko organizacijo in naj ondu ob živih vzgledih premišlja, kaj vse premore »katoliška podlaga.«
Ta organizacija še ni rešitev kmeèk^a stanu, toda jedina pot je k njegovi rešitvi. Katoliški graj-ščaki, ki se zavedajo svoje vere, se blagodejno razlikujejo od protestantskih junkerjev in sami delajo na to, da se ustanovi dim največ srednjih in manjših kmetij najnestu velikih latifundij. Zato se ustavljajo čim najbolj razkosavanju malih zemljišč, h krati pa v boju malega kmeta z velepo-. sestniki branijo kmeta. To je svitla bela proga v črnih bukvah pruskega kmečkega stanu.
Za nas imajo te bukve še poseben pomen. Velik del zemlje, kater^p opisujejo, je bil svoje dni last slovanskih udov. Nemci so jih nejedine
*) Prim. Dr. M. F«.ssb«nder : Die Baueravereina und dia Lag« der Lacdwirtbsob^ft. Paderborn 1888. ferd. SohöQingli. — L. V. Hammerstein 8, J. Winfrid oder das sociale Wirken dsr KLrche. Trier. 1890 st. 346-25«.
**) Tudi na Danakem ja na Sein kmeiSke organizacij« navduäeni konvertit grof Holstein-L^droborg.
mej seboj podjarmili in razdelili zemljo nemškim ■vitezom. Ko so izgubili Slovani zemljo, so propadli tlačanski sužnji in se potujčili. Ta narodnostni boj je bil v svojem zadnjem razloga — gospodarsk, kmečk boj. Učimo se iz prošlosti umevati sedanjost.
Drug velik del pruskih zemljišč je bil v cerkveni lasti. Protestantstvo jih je uropalo, sebični plemiči so si jih prilastili. Dobro se je živelo preje v teh krajih ; cerkev je skrbela za svoje ljudi; revežev, stradalcev ni bilo mej njimi. Sedaj stokajo na nekedaj cerkvenih posestvih živih skrbij polni, vedno bolj propadajoči potomci prvih učencev lutrove vere — zadolženi plemiči. V tem stoku se Čuje maščevanje vse izravnavajoče Pravičnosti !
b) Hesensko.
V že navedenem spisu*) opisuje Justus Heinrich razmere hesenskih kmetov kaselskega okraja, kakor jih je sam razmotraval. To opisovanje je zelo žalostno in ponavlja v živih besedah to, kar smo videli v druzih deželah^ da namreč tudi na Hesenskem rastejo zemljiški dolgQvi, se razkosava j o kmečka posestva, kmetje vedno slabše živ6 in tako polagoma propadajo.
Samo leta 1893 se je število živine zmanjšalo povprek za 4 odstotke. Zima 1893/94 je bila grozna za male kmete, ki sicer delajo kot črna
=*■) Die Lage der be^iaclien Eleinbanent o. e.
Živina, a vender nikamor ne morejo. Boljše se godi poljedelskim delavcem, nego kmetom. Hrana v kmečkih hiŠah je od dne do dne slabši. Krompir je -vedno se ponavljajoSa jed na kmečki mizi ; poleg tega se rabi Še slabo žganje.
Kmetje se pogostoma selijo preko morja, na-dejajoč sa tam boljših časov. Da se plačajo obresti in davki, se mora prodati vse, kar je mogoče. Mleko, maslo, jajca se prodajajo, doma se pa jó nezabeljen grah. Tudi prašička, ki si ga zredi kmetiö doma, snedo drugi.
Po žetvi, Če je dobra letina, mora vračevati svoje pomladne dolge, pomanjkanja temno lice se mu potemtakem nikdar ne zakrije, če je pa slaba letina ali če ima pri živini nesrečo, potem *— je na kraju propada.
časih je prideloval doma predivo in volno, sedaj mu je to predrj^o. Kupuje si obleko v pro-dajainici — slabo in malo. Mnc^o kmetičev ima samo po dve srajcL*)
Kmečke hiše so navadno lesene in z ilovico ometane. Oprava je borna : miza, klop, nekaj stolov, postelja in omara. Okna so nizka; v za-duhlih izbicah se izcimi mnogo boleznij ; vzlasti otroci in porodnice pogostoma umirajo. Če se naseli v kmečki vasi nalezljiva bolezen, se neprime-roma dolgo ne odpravi.
Hesenski kmetiči so zelò zapuščeni ; nobeden se ne meni za-nje, razven kmečkega društva, ki
Heeeosli pregovor slSve: n^ìii Hemd auf dem Leictx (Leib), «113 auf der Bleich."
jim je je ustanovil znani katoliški prvoboritelj baron Wambolt dne 26. avgusta 1883 v Blngenu, To društvo izdaja tudi list »Der hessische Bauer«; žalibog da se njegovemu deloTanju stavijo mnogo-brojne ovire.
Ni čuda, da torej socijalni demokratje pričakujejo na Hesenskem bogate žetve. Javno priznavajo, da je dozdaj jedini zadržek njihovi agitaciji globoka vernost hesenskega kmečkega etanu. Toda prav imajo, ko trdé, da tamošnji kmetje na vso moč žeM pomoči. Kdor jim jo bo ponujal, tistega bodo.
Velika nevarnost za-nje in sploh za vse nemške kmete so kapitalistična društva, ki silijo na deželo. Celi Nemčiji škoduje »pruska osrednja zemljiška kreditna delniška družba«,') katero eo pred 25 leti ustanovili Miguel, Bleichröder, Hansetnann, Rothschild, Fould, Oppenheim in drugi kapitalisti, ki se bo kmalu ìzpremenila iz posojilne v zemljiško posestno delniško družbo. Takih delniških družb je na Nemškem že več in tudi na Hesenskem se že kaže njihov vpliv — vedno večji odvisnost kmečkega stanu od velikega kapitala.
c) Bavarsko.
Bavarsko je Pnisiji v tem podobno, da ima največ proletarcev poslov, dninarjev itd. mej kmečkim ljudstvom.
Leta 1882 sta se oglasih na Bavarskem mej 1000 prebivalci 502 osebi k poljedelskemu stanu;
^ „PreuBsklie Central-Bodenoredit-AetieiigMBlUchaft."
V ob(Se je bilo samostojnih poljedelcev 360.000; hlapcev in dninarjev 338.000, ženskih poslov 186.000, dninark 60.000, kmedkih delavcev, ki so imeli tudi sami malo posestva, 45.000, takih delavk pa 7400. Posestev, obsežnih nad 2 Aa, je bilo 420.000; mej njimi od 2—0 ha 165.000.
Od tega časa so se razmere v marsičem iz-premenile, in sicer nikakor ne na korist kmečkemu stanu. Vedno manj ljudij se peča s poljedelstvom, vedno veČ jih služi velikemu ohrtu. Mesta, ki so imela tedaj nad 20.000 prebivalcev, so od takrat {1882) do danes narastla za 350.000 stanovnikov. Od leta 1885 do 1890 se je bavarsko prebivalstvo namnožilo za 169.183 duš in statistični urad pravi o tem :') »Sedanja pomnožitev pripada popolnoma mestnemu prebivalstvu, namrež stanovnikom neposrednih mest tostran Rena in 11 večjih mest v Pfalci, katera so narastla za 170 024 ali 15'5 odstotkov, mej tem ko je na deželi 841 duš manj.«
To dejstvo nam že kaže, da hira bavarskj kmečki stan, dasi primeroma še mnogo bolje stoji, nego pruski. Na Bavarskem namreč ni toliko veleposestnikov, marveč kmetje imajo marsikje velike kmetije; pridni gospodarji, ki so poleg nezadol-ženih gruntov podedovali od srečnih prednikov tudi kaj trdih tolagev, se že še stlačijo dalje. Naj-ložje jih primerjamo z nalimi Korošci glede na vredbo kmetij.
Zeitsehrift des bayerje«hen statieiisolieii Bureaus. 1890,
sir. 304.
Večinoma so bavarski kmetje delavni, trezni in varčni ljudje. Dne 31. decembra 1893 je po uradnih podatkih imelo 11.Ö85 kmečkih gospodarjev vložen denar v 106 hranilnicah ; ravno tako 9086 moških in 14,299 ženskih poljedelskih poslov. To je sicer lepo število, a Žal, da ima sence več nego dovolj.
Velike, dote, potratnost, veliki davki itd. zahtevajo denaqa; zato se od dne do dne množé zemljiški dolgovi.
Bavarsko ima zelò lepo razvito živinorejo. Planinski svet daje živini tečno in zdravo hrano in s tem kmetu lep zaslužek. Toda ne^aj let sem že bijejo mali poljedelci hud boj z velikimi posestniki, ki zlorabljajo svojo moö proti njim in s strogimi» krivičnimi gozdnimi zakoni ugrabljajo pravico za pravico malim kmetičem.
Boj, ki ga b^ejo naši kmetje v planinah nad Tržičem z baronom Bornom in ki so ga bili do zadnjega èasa Bohinjci s kranjsko industrijsko družbo, se bije tudi na Bavarskem. Veliki posestniki nagajajo kmetom, kjer le morejo. Pravice, kt jih imajo do gozdov, jim odŠčipujejo, in če že ni drugače, jih odkupujejo. Vsaka odkupitev je pa kmetova izguba, ker je navadno mnogo premajhna in poleg tega je denar v malega kmeta rokah jako kratke trajnosti. Grajščakovi jeleni, srne itd. škodujejo pali in gozdom; gozdni uradniki drzé z velikimi posestniki itd.
Najhujši je pa — pot pravice za kmete. Veliki posestniki pričenjajo namreč z
malimi kmeti vzlasti zavoljo raznih gozdnih in pašnih pravic, potov itd, pravde. To jim je lahko, ker imajo dobre pravne zastopnike in ker — lahko čakajo. Pri teh pravdah namreč tudi na Bavarskem največkrat tisti dobi, ki se ne naveliča; ako se mu na jeden način ne posreči, poskuša na drug, dokler ne izvrta, kar namerava. Polagoma si tako zaokrožuje posestvo in ee oprosti vsake odvisnosti; s tem si pridobi nekaj tisočakov veS dohodkov na leto. Da pri tem propade nekaj kmetov, kaj ga to briga?
L. 1894, dne 29. oktobra se je v Puchsmühlu ob Ficbtelskem pogorju vrèil krvav prizor kmečkega boja za obstanek. Fuchsmuhiski kmet;či so imeli pravico dobivati po 2 sežnja drva iz gojzdov barona Zollerna iz Monakovega. Za to so morali plačevati nekaj davka. Jedenkrat so se že tože-vali ; 30 let je tekla pravda s Zollemovimi predniki in konečno so zmi^ali. Pred 5 leti je kupil Zollern grajščino in se je jel toževati s kmeti, ker niso hoteli dati svojih pravic v odkup; ponujal jim je 162 mark 2a seženj, kar bi po à odst. obrestovano nosilo 6,48 mark na leto; seženj drva pa stane do 16 mark. Pravda, ki se je pričela, je v tretji inštaooi iztekla neugodno za kmeta. Mej pravdo niso kmetje dobivali nič drva, davek so pa morali plačevati. To jih je vzbunilo in ko se jim je dne 25. okt. reklo, da ne bodo sploh nié več dobili, 80 šli dne 29. okt. sami v gojzde iskat si, kar jim pripada.
A žandarji in vojaki so prišli grajščaku pomagat z bajoneti in puškami. Kmetje so i^ubili
pravice, prelivali svojo kri in — bili na zadnje še kaznovani.
Od 23. do 27. aprila 1. 1. je bila v Vajdnu obravnava proti fuchsmühlskim kmetom. Sto petdeset mej 152 zatoženci je bilo obsojenih v zapor od 2 tednov do 4 mesecev-
Navedli smo ta slučaj, ker nam živo označuje trpljenje bavarskih kmetičev v boju z brezsrčnimi grajščaki in pojasnuje, zabaj se mej bavarskim kmečkim ljudstvom širi socijalna demokracija, ki je že tudi veČ trdnih velikih kmetov dobila zaee.
Dne L okt.,1894 eo v Monakovem sklenili socijalisti, da si do 1. okt. 1895 ustanove poseben list za agitacijo na kmetih. Zadnji dve leti so imeli 470 shodov, mej njimi mnogo na dežeU; T deželni zbor so si priborili 6 poslaniških sedežev. To je lep zadetek!
* *
V svojem pregledu nemških kmečkih razmer se še nismo naravnost doteknili jednega najškod-Ijivejših sovražnikov zdravega poljedelskega razvoja, namreč — žitne borztä. Zato brez opomb tu na koncu navajamo dogodek, ki, V tem ožini vse razkriva :
»časopis Ulmer-Schnellpost je dobil od prijatelja neko okrožnico žitne trgovske tvrdke «Mühsam et Comp.« v Berolinu Neue Promenade Ö., katere lastniki so: Pavel Mühsam, A. Cohn v Berolinu in Aleks. Bernstein, Charlotten-
bui^. Ta okrožnica je pisana dne 26. maja 1894 v Berolitiu in slove:
»Žitna ti^ovina že dlje časa tako zelo pada, da za dolgo časa nt nič upanja^ razvtin če vreme prinese kako izpremembo. Zato smo na borzi opazovaliz veseljem slano, ki je padla od sobote na nedeljo. Letos je taka letina, da biv žitni trgovini nastali slab i časi, če bi se vse klasje, kije vzrastl o, napolnilo z zrnjem. Vsled poročil o slani sose na borzi dvignile žitne cene za pet mark,**)
13. Romansko.
Na Balkanu je kulturcnoscev v izobilju. Romanci (Rumunci) se ponašajo kot Romulovi in Removi rojaki s pristno rimsko omiko ; lačni Grki se pozivljejo na Solona in Likurga, Demostena in Aristotela in se z resno smešnostjo potegujejo za svojo grško kulturo. Angleži naštevajo svoje zasluge za izomiko na Balkanu, Mažarji deklamujejo ditirambe svoji olikonosni luči v slavo, Nemci pošiljajo svoje plemiče za nekaj časa sedet na novo iztesanih balkanskih prestolih iri kriòé o svoji kulturi. Nemški, mažarsld, angleški in avstrijski židje se smejejo in prodajajo za drag denar svoje slabo blago, ki ga drugod ne morejo spečati. Ubogo
*) Hamburger Nachrichten 8. ju«. 1894. — S. Trb* :
Boj proti klerikalizmu. Drobni perspektiva moderni spo-JeÈMOsti. V Praae. 1835. str, 26. 37.
ljudstvo pa trpi, plaßuje in — propada. Taka je ob kratkem Blika balkanskih državic.
Nas zanimlje pred vsem kmeöki stan in kot najznačilnejši priča ^lagonosnosti' vsega kulturnega delovanja najpreje — romanski kmet. Leta 1891 je izpregovoril Carps,*) predsednik carinskega odseka, v zbornici te-le znamenite besede ;
»Na Romanskem bo naravno pomnoženje ljudstva kmalu vzrodilo kmečki proletarijat, ki bo padel v roke socijalnim agitacijam, ki so neplodne in nevarne kot potres, če bo manjkalo plodovitega obrtnega dela.«
Poglejmo, koliko ima prav ta mož!
KmeSki stan je bil v prošlih časih na Moldavi in v Valabiji odvisen od plemičev — bojaijev. Ta odvisnost je bila hujši, nego pri nas fevdalna, ker se kmetje niso mogli sklicevati pri nobeni redni gosposki na svoje pravice; vender je bila pa vedina bojarjev dobra in je držala s kmeti. Iz novejšega časa imamo prvo pravno določbo o kmečkih posestvih iz leta 1832, ko sta bili Moldava in Valabija pod rusko vrhovno oblastjo. Or-ganični zakoni iz tega leta delé namreč kmete v tri vrste;
1.	V tiste, ki imajo po štiri vole in po jedno kravo,
2.	v tiste, ki imajo po dva vola in po jedno kravo,
*) Dr. Moritii Streu ; Die Handelspolitik der BalkanStaaten Bamänien, Serbien und Bulgarien. Leipzig 1Ö9S, Btr, — Branisteanu-Koman ; Zar Eatwieklung BnmäDtetis in der neuesCen Zeit. N. Z, 18di/0ratr. 406.
3. v tiste, ki imajo samo po jedno kravo.
Valaški bojarji bo morali prepustiti kmetom 1. vrste	3. vrste	3. vrste
pašnikov 12.960 m^ 7776 «t» 2592 m^ travnikov 7776 » 2706 »	90 »
polja	7776 » 7776 » 7776 »
Moldavski bojaiji so pa morali prepustiti vsakemu kmetu brez razločka
17-875 arov za pohištvo in vrt, 214-5 » polja, 35'75 » pašnikov, 71*5 » travnikov.
Vrh tega je dobila vsaka družina 107'25 arov pašnikov in ravno toliko travnikov.
Kmetje niso postali lastniki tega posestva, marved le nekaki dedni najemniki. Zavezani so bili namreß, delati 25 dnij v letu tlako in dajati so morali desetino, in sicer ; 1 desetino žita, 1 petino sena, 1 dvajsetino [na Moldavi 1 desetino) vina.
Leta 1818 je sloboda prešinila kosti tudi Ro-mancem; vzdignili so se proti svojim plemičem in so proglasili (dne 9. julija 1848), naj se podr-i^vijo vsa samostanska posestva, naj se razdeli zemlja mej kmete, naj se odpravi tlaka, desetina itd. Kmetje so imeli ubogo malo od tega, ker so jih meščanski stanovi brž zapustili, ko so se bili okoristili ob revoluciji.
Leta 1851 so se organiÖni zakoni izpremenili kmetom na slabše. Namestu števila dnij se je namreč določilo, da morajo izvršiti neko določeno
delo. Tega dela je bilo toliko, da se je zanje potrebovalo dvakrat toliko dnij, kakor je bilo preje zaukazanih. Kdo bo n. pr. z roko obaejal 7776 m® v jednem dnevu? Kdo bo pokosil 143 arov v štirih dneh? Kmet, ki ga je vlastelin ravno ob najnujnejšem poljskem delu potreboval, se ni mogel brigati za svoje posestvo ; zato se je moral odkupovati. Deželni zbor je določal na tri leta vrednost jedne dnine. Bojar je pa imel vedno pra. vico zahtevati osebno delo ; to je tudi vselej zahteval, ^ je bila dnina dražja, nego jo je zbor določil. Vsacih 25 kmečkih družin je moralo dajati po jednega moža bojaiju v osebno službo. Bojar je imel jedini pravico, postavljati mline, gostilne, žganjarnice itd.
Kmetje so se tem stiskam uprli in leta 1864 so iiisilili poljedelski zakon . (lege rurala dn^ 14. do 26. avgusta), po katerem so postali kmetje lastniki zemljišč, ki so jih dobili po organiònih zakonih. Desetina in tlaka se je odpravila.
Tako je dobilo nekako 402.500 družin — 1,631.000 ha. Leta 1864 je bilo pa tlaki podvrženih družin krag 650.000, torej je ostalo krog 150.000 družin brez lastnega posestva. — Poljedelski zakon {čl. 6) tudi dovoljuje, da smeta vsaka dva novoomoženea dobiti po jedno posestvo iz tist^a državnega zemljišča, ki je najbližji njuni rodni vasi. Tako je prejelo 48.148 tacih mladih parov 277.866 ha. Državni svet se je tudi prodajal družinam po zakonih iz leta 1881 (12. apr.) in 1886.
Sedaj šteje Romansko krog 570.000 malih posestnikov, a to število se ne more vzdržati. Sedaj, ko 80 slobodni, se jim godi še neprimeroma slabše, nego se jim je v prejšnje odvisnosti dobah. Slabše in težje 2ìvé; more jih dolgovi in pomanjkanje. Kako se je pa to zgodilo? Evo odgovora!
1.	Živinoreja peša, ker obdelovanje s stroji izpreminja pašnike in travnike v njive. Zemlja se tako vedno bolj izsesava; pri tem ne more izhajati mali kmetič, ker nima denaija za stroje.
2.	Železnice so vzele kmetom mnogo zaslužka in podražile so zemljo veleposestnikom v prid. Krog 1840 do 1850 se ni žito od drugod izvažalo, nego samo s podunavskega obrežja. Zemlja je bila zato po ceni, paše dovolj ; Železnice so otvorile evropski trg in dobičkaželjnost zasejale tudi mej romanske kmete. Stroji so se pričeli rabiti pri poljedelstvu: s tem kmetje, ki so doslej dninarili grašžakom in si mnogo prislužili, izgubljajo svoj zaslužek , kakor so preje že izgubiti zaslužek z vožnjo.
3.	Poljedelski zakoni nič vspešnega ne izdajo in s tem, da se ponuja kmetičem prilika dobiti v last kako posestvo, še ni za stalno ni<S poma-ganega. Dedno pravo pomaga razkosa vati ta pos^tva; kmetje potrebujejo vedno veè denarja in išdejo si ga, kjer ga morejo dobiti, — tudi pri oderuhih, ki jih kmalu druzega za drugim spravljajo na boben. Razkosanih posestev se pa polastuje veliko posestvo, katero imajo že v mnogem oziru židje v rokah.
4.	Ogromni, vedno naraščajoči zemljiški dolgovi so vzdramili romansko zakonodajstvo. Dné 16. jun. 1881 se je sklenil zakon, da se osnujejo kmečke posojilnice, ki naj bi preskrbovale kmeta s kapitalom, ki ga potrebuje za svoje podjetje. Pogoji posojila so bili začetkom zelo strogi. Naj-manje v 9 mesecih se je moralo vrniti; 1. 1881 se je postavila obrestna mera na 7 odstotkov ; 1. 1886 se je zvišala na 10 odstotkov ; poleg tega je bilo treba plačevati za upravo 1 odstot, in 2 odst zamudnih obrestij, tako da je navadno stalo posojilo 13 odstotkov. Če k temu pridenemo še legalizacijske troške za dolžna pisma, troške, ki navstajajo vsled tega, ker se sme doJg samo dvakrat obnoviti in ne za dlje nego za dve leti, potem lahko izprevidimo, da so bila ta posojila za kmeta odločno predraga. Grajščaki so se drugače preskrbeli. Po zakonu dné 6. apr. 1873 imajo pravico vstanavljati društva z vzajemnim jamstvom, ki smejo izdajati zastavnice. Vlada je dala vsakemu prvih tacih društev do 1,500.000 frankov. Namen jim je posojati veleposestnikom večje svote, ki se v daljši dobi (10—60 let) umrtvujejo. Najprejo so se ustanovila v Jasi, Krajovi in Bukareštu.
5.	Oderuhom se na Romanskem dobro godi; kmet jih potrebuje. Hudo je židovsko nasilje, kateremu 80 vsled tega vsuženi romanski poljedelci, à še nedostojnejša in sramotnejša je neka druga vrsta sužnosti, ki je na Romanskem v navadi. Kmetje prodajajo namreč že pozimi svojo delavsko moč veleposestni-
b om ali nj ilio vìm najemnikom — za poletno delo. VnebovpijoCe krivice se godè pri tem. Lačni, zmrzujoči kmetič je voljan za vse, samo da dobi kaj, s čimer si ogreje premrlo truplo. Prav pravi Elija Regnault :*)»Po zimi zamenjava vlastelin sv o'j e žganje e poletnim kmetovim delom, zarubi tako njegovo prihodnost in ga potlači.«
Tak revež, ki se je jedenkrat tako prodal, se več ne izkoplje, suženj ostane do smrti. In njegova sužnost je celo po zakonu dovoljena in utemeljena. (Legea tocmelilor agricole dné 13. maja 1892; »Zakon zadevajoč pogodbe o poljedelskih delih.«) Najemnik ga prodaja najemniku, dokler ga ne reši smrt robovanja.
Tako živi romanski kmetič v svojih ilnatih, 8 protjem spletenih kočah v slabi obleki, s slabo hrano in — propada morda še nekoliko ložje, nego njegovi tovariši ob Labi ; saj je vajen samo trpljenja in sužnosti. Nobeden se ga ne usmili ; razkolni duhovniki imajo svoje skrbi pri svojih velikih družinah, gospodo pa kmet tako nič ne briga. Pač ; romanski kapitalisti skušajo svoj denar bogato obrestovati mej kmeti; zato so ustanovili poljedelsko banko (Banca agricola). Tu se je pokazalo, koliko je kapitala v deželi. Izdati se je imelo 40.000 delnic po 500 frankov ; podpiralo se jih je pa 99.586, tedaj več nego dvakrat dovolj.
*) Hrstoire politične et sodale des Princi pantés Dannabt-eiines 185&.
Socìjalna demokracija pozna vse te razmere in je že pričela svoje delo.
Socijalno demobratidni rokodelski pomoßniki se podajajo iz mest na deželo budit v obupanih srcih nadeje lepše bodočnosti. Lahko je umevati, da njihove besede ne ostajajo brez eadii.
14. Bolgar^a,
Lepa bolgarska zemlja meri 96.660 ib»® in ima 3,309.816 prebivalcev, torej 33 na 1 hm^. Bog jo je obdaril z bogato prirodo ; dobro, delavno ljudstvo jo obdeluje. Z veseljem pa tudi povdar-jamo, da se temu ljudstvu gmotno sedaj še primeroma dobro godi. Turški jarem, ki je stoletja tiščal bolgarski tilnik, ni mogel uničiti ljudstvu slovanskega značaja in ž njim združene organizacije. Tudi Bolgarska je imela svoje po rodbinah združene zadruge za turških časov. Seveda niso bili zadružni gospodarji lastniki zemlje, marveč le nekaki dedni najemniki, ki so turškim vlaste-linom plačevali davek in opravljali vse, kar je bilo z njihovo odvisnostjo v zvezi. Da se je godilo tem zadrugam mnogo krivic od turških gospodarjev, se umeje samo po sebi. Tudi Bolgari so skušali trpko resnico, ki jo na kratko izraža romanski pregovor: Turcul te bate, Turcul te judeca*), a vendar so si ohranili neko samostojno odločnost, pogum v obrambi svojih svetinj in ne-vstrašno značajnost. Če prebiramo bolgarske na-
Tttrek ie bije, Turek te eodi.
rodne pesmi, se nam na steŽaj odpira dobro in junaško bolgarsko srcé. O sentimentalnosti, o ja-dikujoòi obupnosti ni ondù ne duha ne sluha; paž pa se nam opisuje Sesto v krepko zvenéÉem jeziku, kako se ustavlja bolgarska deklica samemu carju, ne menéiS se za njegove ponudbe, kako brani proti najvišjim oblastnikom Bolgar čast svoje rodbine, poštenje svoje žene ali hčere. Godijo nam te slike, ki nam pričajo, da rojenih junakov tudi stoletne verige ne morejo potreti
Zato pa vidimo, da so Bolgari, Čim so se bili oslohodili, brž pokazali, da so godni za »lobodo. Političnih spletk, s katerimi Bolgarija polni evropskim listom predale, se tu ne dotikamo, ker se nam zdi politika jako slabo merilo za razvoj in zrelost kakega naroda in ker trdimo, da se iz političnih igrač, s katerimi se igrajo siti in za pametno delo leni ljudje na Balkanu, ne da prav nič sklepati. Mi se oziramo na gospodarsko zrelost in iz tega vzroka ponavljamo, da so se Bolgari pokazali godni za slohodo. Bolgar je rojen poljedelec; kmečki stan nam torej najbolj kaže, ali je naša trditev resnična, ali ne. Ozirati se pa moramo pri tem le na sedanji čas.
Razmere kmečkega stami so se namreč popolnoma izpreméiiile, odkar so turški vlastelini pred Rusi ubežali in ostavili svoja posestva. Zapuščena zemljišča so jeli ljudje kupovati in nekateri so pri tem prodali svojo živino, svoja poljedelska orodja, samo da so si pridobili več zemlje. S tem je postala bolgarska zemlja prav kmalu
11*
last bolgarskih posestnikov, Vkljub ti želji po posestvu se pa vendar zemljižda niso nakopičila v rokah posamnikov, marveč so se lepo razdelila.
Bolgarija ni poznala in tudi sedaj Še ne pozna tako zvanega proletarstva, t. j. Ijudij, ki vsak dan sproti prodajajo svojo delavsko moö, da se pre-ìivé. Po pravici pravi Boris Minzès*) ; »Bolgarija je prebogata na natornih zakladih in v socijalnem obziru meri skoraj ob popolnost; sme se namreß trditi, da je z malimi izjemami vsak poljedelec lastnik zemljišfia, ki je obdeluje. To je tudi glavni vzrok, ki stoji na poti naraščanju pro letarijata na deželi in v mestih«.
Ker manjka delavcev, zato so dotičniki, ki so se polastili bivših turških posestev, radi oddali dele svojega zemljišča malim kmetičem in jih še sedaj radi oddajajo.
Kako trezno kmečko ljudstvo je v Bolgariji, vidimo tudi odtod, ker so imeli kmečke posojilnice in hranilnice že za turške vlade. Ko je Midhad pa5a stal bolgarski upravi na Čelu, se je ukrenilo marsikaj zelò koristnega- Paša sam sicer ni mnogo delal, pač pa se je moglo ž njim pametno govoriti. Škoda, da je vsled gnjilega upravnega uradništva večinoma vse ostalo na papirju, samo posojilnice so se rešile.
Voikswirtbscb&fCìiclie Oefletzentwürfe in Bulgarien — Sozialpolitischea Ctntralblätt. Berlin 1894 dr. II, Braun 141. etr.
Vkljub temu pa moramo zapisati bolgarslti kmečki stan v Črne bukve. Njegove rane sicer ne kažejo za zdaj še tako bližnje smrti, kakor drugod, toda pekoče in skeleče so vendar.
Uboga Bolgarija ne more priti politično k miru. To se čuti povsod. Gospodarsko zrelo bolgarsko ljudstvo je premajhno in na preved vidnem kraju, da bi moglo samo pokazati tudi svojo politično zrelost. ICmečki stan trpi vsled tega.
Kupci turških posestev so potrebovali denarja in a tem so zašli oderuhom v pesti. Še sedaj p lačuj ej o mn ogi p o 5, 6, dacelópo 10 odstotkov ua mesec. Pravne razmere še niso vrejene in zakotni pisati, ki se Štulijo za pravne namestnike ljudstvu, je le še bolj deró.
V utemeljevanju zakona, ki ga je predložil vlansko leto (1894) tedanji finančni minister Gv. Evst Gešov, beremo naravnost: »Mnogo vasij ostaja oderuhom dvakrat, trikrat, štirikrat toliko dolžnih, kolikor so si izposodile, dasi so posojeno svoto že zdavnej plačale. V drugih vaseh pripada vse nepremakljivo blago oderuhom,«
Vrh tega manjka poljedelskega pouka; obdelovanje se izvršuje še vse po starem, V tem oziru bo treba mnogo prenaredb, ki so pa vse možne še le v političnem miru.
Ko so Turki bežaU pred Rusi, so vzeli eehoj, kar se je dalo ; tudi denar iz posojilnic. Tedanja začasna vlada je komaj nekaj rešila, A da je prebivalstvo gmotno zdravo, priča nam lepi razvoj vkljub tem neredom. Leta 1881 so imele nam-
reč vse kmeèke posojilnice samo 6 milijonov frankov bilance, leta 189Ì pa nad 21% mil frankov. Ob vednih nemirih ni bilo mogotSe teh posojilnic Jako voditi, kot bi bilo treba. Vzlasti poštenih blagajnikov je manjkalo. Imenovani načrt ima mej drugim tudi to-le poročilo o posojilnicah : »Pri pregledovanju se je našlo, da se je v petih posojilnicah denar- izneveril, v sedmih goljufalo pri ažiju, v petih posodilo mnogo denatja brez zadostne varščine, v dveh slabo zapisavalo ... Vrh tega se je vsled mnogih pritožb dognalo, da so blagajniki delaU preveö samovoljno; nekateri so prosilce aa posojilo odbijali, drugim so dali prav majhne svote, òes, dotiòni kmet ne potrebuje veò, tretjemu so zopet delali težave ; svojim strankarskim pristašem, prijateljem in sorodnikom so pa blagajne vedno odpirali. Mnogi blagajniki so posojali ogromne svote trgovcem, ki so jib ti zopet njim neljubim kmetom posojali na visoke, ode-mžke obresti. Pri volitvah se pokazali strankarske, so podpirali svoje pristaše in vse upnike preganjali, ki niso bili njihovega prepričanja. Mnogo izmej njih se peèa z oderuštvom, ali naravnost, ali pa s pomočjo prijateljev in sorodnikov.«
Zato je bilo res treba zakonite pomoči v tem oziru, Qmenjeni načrt obsega te-le točke :
1.	Blagajniki se odslej ne bodo več volili, marveč imenovalo jih bo ministerstvo.
2.	Posojilnice naj se polagoma zvečajo.
3.	Posojilnice, naj se zvežejo z narodno banko v "iSredcu in vsled tega tudi mej seboj.
4.	Jamčijo naj druga za dru^o, da se s tem pomnoži njihov kredit.
5.	Da se razširijo, naj se jim da 5 do 10 odstotkov zemljiškega davka in naj si izposojajo denar z državnim jamstvom.
Vse to kaže, kako manjka bolgarskim kmetom denarja in s kakšnimi težavami se prilago-dujejo kapitalističnemu gospodarstvu. Denarja jim je pa vzlasti zato treba, ker ga hočejo od njih mažarski in nemški židje, ki jim vsiljujejo svoje slabe obrtne izdelke. Bolgarija nima sama skoraj nič velikega obrta, uprav zato, ker nima brezposelnega proletarijata. To razvidimo tudi iz tega, da se je 1.1894 izvozilo samo za 59,099.047 mark uvozilo pa za 80,375.646 mark.
Bog daj bolgarskemu ljudstvu požrtvovalnih vzgojevateljev in gospodarskih voditeljev, da ohranijo svojo zalo domovino sebi in je ne potisnejo v žrelo mejnarodnega kapitalizma! Pot vbrezdno je že pričeta, a prepozno še ni, da se rešijo. Zdrava slovanska rodbinska organizacija jim še more pomagati, če ji država ne odreče svoje podpore.
15. Slovanska organizac^a»
V prejšnjem poglavju smo, govoreč o Bolgarih, omenjali slovansko rodbinsko organizacijo. Ker je T mnogih ozirih zelo važna, se moramo ob- kratkem ozreti nanjo. Gotovo nas zanimlje naših prednikov življenje ih mišljenje; gotovo nam je drag vsak popis, ki nam pojasnuje starih Slovanov pojme o pravu in o družsi)nosti sploh. Že iz tega vzrèka
nam mora goditi pogled v prošlost slavnih naših dedov. Toda Še neki drug važen vzrok nas aili, da se oziramo paznega oÈesa v svojega rodu davnino.
Vsi prepričani in razboriti kristjani so jedini v tem, da je socijalnega nereda kriv individuva-listiòni, vse razdružujoži hberaUzem. Boj proti temu liberalizmu je torej sveta dolžnost. Ta boj pa nima samo negativne strani, marveč mora imeti poleg tega, da razbije sovražnika, še drug pozitiven namen — sezidati novo, trdno družabno poslopje. Načela, po katerih se ima to zidanje vršiti, so jasna vsakemu kristjanu, ker niso dru-zega nego tirjatve krščanske pravičnosti, A s samimi načeli še ni vse doseženo. Treba je ljudij, ki umevajo ta načela, ki jih nekako oi^anično v sebi spoČenjajo in rode in ki imajo pred seboj jasne, konkretne vzglede za to svoje delovanje.
Te mora dajati zgodovina. Krščanska vera živi že blizu 2000 let na zemlji ; torej mora že imeti svoje sadove tudi v družabni organizaciji. Ima jih nebrojno I
A nam, ki smo potisneni že vekove Nemcem v podnožje, ki dišemo v celi svoji vzgoji, v vsem svojem javnem življenju nemški zrak, ne kažé nam znana zgodovina druzega nego lepe plodove krščanskega duha, ki so jih kazaU nemški državni in družabni organizmi.
Nemci so pridni in vse staknejo, kar se tiöe njihove prošioati. Tako imamo tudi iz novejšega Časa socijologično znamenita raziskavanja minolih
ßasov. Hohoff, Janssen, PastorVogelsang itd. so razbili nestvor, hi ga je fanatična, po protestantstvu vzbujena protiverska in brezbožna tolpa z lažjo in obrekovanjem zverižila kot obraz srednjega veka. Pokazali so, kako Čudovito so bile urejene gospodarske razmere in kako veliöastne družabne oi^anizme je plodil krščanski duh. Te študije so vzbudile mnogo dobro mislečih, za ubogo propadajoče ljudstvo vnetih mož, ki so izprevideli, da je jedina rešitev iz družabnega nereda — povrat h krščanskemu mišljenju in življenju, povrat k tistim načelom, ki so nekedaj osrečevali družabne skupine in posamnike. Tako se je rodila nova smer v javnem življenju mej kristjani, ki se je imenovala krščansko socijalna. Ta smer se bojuje najpreje proti sovragu vrejenega družabnega življenja — proti liberalizmu, h krati pa hoče preosnovati družbo po izkušenih načelih Kristusove vere. To novo gibanje se je pričelo na Nem-; škem, na Francoskem in na Angleškem. Mi poznamo od bliža in sicer zelo zelo površno samo nemško krščansko soeijalno življenje. Zato se nam zdi nekako ptuje in z neko bojaznijo ravno zavoljo tega marsikedo mej nami gleda, kako se krŠčansko-sooijaJen živelj vedno bolj širi. Boji se Danajcev.
Vrh tega pa nemšld krščansko-socijalni voditelji nekaj iz agitatoričnih nagibov, nekaj pa iz preozkosrčnega narodnostnega stališča, radi poudarjajo, da so minoli lepi družabni organizmi — plodovi germanskega značaja. Rado se po-
vdarja, da je germansko pravo, ■vtemeljeno v Datori germanskih narodov, tisto jedro, krog katerega se je litistalizovala vsa srednjeveška stanovska in državna organizacija in vse javno življenje v bivšem »svetem rimskem cesarstvu«.
Take trditve öujemö vsak dan in bi si jih prav lahko razložili, ée bi premislili, v kakšnih razmerah živ6 in delujejo tisti, bi jih govoré.
Gotovo je, da so te trditve strankarsko ozke in v nekakem protislovju z resnico. Krščanstvo ni nemško in ni francosko, marveč je za vse ljudi, za vse čase in sta vse kraje. Zato tudi vzori, po katerih hočejo domoljtibi preosnovati družbo in jo s tem rešiti, niso ne nemški, ne francoski, ne angleški, marveč krščanski.
Vsak narod ima seveda svoje posebnosti, svojo narodno individualnost. Krščanstvo teh ne razdira, marvež blaži in spopolnuje. Oi^a-nizacija izvršuje natoro z vsemi svojimi, torej tudi narodnimi posebnostmi ; a nadzira, vodi in brani jo krščanski duh. Zato se je organizacija pri po-samnih narodih različno razvijala, à ne samo mej Nemci, marveS povsod, kjer jo je grela Kristove vere nebeška toplota, se je pokazala krasna in vzvišena-
öe poznamo samo krščansko organizacijo mej Nemci, ni to nemška krivda, marveč nj^a, ki se za svojega rodu povestnico premalo brigamo. V par vrdtah pač ne moremo opisati vsega slovanskega družabnega življenja. To bi bilo delo, kateremu bi morali razboriti rojaki posvetiti celo
Življenje ; toda vsaj ob kratkem opozoriti pa moramo na to, da ao tudi Slovani pod vplivom krščanstva imeli bujno razcvitajode se-družabno življenje in da vsled tega z jednakim pravom govorimo o slovanskem krščanskem socijalizmu, kakor Nemci o nemškem. To pokazati, je namen naslednjim vrsticam.
Najvažnejši točka v našem vprašanju o slovanski organizaciji je dedno pravo starih Slovanov. Prvi in najpopolnejši natomi družabni organizem je namreč družina; dedno pravo pa ravno veže nasledujoče si jodove v družini in ji po svojih določilih vtiskuje svoj značilen pečat. Kakeršno je dedno pravo, talia je tudi jodbinska organizacija. Dedno pravo združuje tudi po svojem bistvu zasebno-pravni in javno-pravni delokrog in določa značaj vsi družabni organizaciji. Zato je proučavanje dednega prava pri po-samnih narodih socijologu neobhodno potrebno. Predno si ogledamo slovansko mišljenje v tem oziru, poglejmo v kratkem rimske in germanske pojme o dednem pravu.
Rimsko pravo pozna v rodbini za glavarja očeta (pater familias}, čegar oblast je neomejena nad rodbinskimi članovi. Njegova volja odločuje v življenju in kot oporoka tudi po smrti. Ako prezre iakega otroka v zadnji volji, ostane brez dedščine. — Ce pa umije oČe brez oporoke, potem podedujejo premoženje udje njegove družine po tisti vrsti, po kateri so odvisni od oČetne oblasti. Oče je torej samodržec, izvor vsega prava
V rodbini, kakor vladar v državi. Z načelom o očetni oblasti je v tesni zvezi absolutizem ali bolje despotizem, ki so ga izvrševali rimski cesatji in ki so se ga iz rimskega prava navzeli tudi nekateri, vzlasti štavfovski, nemški vladarji v neizmerno škodo slogi mej cerkvijo iti državo in v gorje svojih podložnikov. Boj mej cerkvijo in državo v srednjem veku ima v resnici svoje korenine v despotičnih načelih rimskega prava, katero je vzlasti sloveča bolonjska pravoslovna loia oživila v srednjem veku. Tudi takozvana lutrova reformacija je dobila v teh načelih najboljšo podporo, ker je ravno ona najbolj pomagala državnemu absolutizmu v dosego njegovih namenov. Tu točno vidimo, kako je navidezna zasebno pravna rodbinska, napačna organizacija posnemiala se v javnopravnem življenju po ravno tistih načelih rimskega prava, ki se bahato imenuje »ratio scripta — zapisana pamet«,
Germanci so imeli o dednem pravu nekoliko drugačne pojme, članovi v rodbini imajo vsak svoje pravice in dolžnosti; oče je le nekak varuh in oskrbnik teh pravic ; on jih brani in jih podpira. Zato ne pozna staro germansko pravo oporoke. Po smrti kakega človeka dobe tisti premoženje, ki so po krvi umrlemu najbližji in ki so po pravu sposobni biti drugim za varuhe, torej so n. pr, ženske izključene. Zato tudi podedujejo starisi premoženje, de ni otrok ali sploh krvnega potomstva. Po rimskem pravu nimajo otroci nobenega pravnega pomena, po germanskem pa
imajo svoje pravno stanje m o5e jitn je samo ne-tako oskrbnik. Odtod izvira staro nemško naželo ; »Če je dete rojeno, je oporoka že narejena«,^}
O Slovanih nimamo sicer glede na njihovo oi^anizacijo toliko porožil, kolikor o Germanih, à ker se vsa lepo vjemajo, si moremo vender predstavljati njihovo pravno življenje.
Najpreje moramo reči, da so bili pravi d e-mokratje. Cesar KonŠtantin piše*) o njih; *Prin-cipes hi populi hahent nullos praeter suppanos senos, seniores, majores natu«, — Ti narodi nimajo nobenih knezov, razven županov-starcev, starešin, starejših po rodu.«
Ti so vladali organizovane rodbine. Posamni élovek je imel le toliko pravic, v kolikor je spadal v rodbino in živel ž njo v nepretrgani zvezi. In-dividuvalizem se je torej popolnoma vtopil v so-rodovinstvu ali Òe hoòemo reči po naše v narodnosti. Rodbina, o kateri govorimo, je namreč obsezala več družin in bi se najbolje imenovala rod.
Družine se pa ne družijo pri Slovanih v lepo celoto zato, da bi se ložje branile; vzrok, ki jih spaja, ni zunanji, marveč notranji — krvna zveza, sorodovinska jedinost. BogufaP) piše o Lehih : »Lechitae, qui nullum regem seu principem inter
Graf und Dietherr, Deutsche Eechtsspriohwörter str. 204 pri W«ÌM, Apologie o. e. str. 297.
*) „Da administratione imperii" — Jos. Hube : Gesdiìoht-]ioh6 DarsleUung der Erbfolgereelite der Slaven, Posen 1836. Th. Stlierk »tr. 20.
Bognpbdi Chronicon Poloniae — Hube o. e, str. 15,
se tamquam fratres et ab uno patre ort*tin ha-bentes«. Lehi, kì nimajo nobenega kralja ali kneza, BO mej seboj kot bratje in kot bi izvirali od jed-nega očeta.«
Nestor tudi Sesto opisuje narodno krepost naših pradedov, namreč jedinstvo in vzajemnost posamnih rodov. Tako n. pr, piše o treh bratih, katerim, je bilo ime Kij, Š0ok in Horiv, ki so s sestro Libedo sezidali Kijev in mirno živeli pod vlado najstarejšega brata. Podobna je njegova povest o bratih Ruriku, Sineju in Truvoru. V obče vidimo v vseh starih izročilih, kako vzajemnost rodu nadkriljuje pomen posamnika, kako se torej slovansko mišijenje z vso silo upira individuva-lizmu, ali Če hočemo reči: liberalizmu. Zato beremo n. pr. v kraljičinodvorskem rokopisu, kako se kali srebropena Vltava in kako žaluje lastavicja na ViŠegradu zaradi prepira mej rodnima bratoma.*) Zato čujemo, kako se hvali LeŠek in njegovih 12 sinov, ki v sveti rodbinski ljubezni mej seboj združeni polagajo temelj poljski državi. Umevne sp nam besede gdanjskega nadškofa Janeza**) o starih Slovanih : »Beata, plus quam beata fraterna societas, apud quam plus pietatis valet
„Äj VJUt» ! kaj kalil si ^odo — ^»j kalìì si vodo srebropeno?" — „Eak bi ri jaz voda ne kalila, — Ker Traz-prtju et» rojena brata, — Brata »avoU dedine očetae. — Ljnti Hradoä ust Otavi krivi — SUglav hrabn na ßadbagi hladni". — Priletel» .družna laatavlca — Žalovala in tožila milo. — IjubaSina sodba. Bokopis kraljedroreki : Poslov. Fr. Levstik, V CeloToa 1856. str. 48, 49.
♦*) Hubo Bti'. 17,
religio Tjuam ambitus principandi«. — Blažena, Me& nego blažena bratovska družba, pri kateri veö velja zvesta krepost ljubezni in spoštovanja do starišev, sorodnikov in domovine, nego želja po vladanju.«
Jasno je, da je v tacih razmerah zdrave rodbinske vzajemnosti tudi lastništvo se drugače razvijalo, n^o drugod. Lastništvo je namreč pripadalo celemu rodu, ne pa posamnikom. Starejši kronisti*) nam o tem pričujejo s kratkimi in določnimi besedami, ko pravijo o Slovanih : «Omnia érant eis communia — vse so imeli skupno*.
Neki arabski kupec, Ibu-Foslan po imenu, je potoval v 10. stoletju skozi Bolgarijo in mej drugim pripoveduje v svojem potopisu tudi to-le: »Ko se rodi kakemu Rusu sin, mu vrže oče meč pre^ noge rekoč: Ta meč bodi tvoj; kar si pri-dob6š s svojim lastnim mečem, bodi tvoja lastnina; zakaj — vse drugo premoženje je bilo skupna rodbinska lastnina.«**)
Potemtakem ne moremo govoriti o kaki ded-ščini v našem smislu pri starih Slovanih. Kjer je in^i'viduvalizem tako zatrt, da posamnik nima nič svojega, tam tudi ne more posamezen človek ničesar podedovati. Vsled smrti rodbinskega glavarja je treba voliti samo novega oskrbnika, novega glavarja.
*) CJironieoH Puloavae p. 73, Cbronioon Aaonymì p, 43. T A, Dobneri monumenta Historie» Bohemiae, Pmgäw 1764, T. I. — Hobe o, o. str. 19,
**) Hube 0. e. str. 18.
Tako se je tudi godilo. Navadno se je izbral jeden starejlih modrih mož, ki je oskrboval premoženje in vodil rod.
V prvotni Öistosti seveda ni ostala ta organizacija; neugodne razmere, vzlasti Častilakomna sebičnost posamnikov ji je nasprotovala, vendar zasledujemo njenega duha tudi še v poznejših dobah v zakonitih določilih o podedovanju in v celem pravu pri posamnih slovanskih narodih.*)
Tako n. pr. mora plaßati ubijalec po Svjato-slavovem zakonu za vsacega ubitega Rusa odškodnino — rodbini. Pregreha jedne osebe v rodbini se je pri Srbih vpoštevala za pregreho cele rodbine. Na Češkem, kjer ao bile v prvih dobah trdno zvezane rodbinske zadruge ali »spolki«, je morala dovoliti cela družina, da je smel kdo zapustiti kaj za dobre namene. Tudi pri Poljakih je bilo treba rodbinskega dovoljenja, če je kdo ustanovil kako faro ali zidal kako cerkev in si s tem
I*) Plim.; Karamzfn: latorija gosudarstvaro3i<yjskago. II. 65.; Estkowieeki: Pravda ruska, Varšava 1833. 11. str. 101118; Baicz: btoria raznych »lowienskioli narodow najpacae Bolgarów, Chorbatów i Serbów. W Badynie gradie ISSif. IV. atr. 234, 26i, 694. — Prava a aflMni zemskà kralovatvi Se-ekého. 1564. Habe o. e. str. 89. — Jora primasTa MoraTiae, Collegerunt ao notis illostrarunt Benedietini Eayhradenses Branae 1781. — Jua polonieum codicjbus veterìbus manu-acriptìs et edìtìonibu» qnibuaque eoliatìs edidit Joannes Vin-eentias Basdtkie. Varsoviae 1831. L — Sommersberg. Sil(sia-carum rerum aoriptoras I, — Joaehim telèwel. Poezgtkowa prawodawstno polskie Cywilne i ErymlnEbtne do ozasóv JagiellonsUuh. 1828.
pridobil pàtronatno pravo, ali Òe je postavil kako bolnišnico. Za vsa volila cerkvam ali duhovnikom je bilo potrebno privoljenje sinov, bratov, sestrà in celò zetov. Tako je Boleslav,^) krakovski in sandomirski knez, daroval neko zemljišče 1, 1254 mehovskim menihom, kakor pravi *ob remedium animae de consensu ac voluntate fratris« (v dušno korist in v soglasju z bratovo voljo), če so morali tako delati knezi, potem je to tem bolj umevno o druzih. Neki Vierzgo®) je daroval ob tistem času ravno tistemu samostanu svoje posestvo z bratovim privoljenjem.
Da se je ta navada še dolgo ohranila, nam priča darilo nekega Franska Šenka') (Fransco dictus Szenko), ki je je leta 1325 dal Mehovcem z dovoljenjem svoje matere,svojega brata, s^tre in svakinje.
Ne samo darovati, temveŽ tudi prodajati niso smeli Poljaki svojih posestev brez rodbinskega dovoljenja. V vseh prodajnih pismih beremo »cum consensu omnium filiorum suorum« (s pritrjenjem vseh svojih sinov) ali kaj podobnega. Dijakon de Borów je prodal leta 1202 svojo vas »patris et fratris prius favore et assensu expostulato« (do-bivši blagohotno pritrdilo očeta in brata).
Še v drugi polovici 14, veka beremo o tacih pogodbah »cum bona et unanimi voluntate filiorum« (z dobro in jednoglasno voljo vseh sinov).*)
Hakielski Mieohoyib p. 173. — Hube o. o. str. 57.
'} Nakielsti o, o. p. 171.
®)-Nakielski o. a p. 249.
Somm«rsbeTg o. o. p. 896.
Vseh podatkov ne moremo tukaj razbirati; dosti je, da smo na-nje opozorili. Dovolj nam sprißujejo prvotno rodbinsko organizacijo naših oòetov. Tem jasnejši so nam pa ti lepi pojavi rodovne vzajemnosti in tega liberalnemu individu-valizmu naravnost nasprotnega življenja, ker že v sedanjosti vidimo ostanke, ki so se ohranili, kot najtrdnejše pride slovanske organizacije. Mislimo namreS jugoslovanske zadruge in ruski mir.
aj) Jugoslovanske zadruge,
Og. M. Utiešenovic piše*) 1.1859; »Slovansko rodbinsko pravo je jedini temelj vse poljedelske in rodbinske vredbe pri južnih Slovanih srbskega in hrvatskega rodu in že vedno ne samo izjemoma, marved povsod jednakomerno ; po celem Hrvatskem, v Slavoniji, v Srbiji, v celi vojni Granici, v Dalmaciji, Črni Gori in Bolgariji, izvzemgi jedino mesta in obrežje jadranskega morja v Dalmaciji, je ta vredba prav za prav življenjski temelj vsega prebivalstva na deželi. Samo ta razloček je, da so te rodbinske razmere deloma tu in tam zakonito vrejene, drugod pa same sebi prepuščene; tu imajo pravo zemljiško lastništvo, tam lensko ali tlaiSansko, ko-neiSrio tudi navadno ali dedno najemninsko pogodbo za svojo gmotno oporo in da se dobi poleg
Die HäuskommQnioiien der SMsIuren. Bitte Penk-sohirift zur Beleuwlitung der volksthümlioliea Aoker- und Pa-milienTeirfMsung des serbischen und dea kroatischen Volkes. Wien 1859, F. -Majaz & Compagnie. Str, 15.
slovanskega rodbinsk^a prava v nekaterih rodbinah, kjer niso posamni dediiSi poglavitno navezani na poljedelstvo, izjemoma tudi splošno dedno pravo, kot n. pr, v mestih.«
Pred Štiridesetimi leti je torej še bujno živela slovanska kmetSka organizacija ; torej nam ni težko natančneje se seznaniti ž njo. Oglejmo si navaden rodbinski stan!
Mej sadnim drevjem stoji ne prevehka hiša. Skozi vežo pridemo v kuhinjo ; na levo in desno so prostorne, Čiste izbe. Tu stanuje družina po dnevu, v kolikor je domaj tu ima skupno hrano; ženske skupno ročno delo itd. Spita pa v ti hiši le gospodar (starešina) in gospodinja; drugi zakonski pari imajo svoje posebne hišice, ki stojé krog rodne hiše. Ta se imenuje po krstnem imenu gospodarjevem. — Rodovini pripada navadno : gospodar in gospodinja z otroci v starosti 40 do 50 let, ki vodita vse gospodarstvo ; 60- do 701etni starisi, ki so odložiU težko gospodarsko breme; gospodarjev stric z ženo in otroci; gospodarjev brat z ženo; jeden brat je morda vojak, drugi rokodelec v mestu itd.
Poleg hiše so hlevi; v njih je nekaj parov volov in konj, 4 do 8 krav, 10 do 20 drugih go-vedij, 15 do 20 prešičev, več ovac; po dvorišču brska kuretina; za hlevom stojé druga potrebna gospodarska poslopja.
Posestvo take rodbine je nerazdeljeno in vsak rodbinski Član ima pravico do skupnega premoženja. Podedovanje glede na ta posestva je le
13*
tedaj mogocSe, če bi vsi rodbinski ölani razven j ed ne ga pomrli ali sicer bili drugače preskrbljeni. Tak zadnji ostali član ima pravico napraviti oporoko. Pač pa imajo tudi posamne družine svoje lasti; obleko^ opravo, morda tudi hišico. Gesto imajo tudi kako živinče, ki se z zadružnimi skupno pase ali košček vinograda i. t. d. To posebno premoženje podedujejo otroci po starišib. Vaak možak v rodbinski zadrugi se sme ženiti; s tem dobiva zadruga novih delavskih močij. če manjka moških, se priženi v zadrugo kak tuj mladenič, ki ima ravno tiste pravice, kot drugi moški zadružniki. Sicer se pa mnogo bolj navadno dekleta omože v drugo zadrugo. Za doto dobé samo nekaj premakljivega premoženja.
Gospodar 66 po nekaterih zadrugah voli po veČini moških glasov ; drugod ga imenuje prejšnji gospodar, ko odlaga svojo službo in čast Pri tem se ozira vzlasti na razumnost in poštenost. Gospodar ukazuje, svari in opominja; večinoma se o vsaki količkaj važni stvari posvetuje z sozadružniki.
Delo je lepo razdeljeno; mlajši pasejo; starejši obdelujejo polje. Gospodinja kuha za vse. Če je treba nujnega dela, pridejo pomagat sosedje in tak dan je praznik za zadrugo. Od zore do mraka se gJasé vesele pesmi s polja ali s travnikov in zvečer zaraja mlado ljudstvo ljubeznivo kolo>
Nravnost je v tacih zadrugah na visoki stopinji. Osebna sloboda ima tolik delokrog, da se
ne čutijo mejé, ki jih stavlja skupno življenje. Vsak zakonski par ima odkazan del zemlje, kjer sejo pridna Ženica lan in konopljo, da poskrbi možu in otrokom snežno belega platna za perilo in obleko, èené seiako prijazno kosajo mej seboj. Da se ne prepirajo in da se vsaka posamezna Žena privadi gospodinjstvu, se po mnogih zadrugah menjajo »reduSe« ; vsak teden pride druga na red, da oskrbljuje kuhinjo, pe^e kruh, molze, skrbi za kuretino i. t. d.
Veselje in žalost se v zadrugi delita skupno ; saj ne zavira duševne vzajemnosti »korenina vsega hudega«*) = lakomnost. Kar je treba odrajto-vati gosposki, se točno oddaja. Lep red je združen z zadružnim življenjem. Preskrbljeno je za vse. Če se vidi, da je prevež zadružnikov, se dajo mlajši v šolo, ali gredo v mesta, ali na grajščine iskat si dela. Lahko si ga dobé.
Kar je imela do zadnjega časa Hrvatska vrlih in značajnih mož dubovskega in svetnega stanu, so večinoma vsi vzrastli v zadrugah. Pošteno krščansko mišljenje, ki je še do nedavna tudi v izobraženih vrstah brez izjeme vladalo na Hrvatskem, je imelo svoje temelje v zadružnem rodbinskem Življenju ; vzajemnost, gostoljubnost hrvatskega naroda se je tu oživljala; požrtvovalnost, skrb za skupni blagor, katere so bili polni možje-preporoditelji na Hrvatskem, se je ondukaj rodila in krepila. Liberalizem, ki je uaiöil zadruge, je uničil tudi — mnogo hrvatskih krepostij in s tem =»5 I. Tim. 6, 9.
neizmerno Škodoval celi domovini, vsemu slovanskemu jugu.
Število zadružnikov je bilo zelo različno. Najpogostneje so bile zadruge 10—12 oseb; kjer je bilo posestvo veòje, je pa tudi v jedni zadrugi živelo po 10—15 družin, 50—60 oseb.
Ogledali smo si ob kratkem vredbo teh zadrug, ki so bile še nedavno razšiijene, kakor smo omenjali po vsem slovanskem jugu, izvzemši slo-venslte pokrajine, ki so imele nemško fevdalno ustrojstvo. Žalibog, da ne veljajo več navedene UtieŠenovičeve besede in da je strupena sapa iz zapada Že skoraj popolnoma zamorila te čudovito zale cvetke na slovanskih tleh.
Zadruge umirajo! Ta žalostna resnica ima svoje vzroke. Oglejmo si jih!
Najpreje je neumna birokracija tako dolgo vtikala svoj nos v te cvetocSe družabne organizme, da jih je po dolgem ßeökanju s svojimi papirnimi ukazi, določbami L t. d. res spravila v nered. O tem seveda ni premišljevala niti politična, niti fevdalna, niti vojažka gosposka, da so te zadruge živa telesa, rodivša in razvijajoča se tekom stoletij iz bistva slovanske družine in jugoslovanskega značaja, da so praviio trdnejša, ker temeljé v običajih (ius consuetudinarium), nego vse za mizo skovane in po unietelnem kopitu zveriŽene naprave. Pač pa so omenjene gosposke vedno premišljevale, kako bi se dale te zadruge Čim najbolj izkoriščati ; s tem so zavirale slobodni zadružni razvoj in zasejale prepir in razdor mej nje.
Tako so n. pr. zakoni zabranjevali, da se zadruga le pod jako težkimi pogoji ali sploh ni-kedar ne sme deliti. Preje se je časih jedna zadruga razdelila v dve, če je tako bolj kazalo in če so bili zadružniki zadoToljni, Odslej je bilo to skoraj nemogoče.
Mej zakoni, ki so urejevali zadruge, moremo pohvaliti samo zakon za vojaško granico L 1807. Deželnega zbora zakoni 1. 1835/6 se ozirajo večinoma samo na vlasteline; zakon 1. 1839/40, ki ga je sklenil ogerski deželni zbor za Ogersko in sosednje dežele, je pa naravnost brezobzirno škodljiv, ker v 8. članu ureja dedno pravo, ne ozirajoč se pri tem na zadruge. Neki mažarski poslanec je pri obravnavi tega zakona, v katerem seje mej drugim sklenilo, da je mažarščina državni jezik, porogljivo vprašal, kje je tisto Hrvatsko, o katerem se toliko govori, češ da on pozna ondukaj samo ogerske komitate. Ta zakon je n, pr, določal, da se dedščina deli po rodbinskih deblih (Stirpes) in ne po Številu oseb. Recimo, da bi imel neki oÖe dva sina; oba se oženita in ostaneta v zadrugi ; prvi ima jedno hČer, drugi 8 sinov. Po omenjenem zakonu bi hči ravno toliko dobila, kolikor vseh osem sinov, dasi so se ti morda leta in leta trudili in pomagali s svojim delom preživljati tudi svojo sestričino. — To je gotovo kri-vižno.
Hrvatski narod je imel tedaj še toliko močij, da se je ustavil izvršitvi tega zakona, todal. 1848 ga je pahnilo v Že hujšo nevarnost. Sloboda je
završala povsod, tudi po zadružnih hišah, in brezvestnih Ijudij je bilo dovolj, ki so hujskali ljudstvo, naj si razdeli posestva in se posluži slohode. Robota je ponehala in ob času, ko se je slikala vsaka, tudi najbolj upravičena odvisnost, kot sužno stanje, se je seveda tudi zadružna vzajemnost imela za tako in težko prenašala.
Te otrobi, ki jih je mlelo slohode in buda-lostij polno leto 1848, so bile zadrugam mnogo bolj škodljive, nègo vsa bh-okratična neslanost in krivičnost Res so se obnašali uradniki kot paše, zato pa tudi niso imeli mej ljudstvom nobenega vpliva. Pijanost 1848. leta se je pa zalezla mej ljudi in je rodila — neizmerno gorja. Brez ovinkov trdimo, da so bili v vseh deželah prvobori-telji tistega boja za »slobodo« plačani agentje kapitalizma, vzlasti židovskih denarnih mogotcev. Nerazsodni otroci so Šl: za njimi nevedé kam in zakaj. KriSali so, ker je bila taka moda in v kriku so si tudi toliko razburili živce, da so celò prelivali kri za domnevano in po lažeh in zvijaö-nosti jim v možgane vbito »slobodo«. Sedaj pišemo že 1895 in vender smo prepričani, da bodo te naše besede našle še mnogo odpora. Nič ne dene! Resnica deluje počasneje, a tudi varneje, n^o laž!
»Sloboda« 1848, leta je pahnila hrvatske kmečke zadruge v liberalizem in ž njim vred v kapitalizem. Vsak sam za-se naj se veseli svoje samostojnosti, a vsak naj tudi vživa, kar more; tako je slovelo geslo. Nove potrebe so se pora-
jale in ž njimi najhujša želja — po bogastvu, po denarju, Naturalno gospodarstvo, po katerem je vsaka zadruga zadoščevala do mala vsem potrebam posamnih èlanov, je moralo prenehati; pričela se je gonja za denarjem, ki je postal ključ k vsemu, kar proizvajajo òloveske roke in vsled tega dozdevno tudi k sreči ia blagostanju. Žali-bog so se nebrojni pri tem goljufali in bridko se je maščevala ta njihova prevara nad njimi. Leta 1859 piše Utiešenovic:*) »Že deset let razmo-travajo, premišljajo in presojajo na Hrvatskem in v Slavoniji o nekakih bolestnih razmerah, v katerih so ljudje in dežela. Poklicani in nepoklicani zdravniki se vsiljujejo s svojimi sveti in splošnimi zdravili, ki so že blezu celi svet ozdravila, pri bolniški postelji dozdevno »bolnega ljudstva«. To ljudstvo je v nevarnosti, da ne postane bypohon-drično in si res domišlja resno bolezen, ker to trdó vsi zdravniki in že govoré o nekem zdravljenju na življenje in smrt«
Tedaj je bilo hrvatsko ljudstvo Že res okuženo; UtieSenovié sam ni izpoznal bolezni in se ni zavedal, kako globoko je v desetih letih prodrl kapitalizem mej Čili hrvatski kmečki stan. Dobro je sicer opozarjal v svoji knjigi na ved mestih,**) da je zapadni vpliv škodljiv za hrvatskega kmeta, toda sodil je, da bi rodbinska organizacija sama mogla ustaviti pot k prepadu brez ozira na liberalne gospodarske nazore, ki so tedaj
*) Die Hauskommuiùonein o. e. str. 183,
**> 0. 0. sti, 1Ž9, isa, 183.
strašili po svetu. Mi ponavljamo; kapitalizem, vzrodivŠi se iz materijalistiönih-liberalnlh načel, si je osvojil glave in s tem tudi srca in žepe ubogih narodov, mej njimi tudi hrvatskega.
Šlo je vedno navzdol. Leta 1873 se je ustanovil za Granico zakon, ki je popolnoma uničil tamognje zadruge. V tretji toŠki določuje, da sme zadruga slobodno razpolagati s svojim nepremakljivim premoženjem in dovoljuje, da sme vsak zadružnik delati oporoko o svojem deležu. Zem-Ijiékim dolgom je odprlo to določilo vrata na ste-žaj. V četrti točki beremo, da se ne sme zadružniku, ki se je bil zadolžil, na dražbi prodati njegov delež, v peti pa se določuje, da se mora zadružno posestvo v jednacih delih razdeliti mej zadružnike, če to zahteva večina obojega spola.
Tako so poskrbeli Mažarji in mažaroni za vrle Graničarje in v hvaležnost, da so kot krščanski janičarji stoletja prelivali svojo kri »za krst č£^tni i slobodo zlatno«, so jih izročili oderuhom v roke in kapitalizmu v sužnost. Nekaj let kasneje je podoben zakon na Hrvatskem in v Slavoniji zaplodil uničujoče črve v košati, bujni les kmečkih zadrug-.
Kmečka posestva se vedno bolj zadolžujejo, delé m razprodajajo. Že leta 1859 je pisal neki katoliškL duhovnik Utiesinoviéu,*) da km e ti Č i onega preklinjajo v grobu, ki je prvi uvel delitev posestva mej njimi. Sedaj Čutijo grozne posledice se mnogo
Die Hftuskommuiiianen, o. e. etr. 145.
bolj. Hrvatski kmečki stan tako propada, da se Bogu usmili. Revščina, topa obupnost, nesvestna breznačelnost gloje nesrečne potomce tistih junakov, ki so se po pravici imenovali predzidje krščanstva (antemurale cbristianitatis) in katerih srčnost in znaČajnost je slovela po celem svetu.
Njihova lastna zemlja bo imela kmalu komaj grob zanje, ki so jo tri vekove močili s svojo krvjo in .gnojili s svojimi trupli. Tujci-Mažarji in Nemci prihajajo trumoma v njihovo domovina in kupujejo lepo hrvatsko in slavonsko zemljo.*)
Slavonija bo kmalu po večini v tujih rokah; domačini bodo pa robovi na lastnih domaČih tleh in so deloma že ; tudi na Hrvatskem narašča vedno bolj vrsta golega, brezposestnega proletarijata, ki sedaj ponuja svoje roke še v delo, ki jih bo pa ob svojem času rabil drugače. Da, črne so bukve hrvatskega kmečkega stanu in namestu živih, bujnih slik zadružnega življenja, gledamo v njih samo znoj trpljenja in obupne žalosti.
*) Hrvatska in Slavonija muri 4Ž501 Jtm^ in ima 2,260.000 prebìvaleev. Zem^a je tako-Ie raideljena:
listnatìli gozdov.......11 70o fciit'
iglastih gozdov....... 850 km^
srednjih in nižavnih gozdov . , ž.fiOO hm^ Tjseh gozdov 15.3500 km^ = 36-30 odstotkov. Travnikov in ptónikov — 10,700 ifcm' = 35-33 odstotkov ; s pšenico obsejanega sveta . • . 2050 km* z rijo	„	„ ... 1000 Js«'
z jeèmenom „ „ ... 950 km^ z ovsom „ „ ... 950 te' s turàieo „ ^ ; • • saoSivjem, krompii^m itd. obdelanega
sveta.......... 4600 hmK
Vsega polja torej 13 050 hm* = 30-8i( odstotkov, neobdelanega sveta 5'68 o^totkov.
Podobno hirajo zadruge tudi drugod po slovanskem jugu. V Dalmaciji je beneška vlada zelo pametno ohranila in podpir^a slovansko rod-Tjinsko organizacijo. Ž njeno pomočjo si je tudi \Tedila stalno brambovsko četo proti Turkom. Leta 1809 so prihrumeli Francozi v dalmatinske kraje in so seveda, takoj uvedli JWapoleonov zakonik ž njegovim pogubnim dednim pravom; samo v banski-karlovški vojaški Granici in na Hrvatskem do Save je francoska vlada pustila zadružno življenje. Francozi so jo morali kmalu pobrati, a njihov škodljivi vpliv je ostal. Zadrug ni nobeden branil in ^ato so propadale. Mnogo dru-žJq je parceliralo svoja posestva in si jih mej seboj razdelilo; nekatere so ostale v nekaki vzajemnosti zavoljo revščine, ker si niso mogle zidati lastnih hiš. Parcele so marsikje tako ozke, da mora kosec na sosednem svetu stati, $e hoče svoj kos travnika pokositi. Pravijo celò, da ima jedna oljka po ve6 gospodarjev in da so celo podstrešni tramovi pri nekaterih hišah razdeljeni.
Umevno je, da se taki »posestniki« ne morejo dolgo ohraniti Špekulantom, trgovcem po mestih itd. prodajajo radi svoja posestva in jim potem služijo kot »colonni« — najemniki. Da pa živi še stari slovanski duh v dalmatinskem ljudstvu, nam priča to, da ti najemniki navadno 2ivé v zadrugah, s katerih lasti jih je prepodila nove dobe brezbrižnost za pogoje kmečkega blagostanja.
V črni gori žive še gospodarske zadruge. Ta stari običaj je junaškemu, a ubožnemu Črno-
g^orskemu rodu najboljši »državljanski za* kon, njegova država, v vseh sr<5a zapisano sveto pismo za ta svet, kotjeevangelij za drugi. Levtem svetišču rodbinske vzajemnosti je moglo najti pod turškim jarmom vzdihujoöe krščansko - slovan'äko ljudstvo junaštvo za vztrajnost, rešitev pred obupom. Le tu se je moglo bolij skrčeno srce olajšati s solznimi potoki, ker tukaj na svetem žrtveniku celega sorodovin-stva se je umevala in sočutovala vsaka bolečina; zato ni ostalo njeno zèlo v rani. Narod je trpel in Še trpi, a nikedar ni obupal o svoji rešitvi in Bog ga bo potolaži 1.*)
V Srbiji je zmedeno, po drugih evropskih državah posneto zakonodavstvo zabilo prvi klin mej zadružno življenje. Poseben odd^ek (§§ 507 do Ò29) državljanskega zakonika govori o zadrugah, a tako neumno sestavljenega zakona ni lahko dobiti, kakor je ta. § 508 pravi n. pr. ; »Niß zadružnega premoženja ni posamnikova, marveč skupna last.« § 515 pa govori : »Vsak zadružnik se sme zadolževati samo na svoj delež,« § 521 : »Vsak zadružnik, ki ima potrebne osebne lastnosti, sme delati oporoko o svojem deležu.« In § 527 govori celò o dednem pravu v zadrugah, rek0č; »O podedovanju in o delitvi v zadrugah
*) tJtieSenovió, o. o. etr. 45.
veljajo splošna doloßila o podedovaiiju in delitvi.* —■ Protislovja v tem zakonu so tako jaena^ da nam m treba o tem veö govoriti. Srbska vlada je ta protislovja še povečala. Leta 1855 je izdala n. pr. odlok, da se mora samo nravno vplivati, da se preved ne razdeli zadružno premoženje. Seveda — znanstveni pravni nazori so imičili po običajih vrejene pravne razmere. Spominjamo se tu laškega pregovora, ki pravi; »II buon senso è morto affatto ; la scienza la sua figliuola l'uccise, per veder, come è fatto« — »Zdravi domaòi razum je popolnoma mrtev; veda, njegova hčerka, gaje ubila, da bi izpoznala, kako je narejen«.
Avstrijski in srbski pravniki so sklepali neko novo kopito, po katerem naj bi se določevalo srbsko pravno življ^je, Najpreje je rimsko pravo-slovje uničilo german-ske pravne ustanove in potem se je kot zapadna omika selilo proti slovanskemu vzhodu. Kar je bil v rimskem pravu co-lonno-najemnik, to je bil po načelih teh mož — kmet, kar je bila rimska sužnost, to se je sodilo o tlačanih in grajičinskih podložnikih; skupno premoŽenje se je razmotravalo po nazorih rimskega prava kot »condominium — solaste, in to je razrilo v vsi Evropi pravne razmere. Iz teh nazorov se je razvilo zakonodavstvo, ki je bilo naravnost saraosibio in je kot tako samo po sebi izpodliopavalo natorno pravno Čuvstvo in gojilo ~ revolucijskega duha.
Neki novodobnik se je pred leti razgovarjal z nekim srbskim veljakom in mu dejal, da Srbija
ne more napredovati brez slovstva. Na to mu je odgovoril Srb: »A šta su vaše knjige, ta od knjìgà Btarija je glava.«*) — Ta beseda je vredna premisleka.
Dasi so se v Srbiji zadruge tako rekó3 razdrle, vendar se je za kmeta poskrbelo na drug način. Leta 1873 se je prenaredil sodnega zakona § 471. Po tem zakonu se ne sme prodati kmetu na prisilni dražbi jeden plug, jeden voz, dva vola ali par konj, jedna biŠa, jedna sekira, jeden kramp, jedna kosa in toliko živeža, kolikor ga je treba do novine njemu, njegovi družini in njegovi živini, in pet oralov zemlje, naj si je neobdelana, ali gozd, ali vrt, ali vinograd. Ravno tako se ne sme prodati na prisilni dražbi hiša z gospodarskim poslopjem in jednim oralom polja.**)
Poleg zakonodavstva in liberalnih načel pa ne smemo zamolčati èe jednega pogubnega sovražnika našim jugoslovanskim zadrugam. Ta je — veleposestvo. Vlastelini so hoteli vedno ohranjati zadruge pod svojim vplivom in zato so z vsemi silami delovali na to, da so bili za gospodarje izbrani samo taki, ki so jih brezpogojno ubogali. Sebičnost in vladoželjnost je tudi v tem slučaju zamorila čuvstvo za splošne koristi.
Ponosneje nam vtriplje srcé, ko se zamišljamo v prošle dobe kmeCkega stanu na slovanskem jugu. Krepka in blagonosna organizacija njegova nam vzbuja občudovanje. Sedaj mineva! In zato
*) ÜtieSenoviö, o, c, str. 53.
**) J, Bsleo: Kmetom v pomoč, o. o, str. 102.
nam sedanjih dnij spomin izvablja solzo sočutja in grenke žalosti za te čarobne pride jugoslovanske gospodarske trdnosti. Predno se ločimo od njih, razberimo še vse njihove koristi!
1,	Uboštvu in proletarstvu so bile jugoslovanske zadruge najtrdnejši jez. Doma delavnim Članom so dajale vsega, kar so potrebovali za življenje. In če je kedo odšel za nekaj časa z doma, je ostal še zadružnik. Ako je mogel, je pošiljal kaj malega od svojega zaslužka zadrugi in tako je do smrti vedno vedel, kam domu. Sedaj je drugače! Novodobnega liberalizma pijani Hrvatje, Srbi in Bolgari so že pred 50 leti ravno zato se hudovali proti zadrugam, ker zavirajo razvoj slo-bodnega delavskega stanu in vsled tega onemo-gočujejo veliki obrt v deželi. Sedaj imajo lačnega proletarijata dovolj in tvomic tudi ; imajo pa tudi cele množice nezadovoljnih ljudij, ki v socijalni demokraciji in anarhizmu iščejo svoje rešitve. Ali je sedaj bolje ? Hrvalje sioer nimajo òasa v svojih brezplodnih političnih spletkah misliti na družabne razmere, toda pride Čas, ko bo misliti prepozno, čutili jih bodo — vsi brez izjeme.
2,	Staro slovansko načelo, da mora mož preživljati svojo ženo, je zabranjalo velike dote, ki so sedaj že vdomačene na našem jugu. Kaj pO' menja samo to načelo, ni treba dokazovati nikomur, kedor se je ozrl le izpred praga svoje hiše.
3,	Zadruge so obvarovale posamnika osamljenosti. »Gorje samemu ! zakaj Če pade, ga nima.
da bi ga vzdignil.^) Te svetopisemske besede so v socijologiji temeljna resnica. Osamljenost, sebičnost, obup, krutost, nravna propalost — so si v zvezi. V zadrugi je dobil vsaJc sveta v dvomu, tolažbe v žalosti, pomoči v nesreči.
4. Zato je tudi cvetela nravnost. Ker je Slovanom sovražno nemško slovstvo®) slikalo Hrvate in sploh južne Slovane za največje suroveže in ker je mej Nemci beseda Krobot istovetna z odurnim, divjim človekom, zato ne bo odveč, če navedemo po uradnih podatkih®) iz 1. 1856 število hudodelstev v posamnih avstrijskih deželah:
I>ežeJa
Češko
Bukovina
Civiltio-Hrvatfika
in Slavonija Dalmacija Koroško Kranjsko Primoije Morava
Gorenja Avstrija Solnograd Šlezija Štajersko Tirolsko in Predarelsko
Število prebivalcev
4,406.105 382.000
874.000 419.000 301.000 478.000 524.000 1,851.509 717.000 148.000 448.000 997.000
858.000
Obsojenih je bilo zavoljo iindodelstev pre-In prestopkov g^kov
4805 184
495 472 302 433 632 2807 732 238 905 1160
770
87.231 901
3.945 2.907 3,587 3.810 5.899 28.631 6.528 2.076 10.315 8.318
6.457
O Prid. 4, 10. Fritu. Schiller; Wallensteìns Lager. tJtìeSenovió o. e, str. 160.
èteTÌlUe same dovolj govore. O nezakonskih otrocih fii bilo ni slišati. Zakonska zvestoba sejo razmorno lepo ohranjala. Sedaj je drugače. Število kaznovanih je poskočilo na hrvatski zemlji neprimeroma.
5.	Kar je zadruga potrebovala, fee je pridelovalo doma, ali vsaj v domaČi deželi. Dasi ni Jbilo toliko tvorniških dimnikov, vender ni nikomur manjkalo niti obleke, niti obutala. Usnje za črevlje in opanke so sami strojili. Razvilo se je polagoma umetelno vezenje in pletenje, ki še sedaj vzbuja občudovanje po svetu. V krasno vezena krila, s srebrnjaki krog vratu in po praih je bilo oblečeno ob nedeljah kmečko dekle ; slikovito, dragoceno obleko so nosili možaki. Vse to zginja sedaj in bombaževi surogati nadomeščajo tako krasno nekdanjo domačo nošo.
6.	Dobro so živeli v zadrugah. Mesa in belega kruha ni manjkalo. Po pridnem delu je čakalo družino dobro kosilo, tečna večerja. Kuretina se ni smihla gospodinji in gospodar je rad natočil svojcem bokal rujnega vinca. Koliko se je že prihranilo pri skupnih poslopjih in skupni kuhinji! Gospodarstvo in gospodinjstvo je bilo mnogo ceneje zadružnikom v gotovo gmotno korist
7.	Pravd je bilo mnogo Jtnanj. Vzajemnost je premagovala prepire; Novodobni zmedenci so radi prežvekovali liberalno puhlico, da le sloboda in samostojnost sodita značaje. Naj si ogledajo sedaj značajnost na Hrvatskem ! Najlepši in najtrdnejši opora značajem je za Človeka, ki je socijalno
bitje/) ravno vzajemnost in tako krasno v zadrugah razvito naèelo, da ima vsak, kedor dela, po svojem delu jednakopraven sodelež na dobiöku. Vresničimo to nadelo v družbi naših dnij in — socijalnega vpra-čanj a ni veßJ
8. Vse dolžnosti bo se ložje in boljše izpol-novale v zadrugah, nego se sicer, naj si bodo verske, državljanske ali družabne. Skupna molitev je zjedinjala zadružnike pred Bogom, skupna požrtvovalnost gledé na davke, na vojaščino, pred vladarjem in skupno delo pred svetom.
Ob koncu pa povdarjamo: Te lepe plodove slovanske natore je ublažila in oživljala samo Kristusova vera in dobri, za svoj poklic vneti katoliški duhovniki. Pomen sveöenikov pri zadružnem življenju je bil pomen oČeta, ki po večnih zakonih presoja in ureja človeške zmede, pomen voditelja, ki sam živeč mej ljudstvom, za-saja na prstena tla neheško cvetje vere, upanja in ljubezni, oznanjujože bodočo neminljivo srečo po življenja borbi. Liberalizem je odtujil srca Bogu in cerkvi in s tem jih je odtujil tudi pozemskemu blagostanju. Zgodovinopisci brez izjeme potrjujejo, koliko je storila Kristusova vera za gospodarski razvoj vseh narodov ; in prav to pišejo tudi o slovanskem jugu.®)
Animai soclak et pQ^ìtioum S. Xh. Ap. Ba regimine prinoìpnm L 1,
Prim. PoTiesf lirvatsksk. Po. vrelih napisao Tade Sml-«ikl^. Dio prvi. U Zagreb« 1S83. Naklada „l^atiee hrvatake".
13*
Katoliški duhovniki so bili najboljši varuhi lepih zadrug in najtrdnejši zag-ovorniki. Kardinal Haulik in Škof Strossmayer sta bila na üelu domoljubni stranki, ki se je hote]a ubraniti v vseh, vaiasti v gospodarskem oziru tujega liberalizma. Duhovniki so šli za njitna. Neustrašeno so branili svetinje svojega naroda in z razboritim premislekom so dajali nasvete vladi, kako naj se poskrbi za zadruge.^) čas je bil neugoden njihovemu glasu, prevpil jih jo ; oni so pa vender le pokazali, da ima v krščanstvu vse, kar je zdravega in dobrega vsplodila človeška natora, najvarnejše zavetje.
Zato po pravici in po dolžnosti imenujemo lepo slovansko rodbinsko organizacijo — krščansko socijalno. Priča nam, da je najvišji družabni činitelj — krščanstvo, ali recimo na vsa usta »katoliška podlaga«.
Str. 384 298. — SJaveni u da^nini, Napisao Dr. T. Maretiö. Zagreb 1889. Naklada. „Matice Jirratske". Str. 1.: „PoŠto is-pripovijedamo o praslavenskcmi naroda i praslavenskoj domovini, koliko jo potrebnot, onda éemo ìéì od jedaoga siavenskog n&Todft do drugaga i pratili lyogov žl?ot po saèuv»nijem isto-rièkijem biljeakama ave do vremena, kada se koji narod p r e-poTodio t. j. kadase krstio, jer kao udrugtjeh evrop-skijeli naroda, tako i 9 Slavena s Tremenotn krstcoja poMnje se nov život,---Nijedna se promjen» i nijedna revolucija po STOjoj važnosti 1 poš^ecticami ne moie- mjeriti e do-godjajeiu, kada se koji iiarod krstio". Aston Eäspret: Baz-mere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. — Iij. Zv. 1831 Ftr.
>) Prim. i^ave in spise Žnžela, župnika na Bieki, Jos. Tnika župnik» 7 Siadovcu v Slavoniji, Iv. Bolesiavskega, Snp-ttika v LjiibeliSioi, Štef. Hankovoa, župnika v Magjerovem, Jurija Kiseljaka, župnika v Draganiéu, Stef. Tukovioa, župnika T Ivancih. UtitóenoTié o, 0, str. 315-^377.
h) Ruski mir.
Vrli katoliškiVestfelec Avgust baron Hazhausen je potoval pred dobrimi 50 leti po Ruskem in je v svojih spisih seznanil Evropo yzlasti z ondotnimi kmeSkimi razmerami. Njegove knjige') so vzbudile veliko pozornost — tudi v Rusiji. Nepoznana, lepa organizacija kmežkega stanu je pokazala òi-lost in zdravje ruskega naroda in je ruskim domoljubom Konstantinu in Ivanu Aksakovu, Vire-jevskemu, Homjakovu, Samarinu, Miljutìnu-, Ko-šelevu in drugim, ki so znani pod imenom slavo-filov, pridejala novo točko v program. Kakor je znano, trdé slavoflii, da more le vseslovanska ideja rešiti slovanske narode in tudi Evropo. Gnji-lemu zapadu morejo pomagati samo čili v2Jiodm-slovanski narodi, z Rusijo na čelu. Bodočnost bo slovanska. Kot prvo točko svojega načrta so postavili krščanstvo, in sicer po njihovem iz nevednosti izvirajočem menenju v učistem nepokvar^ jenem krščanstvu«, kakor se jedino nahaja v raz-kolni, ali kot sami pravijo, »pravoslavni« veroizpovedi. Slavoflii so si pomagali tudi s puhlicami; jedna najkrepkejših je psovka na »latinizacijo« in latinizatorje rimske cerkve.
Druga točka je samodrštvo in tre^a rusko-narodno življenje, katerega organiéno moö
Studien über die inneren Zustände, däs Volksleben und insbesondere die JändUcliea Einriehtungen BasslandsHannover 1847. 1853. 3. zvezl^i: ]>ie iändUche Yeii^Bsiiiig EnsslandB. 1866.
so posebno opisavali v kmečki "vredbi. Mnogo je resničnega v tem programu, kateremu je krščanska vera prvi temelj in ki po pravici hvali organizacijo mej Slovani, toda gledé na razkol in samo-drštvo je omejeno strankarsk in zapadnim Slovanom vsied svoje agitacijske sile naravnost zelo — škodljiv. Slovani imajo brez dvojbe še veliko vlogo, toda uradna Rusija, ki je tujega, vzlasti nemškega duha prenapolnjena, s svojim pohegeli-janjenim izobraženstvom jim ne more biti voditeljica.
Pred nekaj leti je klečal mlad hrvatski učenjak dr. Luka Jelié pred sv. očetom Leonom XIII. »Katerega naroda si, moj sin?« vprašajo papež, »Slovan sem, sveti oče,« odgovori. Tedaj zaàaré papežu oči in z resnim poudarkom mu reko :
»Moj sin ! Jaz ne bom učakal, pač pa utegneš učakati ti, ker si Še mlad, ko se bodo izpolnile besede : Slovani bodo ali premla-dili Evropo, ali jo pa uničili.«
Oslabili bi moč teh Leonovih besedij, ako bi jim kaj dodajali. Vsakemu Slovanu morajo biti sveto bodrilo, da se tem rajše in -tem gorečnejše vtopi v svetega očeta ideje in jih po vseh svojih močeh skuša izvrševati in oslobojevati ljudstvo iz duševne in gmotne sužnosti, da se Čim preje snidejo vsi narodi »v jedinost vere in iz-poznanja Sinü božjega, v popolnega moža, v mero polne starosti
Kristusove« {Efež. é, 13) v slobodi božjih o t r o Ti.
V tem delovanju bodi prvi — slovanski narod. Zato pa proučavajmo njegovo zgodovino, njegovo življenje, njegov znaòaj v njegovem gospodarskem in duševnem razvoju. Krepka in 6ila se nam pokaže tega življenja knjiga, kjerkoli jo odpremo. Obžudovali smo jugoslovanske zadruge, tistega duiLa, vzajemnosti in skupnosti nam kaže pa tudi ruska kmeèka organizacija, o kateri smo pričeli govoriti.
Najpreje si oglejmo razmere,, kakoršne so sedaj ! Kmetje imajo malo zemlje -v zasebni lasti ; večinoma je zenjja srenjska last ; srenja jo samostojno upravlja in oddaja posamnikom v obdelovanje. Taka srenja se imenuje »mir«.
Srenja [volost) ima svojega načelnika in svoje sodnike, ki imajo pravico, neposlušnim občanom nalagati tudi telesno kazen. Potem ima svoje pod-občine, katerim je na čelu starosta. — Rodbinski gospodarji (in èe jih ni, tudi gospodinje) jedne podobčine ga volijo. Starosta mora skrbeti za javno varnost, razsoja prestopke in sme nakladati kazen do jednega rublja ali prisilno delo do dveh dnij. Občinski predstojnik doFoČuje s starostami, koliko morajo posamniki plačevati davka, skrbi za ceste in za nabor. Poleg tega 'syèta je še drug občinski (volostni svet), v kateri voli vsakih deset rodbinskih gospodarjev svojega poslanca. Ta svet izvoli izmej sebe deset sodnikov, ki se tako vrste,
da po trije razsojajo prepire. Kaznìj imajo pravico naložiti do 100 rubljev ali pa neko število palic.^
Vsak kmet v miru ima svojo hiŠo z vrtom, vse kmetije skupaj pa imajo občno zemljo. Vsa zemlja je razdeljena v tri oddelke, in sicer eden za ozimino, drugi za jaro žito in tretji za praho. V drugem letu se praha zoi]e za ozimno žito in se drugi oddelek za praho pusti. Vsak teh treh oddelkov je pa zopet razdeljen v toliko kosov, kolikor je kmetov v miru. Vsaka družina vživa svoj del, dokler se zemlja ne razdeli na novo. Nova razdelitev po sreČkanju se je dozdaj vršila pogostoma, odslej bo pa še bolj po redko, ker pravi zakon, naj se razdelitev le tačas dovoljuje, kedar jo dve tretjini kmetov zahtevati. V razdelitev se. gosposka niž ne meša, kme^'e Yse sami opravijo.
Zemlja je občinska, hiŠa z vrtom je družinska, toraj kmet ne more nič zapraviti. Kmet spravlja pridelke od svojega kosa občinske zemlje, zato mora pa tudi oböini ali miru davke oddajati.
Kmet smo prodati hišo in del, ki ga ima pri občinski zemlji, če se kupec zaveže, da bo stopil v mir in če dve tretjini vseh občanov dovoUta prodajo in ste pripravljeni kupca med-se sprejeti. Le onemu, ki kupi občinski svet za kako tvomico, ni treba stopiti v mir, prodaja mora pa vse jedno od dveh tretjin vseh občanov dovoljena biti.
Pr. fr. J. Celestin; Baggland seit Aufhebung der LeTbeigeiiBGhaft, Lìùbaeli. 1S75. Eleinmayr & Bamberg, str. 83, 185,
Kmet smé zapustiti vas ter vzeti svoje premakljivo premoženje s seboj, a Že to naredi, zgubi pravico do občinskega sveta. Ako mu pa občina dovoli proè iti in ako je pripravljen tudi v prihodnje svoje davke plačevati, mu pravica do občinskega sveta ostane.
Občina ima pravico del svojega posestva in celo vse svoje posestvo prodati, v najem dati, zastaviti in založiti, ako vsi občani enoglasno privolijo. Bozdaj se je mir malokje razdelil ali razrušil, sem ter tje so v nekterih krajih, kjer prej ni bilo mira, kmetje Se svojo lastno zemljo zložili v mir, ker jim skupno gospodarstvo bolj ugaja.
Ako se kmet zadolži, se mu hiša, njegov oddelek zemlje pri miru, poljsko orodje, konj in kar potrebuje živeža, ne smé rubiti in prodajati. Toraj nimajo židje in oderuhi pri kmetih, Živečih v miru, dosti opravila in dobička. Kar kmetje pridelajo, sami vžijejo.
Priden in pošten kmet ima pri vseh sosedih dosti kredita, za zapravljivca je pa najbolj, da nima krajcarja kredita.
Občina naklada sama davke posameznim kmetom ter jih pobira od njih; ako so nekateri občani kdaj tako nesrečni, da jih ne morejo plačati, jili pa drugi mesto njih plačajo. Če kak zapravljiv gospodar po svoji nerodnosti ne more davka plačati, se posvetujejo občinski možje in sodba se glasi : toliko naj se mu jih pri ti priči namaže po zadnjem delu života ali pa naj se v
daljno Sibirijo v pregnanstvo zapodi, Zapravljivec mora nasledke svoje zapravlji-vosti sam čutiti, njegova družina si pa ohrani hišo in oddelek občinske zemlje. Ako je v kaki občini -vež moških, kakor jih je ravno za delo treba, gredo nekateri, se. vé z ohdinskim privoljenjem, v tovarno ali mesto. Zaslužijo si denar in pridejo čez nekaj časa zopet domu. Kar delavec v mestu ali tovarni zasluži, tega ne zapravi, ker je vedno na svoj dom na vezan. Tako dobiva zemljišče podporo od ohrtnije Kolikor časa ostane obrtnijski delavec od doma čega mira, toliko Saša ne more postati nemanič Ako si pa kdo dosti denarja prisluži, si pa tudi lahko kupi veliko posestvo, kajti na Ruskem imajo grajščaki in tudi nekateri trgovci zelò obširna posestva in ker se smejo svobodno zadolževati, zato jih tudi židje svobodno s posestev preganjajo.
Povprek dobiva vsak mirjan po 10 do 15 desetin (18—26 oralov) zemlje. Zarad skupne prahe ima živina vedno dosti pase in zato je dosti živine in zato je dosti gnoja.
Škoda je le, da občine nimajo skoraj niČ gojzdov in da morajo les veČjidel kupovati od grajščakov. Škoda je, da se skoraj polovico mla-denčev že, predenj so 20 let stari, ženi, zanašajoč se, da bodo pri novi razdelitvi dobili del zemlje. Do zdaj to ni bilo tako napačno, ker je bilo dosti zemlje, ali v prihodnje se bo pa v nekaterih krajih že moralo določiti, koliko kmetov smé biti v miru, da posamezni ne bodo dobivali premajhnih kosov.') Belee o, e. str. 93—97.
Novodobni liberalizem je režal s svojimi hi-jenskimi zobmi že vežltrat tudi v ruski mir. Skrbni, slobodoumni učenjaki so dokazovali, kako škodljivo je za zemljišče, če se posestniki hitro drug za drugim menjajo in koliko boljše bi bilo, da bi postalo zemljišče posamnikov lastnina.
Kakor vselej v liberalnih trditvah, tako je tudi tu nekaj resnice. Res je, da se zemlja mnogo bolje, obdeluje, če jo ima kedo stalno v lasti, nego če se gospodarji menjajo, toda v ustanovi ruskega miru je ta' okoliščina zelo malo pomenljiva, in sicer iz treh vzrokov:
1.	So poskrbeli zakoni, kakor smo že omenjali, da se bo odslej zemlja iz nova le bolj pt> redkem delila;
2.	ima. vsaka rodbina nekaj samostojnega premoženja. Osebna in skupna lastnina sta v ruskem miru združeni. Hišico z vrtom in potrebnimi gospodarskimi poslopji ima vsak sam za-se. Poleg tega pa lahko od takozvanih slobodnih kmetov, ali pa celò od propadajočih grajščakov dobiva pridni kmetič, ki si je privarčeval kaj denarja, lastne zemlje, s katero razpolaga po volji ;
3.	vsa občina nadzira posamnike, kako obdelujejo zemljo, in lenuha, če ni drugače, iz grda prisilijo, da izvršuje svoje dolžnosti. To vzajemno nadzorstvo je pa primeroma več vredno, nego zavest neomejene zasebne lastnine.
Zlovestnilie, ki so hoteli uničiti krasno ruska kmečko organizacijo, je vodilo vse kaj druzega, nego skrb za slobodo. Hoteli so tudi kmetiča spra-
'viti Y odvisnost od kapitalizma, treščiti ga v dolgove, odpreti brezdno zemljiških knjig, v katerih bi se pisala dan za dnem smrt gospodarskih bit-nostij. Žid je v marsikaterem kraju na poti osebnega kredita omrežil kmetiöe in jih izsesaval; a to mu še ni bilo dovolj. Hotel je imeti v svoji oblasti kmeta in njegovo zemljišfie.
Hvala Bogu! to se ni izvršilo. Vlada je us^-novila kmetom v pomoč posojilnice in hranilnice, ki so v svojem bistvu najpodobnejši tistim po Raiffeisenovem načinu. Res jih je še mnogo pre-^ malo in vzlasti za izboljšavanje zemlje in za primemo skupno obdelovanje s stroji nikakor ne zadostuje kredit, ki ga nudijo kmetu, vendar moramo priznavati, da so storile mnogo dobrega. Tesneje so združile kmete mej seboj, stanovsko samozavest so pomnožile in s tem podale kmetom krepko orožje v boju za obstoj.
To je tem važneje, ker so si bili kme^e pred odpravo tlačanstva {1887J zavoljo različnih razmer, v katerih so živeli, v marsičem nasprotni. Poleg peščice slobodnih kmetov so bile tri vrste tla-čanov ;
1.	državni ;
2.	carski ali apanaŽni;
3.	grajičinski.
Prvi dve \Tsti so nadzirali uradniki, s katerimi se je mnogo ložje dalo izhajati, nego z la-komnimi plemiči. Ti dve vrsti sta tudi mnogo preje doseli slobodo, nego tretja. Aleksander U. je ukazal vsem trem vrstam, ko se je tlačanstvo
odpravilo, naj se v tistih krajih, kjer dozdaj še ni bilo obßinske zemljiške vredbe, uvede ta lepa organizacija. Različnih kmetov različne razmere so to zelò ovirale. Združeval jih je pa kredit, ki so ga jim ponujale kmečke posojilnice in v tem oziru so izvrševale važno oi^anizacijsko nalogo.
Koristij, ki izvirajo iz ruskega mira za kmečki stan, ne bomo na drobno opisovali, ker so vsakomur, kdor je prebiral našo razpravo in vzlasti odstavek o jugoslovanskih zadrugah, umevne in jasne same po sebi. Saj je to dovolj, če more v vrsti držav jedino Kusija ponosno pokazati na krepak,—kapitalistične sužnosti sloboden kmečki stan.
Marsikaj se mora seveda tudi v ruskem miru izpremeniti. Posebno ns^ja tudi tam čilemu razvoju — birokratizem. Videli smo, da imajo- občine precejšnjo avtonomijo, da jim pristaje v nekaterih ozirih celo sodno pravo. Vendar je ustroj-stvo ruske države tako zmedeno, da je komaj izurjenemu pravniku, kamo-li priprostemu kmetu mogoče izpoznati se v tem labirintu. Veliko prepirov nastaja odtod, ker se ne vé, ali spada kaka zadeva v področje državne oblasti, ali deželnih zborov, ali občin, ali nekaterih uradnikov (kot na pr. takozvanih mirovnih posredovalcev), katerih službe so ustanovljene samo zato, da je zmeda §e večji.
Ne dvojimo, da tudi v tem oziru konečno zmaga pametna, ne preveč zavita kmečka avtonomija, ki je že premagala od Borisa Gudunova
aem toliko hudih bojev proti lepi, v prvotni slovanski rodbinski oi^anizaciji utemeljeni organizaciji.
Leta 1893 je divljala grozna lakota po Ruskem; ljudje so se hranili s travo, a še te je zmanjkalo; gladii so cepall in umirali. Tedaj se je poiiazalo, koliko škoduje kapitalistično žitno trgovstvo kmečkemu stanu. Žita pridela Rusija ogromno : po 200 milijonov hektolitrov pšenice in jeßmena, po 260 mil. hektolitrov rži, po 168 milijonov hektolitrov ovsa in po 570 mil. hektolitrov tupščice.')
'J Da se loge izpoana plodovifosf rpske zern^ie, podajemo tukaj nastopni pregled, koliko pridelajo posauute evropske in
zvezne severno-ameriske		države.		
	Pšenica in			
	ječmen		Ovee	Xaràèiea
	A;	U	M	
Šriea	1,450.000	700.000	1,600.000	—
Portugalsko	3,000.000	2,000.000	400.000	6,000.000
Gröko	3,000.000	—	40.000	1.500.000
Nizozemske	5,000.000	3,500.000	4,700.000	_
Švedsko-				
Norveäko	8,000.000	9,000.000	24,000.000	—
Belgija	0,000.000	8,000.000	9,000.000	—
Dansko	10,000.000	7,000.000	12,000.000	—
Bomaneko	30,000.000	- 1,500.000	2,500-000	21,000.000
Španjsko	33,000.000	13,000.000	6,000,000	8,000,000
V. Britanija	45,000.000	—	61,000.000	—
Bueko	60,000.000	1,500.000	7,000.000	23,000.000
Nem&ija*	90,000.000 120,000.000		116,000.000	—
Avstro-				
Ogersto	115,000,000	50,000.000	61,000.000	62,000.000
Praneosko	120,000.000	24,000.000 106,000.000		10,000.000
Zvezne				
driave	300,000.000	12,000.000 283,000.000 670.000.000		
Zemlje je primeroma zelò malo nerodovitne. Razdeljena je tako-le: Polja 25 odstotkov (v naši državi 39 odstotkov), travnikov in pašnikov 15 odstotkov {pri nas 23 odstotkov}, gozdov 40 odstotkov (pri nas 32 odstotkov), nerodovitne zemlje 20 odstotkov (pri nas 6 odstotkov).Gospodarski pomen ruske države je iz teh podatkov vsakomur razviden. Mnogo vež sicer proizvaja, nego potrebuje, in vendar ji je — pred par leti manjkalo kruha. Žitni Špekulantje so namreč vse sproti po-kupovali in prodajali v druge dežele. Odvisnost ruskega kmečkega stanu od teh skoraj brez izjeme židovskih špekulantov je jedna njegovih največjih ran. Nadejamo se, da jo bo oböinska organizacija srečno prebolela.
Omenili smo že kmečke kreditne zavode in po njih blagodejnem vplivu, smemo soditi, da se bodo kmetje še vedno bolj gospodarski združevali,
NerodoTitne zemilje imajo:
Zvezne dri^ave ....	S odstotkov
Kemèij».......5	„
Belgija.......8	„
Laiko.......13	„
Francosko......15	„
Dansko.......13	„
Spanjsto.......20	„
ŠTioa ........	29	„
Hisozomsko......SO	„
Komansko......„
Vel. Britanija.....34
(Jrsko.......35
Portugalsko.....46	„
Švedsko in Norytóko , ,	54	„
napravljali si skupna veliha gospodarska društva, ki bodo skrbela za izboljäavanje zemlje, za potrebni kredit in ki bodo uničila špekulacuske pre-kupce. V skupnih skladiščih bi moralo ostati vedno dovolj zaloge za domače potrebe, če so to zgodi, potem se ne bo veČ ponavljala revščina 1. 1893 in ruski kmet bo korakal na čelu vseh kmetov s svojim vzgledom, spričujoč, da je naj-preje treba osloboditi kmeta kapitalističnega samo-sUstva in da je še le potem možna njegova rešitev. Žitni trgovci — kapitalisti na jedni strani — kmetje na drugi strani, bijejo sedaj na Ruskem boj. če tu zmagajo kmetje, kakor upamo, potem tudi našim kmetom zašije boljša zarija. ,Barbarska' Rusija bo učila oholi zapad. Morda se marsikdo temu porogljivo zasmeje. Kakor mu drago ! Naše znanstveno prepričanje je, da je jedina Rusija Še sposobna za to rešilno delo, ker sej e ona še najbolj ubranila pogubnemu liberalizmu.
Nikakor ne preziramo pri tem hib sedanje uradne Rusije. A ta uradna Rusija ni mogla doslej uničiti plodov čile slovanske organizacije in po pravici smemo reči, da se bo naposled tudi uradna Rusija popolnoma prilagodila naravi te organizacije. To je naše utemeljeno upanje in v tem upanju si krepimo svojo slovansko samozavest in zajemljemo tolažbo za bodočnost
Zopet tu pa moramo povdaijati, da je rusko kmečko organizacijo bleižila in branila krščanska vera. Vez rodovinske ljubezni, iz katere je nastala.
je utrdil Kristusov nauk in v lepi slogi in vzajemnosti so obÖanje živeli in, ko so prišli dnevi trpljenja, tudi po ZveliSaijevem vzgledu potrpežljivo trpeli.
Krščanstvo je oslobodilo vse zatirane stanove in Žim se je utrdilo na Ruskem, je tudi ruski kmetiS slobodno zadihal. Do konca 16. stoletja ni bilo niti sledi suženjskega tlačanstva, katero nam v živih bejah slikajo nebrojni spisi zapadnih liberalcev, ki so do zadnjega ^asa po vsi Evropi kandidirali za — odrešenike. Hvala Bogu, da sedaj š svojo kandidaturo tako sijajno propadajo!
Siiženjsko tlaČanstvo je delo uradne Rusije. L. 1597 je prepovedal Boris Godunov kmetom z^uščati svojo zemljo, to je obèìno, kateri pripa-cl^o. S tem se je posredno začelo stalno suženjsko stanje.
Preje so bili suženjski tlaČani le vojni jetniki in tisti, ki so se sami prodali. Odslej se je to iz-premenilo. Vendar do revolucij onarja na carskem prestolu, v surovosti, brezobzirnosti, nenravnosti velikega Petra, ni bilo še tako hudo. Osebe brez zemlje se namreS niso smele prodajati, torej graj§èak ni mogel slobodno razpolagati z osebami, da si so bile te navezane na svoje obžine.
Peter je pa potreboval plemiške pomoči in hotel se jim je prikupiti. Dal je popisati ljudstvo, ne menéC se, ali je slobodno ali tlačansko, in je izroiSil grajščakom v last. Ti so jeli odslej ti^o-vati ž njimi, kakor z blagom; prodajali so jih in
14
kupovali kot živino. Rusko izobraženstvo je vedno bolj »napredovalo«. Prve vzore je dobilo v nemškem protestanškem - skeptiškem duhu, ki ga je že Peter prikrošnjaril na svojih pustolovskih potih. Ti vzori so se lepo dopolnili s francoskimi ma-terijalističnimi, golega vživanja polnimi idejami Yzlasti za öasa velike grešnice Katarine II. ; ruska gospoda je morala vsled tega v zadovoljevanje svojih strastij Še mnogo bolj tlaòiti kmete. Raz-stoj mej tlaöani in grajižaki se je tako vedno vedal. Petrovo delo je zorelo in rodilo v nravnem, umötvenem, socijalnem in političnem oziru — gaji-lobo. Narod je postal samo — državni mate r i j a I po tistih načelih, ki vladajo tudi pri nas. A ta materijal je imel tudi svoje misli, ki niso bile vselej prijazne gospòdi. — Prièelo se je revolucijonarsko gibanje, kateremu so začetkom nagega stoletja na Nemškem se izučivši ruski mladeniči podali iz Heglovega modroslovja tudi nekakšen znanstven temelj.
Ruski aristokratje so z mnogobrojnimi vzgledi naučili demokrate, kako se spoštuje oblast, kako se dela s carji. Zgodovina nam priča, da so
Neki ira^i piemie je v Mihajlofi palaiSi v Petrovem gradu razkazoval gi'ofu Hei'loertu MänBterSfcenni kraje, fejor so IdUI iimorjeni raskl carji. Ko mu je pokazal mesto, kjer je bil zadav^en Pavel I., je zaÈuden zavzdihnil. Euski dostojanstvenik mu pa reSe : „Mais mon Dieu I Qae voulez — vous, monsieur le ooiute? Cest notre magna eh&i'ta: la tirannìe tem-pérée par 1' assassdnat." („Ko, za Boga ! Kaj pa hoEete, gospod grof? Taka je naia konétituoija: samosilstvo oblaženo z zavratnijui umori.")
dobro umevalì svoje uÒìtelje. Vendar nas to ne plaši. Vkljub vsemu temu je Rusija jedina država, ki ima za svoj temelj krščanstvo.') Šola je pod cerkvenim vodstvom ; versko življenje prepleta družabno. Od prvega državnega dostojanstvenika do zadnjega prostaka mora vsak izpolnovati svoje verske dolžnosti in o Veliki noèi se izkazati s spovednim listkom. Nikakor .sicer ne preziramo žalostnih ločinskih spletk v ruski cerkvi, njene uradne otrplosti in skvarjenosti, vendar pa brez ovinkov smelo trdimo, da je rusko ljudstvo v svojem jedra dobro krščansko — katoliško. Razkolno je samo uradno, v birokratičnih zapisnikih vsled sile svojih carjev, ne pa v prepričanju. V tem smo jednega meuenja z blagim Solovjevom in ne morejo nas omajati učenega dalmatinskega frančiškana dr. Markovióa nasprotni dokazi. Navedimo vsaj jeden vzgled, da je naše menenje pravo.
Pred nekaj leti (1892) je priobČeval poljski »Czas« pisma ruskih zjedinjenih kmetičev, ki so jih surovi uradniki pregnali v orenburško pokrajino. V ti pokrajini je bila tedaj samo jedna cerkvica katoliških naseljencev latinskega obreda, kateri gotovo niso mogli niò vplivati na tamošnje ljudstvo. V teh pismih, ki jih ima v izvirniku v svoji lasti krakovski vseučiliščni profesor dr. Ghotkovski, beremo mej drugim, kaj so katoliškim pregnancem govorili orenburški kmetje. »Mi smo tudi imeli
') Primeri izvrstne Slante Ignacija Era^a v „Rimskem Eatoliku" 1891, 1892, 1893, in jeinita Alex. Bautngaitenft potopis v „Stiaimen ms Maria Laach" 1892,
pravo vero,« tako so dejali, »pa s silo so nas višji odfci^ali od nje. Mi vemo, da imamo v Rimu svetega očeta, ki je jedini od Kristusa postavljen, da je nad vsemi kristijani.«
Sodimo, da zadostuje ta dokaz. Posvetni oblastniki in brezznačajni pohlepni svečeniki imajo na vesti »uradni razkol«. Bog, ki preiskuje srcé in obisti, jih pozna, pozna pa tudi nesrečno ljudstvo, ki je po birokratičnem potu izgubilo svoje pravo katoliško ime.
Leon xm., njegov sedaj vladajoči namestnik na zemlji, hoče pomagati temu ljudstvu in po njem — Evropi. S posebno ljubeznijo oklepa v svojem srcu Slovane in izmej rtebrojno biserov njegovih del se leskeče kot sojni demant njegova skrb, da se zopet zjedini razkolna cerkev z Rimom. Zadnji »RimskiKatolik«') v izbomem drugem Člankupo-jasnuje to skrb in po pravici sklepa iz raznovrstnih znamenj, da ne bo zastonj in da že lahko zapojemo: »Zora zori, beli dan se snuje — In v puščavi zopet Lev kraljuje.^«
Oživljenega katoličanstva je pred vsem treba Rusiji, da vzmore socijalno-kultumo nalogo, kijo ji nal^ božja Previdnost. Zjedinjenje Rusije z Rimom je jedna prvih točk v rešitvi socijalnega vppE^anja. Slovanske organizacije zlati genij vstane potem in zavlada v mie in srečo Evropi.
') „B. E.'V S. zy., 1895. ä) „E. K.", 1893, Btr. 3.
Žalostno se glasi sedaj zgodba nekdaj krepkega jugoslovanskega kmečkega stanu tudi ruskega kmetìòa čme bukve so vsak dan bolj popisane, a zdrave natore moé in božja milost, ki jo podpira, sta neporušljivi. Da ohranimo prvo, delajmo, žrtvujmo se! Da si izprosimo druge — živimo krščanski in molimo !
16. Avstro-Oifersko.^
V naši državi je kmetSki stan srečno preživel fevdalno gospodstvo in ni propadel, kakor laški in angleški. Leto slobode 1848 je videlo avstrijske
Prim. lepe besede Jot. BraniloTiéa ^nmV)etet£ke eie* gije. Kriäevac 1886, str. 34) o hrvaSkem kmetu: „Zadruga mu njekoč jadna> EroT ÌD brann barem dal», Al zakona ruka hladna Kačirugu mu patrgala; S njom 1 njegTft padla sreca Nìkad veé se Tratit neòe. Erpa kuéa sve to veca, 1 kamenje sve to veée. Njekoè äume bujne, etare Te Tristi opasaSe Eraneé ovce 1 oreare, Sto jìm Čare opjeTaèe; A -eadu, bad oko krene, Poaječeno drro tu je, Sto branjaSe gole etične Od gromoT» i oluje."
») Za statistične podatke rabimo uajTeS Eoló dobri kiyì-Md:- Pixtf. A. L. Hickmann: Taachenatlas von Oesterreieb-Vngarii in Geogr.-stat. Taselienatlas, Wien, Gr, Freytag & Bepidt. 1895.
kmete še trdne in krepke; vzlasU v goratih krajih je živelo takrat mogožno in premožno kmeSko ljudstvo.
Od leta 1848 do 1859, ko se je bila odpravila desetina in tlaka, ne vidimo pri našem kmečkem stanu nobenega napredka; centralizujočanadela so vstvarila vojno državo in kmeQe so morali najmanj toliko ve^ plačevati za vojaške suknje, smodnik in tope, kolikor se jim je zlajŠalo pri fevdalnih bremenih.
Od leta 1860, odkar je jela pihati pristno liberalna sapa pri nas, gre od leta do leta odločno na slabše. V gorskih krajih se je preje polagoma širilo naseljevanje; na pustih rovtah so se naseljevale pridne družinice in so v potu svojt^a obraza marljivo trebile zapuščeno zemljo in jo obdèlo-vale. To je ponehalo. Delavnih močij -manjka ; obdelana polja se popuščajo in na novo se neiz-preminjajo veČ rovte v polje ; gozdi se vedno bolj izsekavajo, da se pokrije naraščajoči primanj-kljej v gospodarstvu; ljudje se izseljujejo z dežele v mesta in velika posestva naraščajo. V plodovitih dolinah in planinah, ni nič bolje. Nekdaj tako veselo kmečko ljudstvo stoka pod kruto butaro davkov in dolgov. Čez glavo je zadolženo; boben poje dan za dnem smrtno pesem posestvom, ki so stoletja prehranjala jeden rod; nesrečni potomci kmečkih veljakov pa tavajo brez doma in breia posestva mej neštevilno množico za emrt odločenih ljudij — proletaroev.
Pot avstrijskega kmeta je torej jednaka njegovim tujezemskim tovarišem: pot pogina, pot v — proletarijat. Podrobnosti izkažemo kesnejej sedaj samo v velikih potezah obrisujemo njegove razmere.
Veliko posestvo ima neprimerno velik del zemlje in se še vedno množi. V dolenji Avstriji ima 16 odstotkov, na Moravi 33 odstotkov, na Čegkem 27*88 odstotkov in v Galiciji celò nad .39 odstotkov vsega zemljišča, fz naraščajočega števila volilcev v velikem posestvu smemo sklepati, da se je to zadnja leta skoraj dvakrat pomnožilo. Vzlasti v planinskih (alpskih) krajih po-kupujejo Festetiöi, Rotšildi, Borni tisoče in tisoče hekta,rov.
Kar se pa ne dobi s kupčijo,, se dožene z dolgotrajnimi pravdami in z vsemi zvijačami, ki jih premore v špekulaciji prevreta židovska kri. Pašniki se izpreminjajo v živalske loge. Živine je vedno manj. Namestu lepo vzraŠčenih krav in konj šetajo srne in jeleni po bogatinovi zemlji. Na deželi manjka delavcev, čim večja so vele-posestva, tem manj more živeti Ijudij v rodnem kraju. Kmetije se vedno bolj razkosavajo. Skoraj polovica kmečkih posestev v Galiciji ima n. pr. samo po 5 gld. čistega katastralnega dohodka.
Orjaško veleposestvo se drži prav za prav samo židovskih bankirjev in borzijancev, ki za Iiratek čas preganjajo kmete ž njihovih domov z denarjem, ki so ga »zaslužili« v bankah in na borzi. Največji veleposestniki so hkrati tudi naj-
večji tvomiŽarji- Izsesovalci delavcev in uničevalci malih obrtnikov so istovetni a preganjalci kmežkega stanu. Kapitalisti jim je ime. Stare plemiške rodbine, ki so vzrastle z ljudstvom na jedni zemlji, katerih pradedje so delili s svojimi kmeti Žalost in veselje, morajo se vdinjavati za nizkopolilonike denarnim mogotcem. Pri večjih delniških družbah beremo mej upravnimi svetniki, predsedniki itd. zvočna imena slovečega avstrijskega plemstva, katera rabi kapital za vado, da ž njo lovi zlate ribice v svoj ribnik. Plemstvo je po veliki večini popolno odvisno od kapitalistov. Zadolžuje se vedno bolj; novodobna liberalna vzgoja je je odtujila ljudstvu. Za plemiške strasti je treba mnogo denarja, in da se dobi, je dober tudi žid. Velikanska posestva daje Židom v najem. ■ V premnogih Reških, ogerskih in galiških grajšdinah se šopirijo židovski najemniki, izsesavajoč delavce in zemljo, V imenitnih kočijah se vozijo po zemljiščih, ki jih je kultiviral in ki jih Že vedno za pasjo plačo obdeluje krščanski trpin.
Oba propadata : kmetič in plemič. Samo plemiču je ložje, ako ima kaj v glavi, obračati plašč po vetru in se sukati v kapitalističnem vrtincu. Neki grof C. je napravil vlansko leto mlin na svojem posestvu in pekarijo poleg njega. Na 3000 ha posejano žito je tako izpremenil v kruh in je v okolici lahko in dobro prodal. Takih vzgledov je mnogo^), ki vsi dokazujejo, kako roji kapitalizem.
») Prim. dr, E. Meytr: Selbsthilfe für die Landwirth-scliaft, Gegenwart 1895,
Veleposestniki imajo vrh tega politično nadvlado. V gosposki zbornici gospodarijo popolnoma, T poslanski imajo svojo kurijo. Tri in šestdeset takih ,niož' voli povprek po jednega poslanca. V višjih in boljše plažanih^službah srežavamo večinoma plemiška imena. A vse to jim nič ne pomaga. Kapitalizem jih brez patenta, brez pred-pravic in brez rodoynika goni v svoj divji ples, ali pa v — propad.
Radi sicer priznavamo pomen plemstva v prošlih časih tudi za kmetijstvo; a plemstvo, ki ne izvršuje svojega namena, ne more imeti pomena., Britka je sicer zanje resnica, a zato ni niČ manj gotovo, da so namreč plemiči, ki so pomagali liberalizmu na kmùlo ia ki so vkljub svoji veliki moči pustili propadat kmečki stan, s tem samim sebi podpisali obsodbo, časa kolo se bo brezdvojbeno zavrtilo nad njimi in jo brezozimo izvršilo.
Kriči se, da je kapital najboljša hrana za poljedelstvo in za poljedelske posestnike, a dejanja kažejo, da so ti najboljši hrana zanj. Požira jih in slast se mu mej kosilom Še veča.
Da, doslovno jih požira. Kronična lakota jih spravi vsako leto na stotine pod zemljo. Zdravniki ne pišejo sicer te bolezni v svoje mrliške liste, a zato je še ne spravijo iz sveta. V Avstriji^) je umrlo 1. 1893 — 660.080 ljudij ; mej temi :
5 Srednja umrljivost v eTropakili držarali se raa^di iz telk le Številk. Na tisoS oseb umije povprek na leto :
za nalezljivimi boleznimi (šliriatinka, koze, vročinska bolezen, griža, vratnica i. t d.) 150 od tisoč, silovite smrti 16 od tisoß,
«morov,	ponesrečenih, 5-5%o sa-
momorov), za starostjo 98%^,, za rakom 197ooj za kapjo 23%o, za ßreveanim fcatarom 1117oo) za pljußmco lllVoo^
za prirojeno slabostjo otrok pod 1 letom ISS'/oo, za jetiko 1257oo,
za drugimi nedoločenimi boleznimi, Na Ogerskem je umrlo tisto leto 580.000 ljudij. Mej njimi: za nalezljivimi boleznimi silovite smrti 127oo,
nft Švedskem in ITorveŠtem , , .	22'5	oseb
na Nizozemskem.......„
na Bomanskem.......25	„
v Sviei..........26	p
v Belgiji.........35-5	„
na Špaojskem in Fortu^Jskem .	d	«
na Lahkem.........S7
nft NemSkem........27	„
na Buskem . . . ......27*35
v Avstriji	28
naOgerskem......29	„
ust Francoskem........29*5	„
K^a diiara jé torej gleda na umrljivost skoraj uft čelu dnizib evropskih driar.
(3»/oo umorov, S-S^/oo samomorov, ö-ö'/oo po-nesreiSencev), za starostjo 53®/oo, za črevesnim katarom éS^/oo, za pljuÉnioo 53®/(i(», za prirojeno slabostjo 100®/(io, za jetiko TS^/oo-za drugimi boleznimi 4r90<'/oo' Iz teh številk zija lakota s svojim strašnim licem. Želodčni katar, vročinska bolezen, jetika, slabi otroci in neznane bolezni imajo največ svoj vzrok v slabi hrani.
Dr. Napoleon Cybulski, krakovski vseučiliščni profesor, je izdal 1. 1894 zanimivo knjižico, s Čim se živi kmečko ljudstvo v Graliciji in ondukaj pravi, da ima osemdeset odstotkov kmečkih ljudij nezadostno hrano ; spremjja jih neprestano pol-lakota. Delavska moč se manjša in želja po alkoholičnih pijačah, s katerimi se želodec omamlja, se vedno množi.
Rženega ali celo pšeniČnega bruha ne pozna kmečka miza; le lO^/oo prebivalstva se hrani redno 2 TŽjo. Ubožnejši ljudje (50®/oo vsega gališkega prebivalstva) si peko kruh iz zmesi, v kateri je prav malo rži, večina pa ječmena, ovsa, graha boba, turšice, repe in krompirja. A največkrat še tega manjka. Po hribih jedo samo ovsen kruh. Mnogo jih pa je, ki si pripravljajo ,kruh' iz pokvarjenega krompirja in otrobij. Kmečki delavci dobé pravi kruh večinoma 1© ob žetvi. Pred žetvijo kraljuje leto za letom vedno mogočneje
lakota s iEsvojim spremstvom: kolero, vročinsko boleanijo in — židovskimi oderuhi, ki imajo uprav ta čas zlate ,zaslužke'. Petdeset odstotkov vsega prebivalstva nima tedaj nobene druge hrane, nego repne liste, nezrelo sadje, divji majaron in. druga zelišča, ki jih kot bisere iščejo po mejah, ob potih. — Jedilni listek gališkega kmeta ima celo leto v svojem seznamku samo krompir, kislo zelje, grab, bob, ki se prinašajo pod mogočnim naslovom kosila, južine in večerje na mizo. Meso jé le peščica gališkega prebivalstva. KmetiČ je zadovoljen, če si more privoščiti ob žetvi košček sala.
Povprek pride v Galiciji na vsakega človeka 114 kil rži, 310 kil krompirja, 10 kil mesa na leto. Hrana kmečkega ljudstva, ki je poleg vsega še slabo pripravljena, razširi nenavadno Želodec in čreva in s tem zaseje kal kroničnim boleznim in telesnemu propadu.
Ti sličici iz Galicije lahko pridenemo mnogo dostavkov iz naših krajev, V krškem, litijske«^ in-novomeškem okraju kranjske dežele dobimo za to dovolj podatkov. Letošnjo pomlad je prišla n. pr, neko sredo k nekemu župniku pod Gorjanci stara kmečka žena prosit na posodo za mernik zmesi. Komaj se je privlekla do župnišča, suha, bleda, slabosti se vsa tresoča. Župnik jo vpraša, kaj ji je, in nato mu odgovori s solzami v očeh : »Od nedelje že nisva imela z možem žlice v ustih«. Župnik se je prepričal, da je to resnično in iz mnogobrojnih izkušenj nam je zatrjeval, da se
taki sluSaji Često ponavljajo. — V hribih nad Savo pod Ljubljano živi pridno in skromno ljudstvo. Ob dobri letini komaj izhaja; prihraniti si ničesar ne mora če pa pritisne suša, ali mraz, ali če toča zaropoče, potem zavlada gorje mej gorskimi trpini. Letošnje leto se je n, pr. vse to sestalo. Huda zima, dolga suša in toča so pobrale vse pridelke. Brez upa gleda kmetič v prihodnost. Spomladi so trumoma prihajali pred župnišče prosit mrvo sena ali slame, ker jim je živina do-slovno gladu poginjala,
Neki blag- učitelj nam je nedavno tz ondotnih krajev pripovedoval to-le: »Začetkom, ko sem prišel na sedanje mesto (1893), sem časih neposlušne otroke pridržal v Šoli. Ko so odhajali tovariši zaprtih učencev opoldne domóv, sem vedno slišal nenavaden jok, ki je trajal, dokler jih nisem izpustil. Vpražam jih nekoč: Zakaj se jokate. In odgovorili so mi : Lačni smo, ker zjutraj mama nič ne kuhajo. Sedaj so skuhali krompir in — mi smo zaprti. — Kmečkih posestnikov otroci morajo te§č v šolo. Letos pred semnjem sem jim želel, naj jim dobro teknejo štruklji. A z bolestno resnostjo so mi odgovorili : Dobro bo, če bo kaj krompiija.«
Lepe, visoke hiše') v dotiČnib krajih nam pričajo, da je bilo Časih drugače, da se je dalo
') Pri ti priliki opozarjamo na soeijalno Škodljivost tako znanega liiineg» razrednegit diivka na kmetiii. HiSit je kmeta grad; vzlasti v gorskih krajili, kjer 80 raztresene kmečke hiše, je domaSa hi$a kmetov svet Kar»Tno estetiSno ÓnTstTO ga
tisto, kar sedaj gre za obresti in davke, prihraniti za čas — uime.
Tudi gorenjska stran ima polno žalostnih slik kmečkega življenja. Po kmečkih hišah se vedno redkeje prinaša meao na mizo. Živina, katero je preje kmečka rodbina imela tudi za svojo hrano, se mora spečati v denar, da se zadosti nebrojnim denamim potrebam, ki jih je vstvaril kapitalistični liberalizem.
Kar je boljšega na kmetih ; meso, jajca, ku-retina itd. — se prodaja; ljudje pa, ki s trudom svojih rok proizvajajo vse to, se žive z najslabšimi pridelki — Idilični raj na kmetih ee izpre-minja v obupno — elegijo povsod, po celi Avstriji.
Naj govoré še-Številke!
Leta 1886 je znašal čisti katastralni dohodek iz zemlje 164,939.218 gld. Vsi hipotečni dolgovi so znašali 3300,218.000 gld. Ti požro, Če se obrestujejo samo po 4 odstotke — 132,011.240 gld. na leto ; torej več nego tri četrtine vseh čistih dohodkov. Dolgovi so se tako-le množili.
priganja, da jo okp^a tolikor more. Tajn! nagon ga sili, da si je ne pripmi samo za golo potrebo, marveč tudi za lagodnost Ne nosi ma sicer gmotno ničesar,. a duševni vžitek ae tudi ae sme premalo ceniti. öimrazboritejüjekinet,teinbo:U se kaže to èn^stvo. Sodi po obliki hiš kmoeko oliko in -> prav boS sodil ! Lepe kmečke kise in lepa cerkev, kjer opravlja ob nedeljali in praznikih svojo versko dolžnost, so največjega pomena za vzgojo, za bl»£enje srca. Neumna kapitalistična, daven» politik» tega seveda ne pozna in aavir» slobcden razvoj Človeške astore.
V deželah z •vrejenimi zemljiškimi knjigami so znašali
koncem leta 1858 . . . 1122,431.028 gld. od L 1858 — 1870 veß za 951,274.134 » od 1. 1871 — 1881 ve6 za 988,294.838 * koncem leta 1881 . . . 3062,000.000 gld. Od teh skupnih hipotečnih dolgov je pripadalo na kmeèka posestva 2010,533.456 gld. Ti kmeSki dolgovi so se vedno množili: leta 1882 za 23,770.000 gld. » 1883 » 20,899.000 » » 1884 » 34,831.000 » » 1885 » 47,447.000 » » 1886 » 30,323.000 » Torej je bilo na kmečkih posestvih koncem leta 1886 — 2175,803.000 gld. vpisanih dolgov. Kakšni so bili ti dolgovi, razvidimo iz podatkov leta 1886. Tisto leto sklenjeni dolg je namreé imel ta-le zneiČaj:
Posojila.....43'56 odstotkov,
prisilne vknjižbe . . 27'93 »
kredit kupne cene zapuščine . . . druge pogodbe . pravne predznambe
1016 9-41 7-84 1-20
Iz teh Itevilk se vidi, da je velika velina vknjiženega dolga tacega, ki zahteva redne obresti. V zadnjih treh točkah, ki zntóajo le 18*45 odstotkov vseh posojil, je nekaj tacih, ki so samo vknjižene (n. pr. vknjižene dote gospodinj itd.), ki
sicer ne obtožujejo zemljišča. Od drugih vseh je pa treba èteti v gotovem denarju obresti in vračati kapital. Vzlasti opozarjamo na veliko število prisilnih vknjižb (27-93 odstotkov), ki v največ slučajih bremené kmeta, ne da bi bil dobil preje kaj gotovega v roke. Večinoma so namreč tu všteti pravdni troški, s katerimi mora kmet plačevati svojo drago pravdarsko strast, ki mu jo je vcepil liberalizem v dušo.
Od zemlje se je moralo plačevati leta 1886 35,190.000 gld. davka. Ako štejemo torej obresti . . . ; . 132,011.240 gld. zemljiški davek . . 35.190.000 dohimo skupno svoto 167,201.240 gld. Tu sem še nismo prišteli raznih doklad, ne-naravnostnega davka, osebnih, nevknji-ženih dolgov ia drugih javnih bremen (bire, troskov za popravo ali zidanje cerkvenih poslopij itd., ki so primeroma neznatni, ki jih pa navajamo zato, da se nam ne more očitati pristranost). Ta bremena do mala presegajo zemljiški davek, a že navedena svota govori dovolj jasno.
Ako od nje......' . 167,201.240 gld.
odštejemo Čisti katastralni dohodek ........ 164 939.218 »
ostane nam primanjkljej . , 2,362,022 » Leto 1886 ni imelo v nižemer .nič izvanred-nega. Od tedaj so se hremena le Še množila in dohodek iz zemljišča se je manjšal. Pšenica, ki stane letos hI 4*5 do 5'8 gld., je bila tedaj skoraj
2 gld. dražja ; rž, Iii stane letos hI 3*8 do 4 7 gld., je bila IVs gld. dražja ; ravno tako jeßmen (letos M 2-3 do 3-5 gld.) in oves (letos U 2*4 do 3 gld,) — Torej po pravici sklepamo, da je sedaj nepri-meroma slabše, nego je bilo leta 1886.—In vendar je bil avstrijski kmečki stan tisto leto z a vež nego dva milijona pasiven.
Najpotrebnejše in najvažnejše delo se torej niti ne izplačuje. Ali se more potemtaJiem kmet šo imenovati lastnik svoje zemlje? Ali more imet) Še kaj veselja za svoj lepi stan, če se tako plačuje njegova pridnost, njegova skrbna požrtvovalnost, njegova skromnost? Ali je čuda, če mu peša nravna sila, ko ne more nikakor zadošževati gmotnim potrebam svojega življenja?
Pred desetimi leti je neki zelò nadarjen in marljiv srednji kmet v neki gorenjski dolini po navodilu pisca teh vrst dve leti zapored zapisaval vse svoje dohodke in troške. Njegovo posestvo je bilo primeroma malo zadolženo; delal je največ sam z ženo. Poslov je imel dvoje : deklo in pa-starico. Zapravljal ni ničesar ; le redkokedaj ai je privoščil kozarec vina. A vkljub njegovi izredni pridnosti, vkljub temu, da je po svojih močeh vporabljal vsa sredstva, ki jih uči umno gospodarstvo, je vendar kazal letni račun, da za njegovo delo pride povprek le 2 do 3 kr. dnine.
Nikaltor nočemo iz tega slučaja sklepati, da je povsod tako. Nezadolženi večji kmetje, ki živé pošteno krščanski, se morejo gotovo bolj pohva-
15
lìti, toda gotovo je, da so zelò zadolženi kmetje še na slabiem, nego se vidi iz našega vzgleda, in da večina naših kmetov nima niti toliko plačanega svojega dela, kolikor najslabši tvorniški delavec. Potem se pa Òudi kedo, da hiti s kmetov vse v mesta. Rekli smo, da hiti kmet v proleta-rijat; boljši in upravičenejši je trditev, da je večinoma že najrevnejši proletarec.
Cim se je jelo zemljišče in zemljiŠSni pridelek meriti samo po denarju, po svoji menjalni vrednosti, s tistim trenotjem je namestu krepkega kmečkega stanu nastopil kmečki proletarijat, ki ga sedaj jedino živa krščanska vera še brani ma-ščevabii obupnosti in mu še ohranja duševne sile za trpljenja polno življenje.
Kaj pomenjajo za naso državo navedem podatki, razvidimo že jasneje iz teh-le številk:
V Avstriji je mej 24,600,000 prebivalci') 14,100.000 oseb, ki se pečajo s poljedelstvom, ži-
Dragi Btanovi so tako-Ie razäe]j«iii:
1. V javnih sluìbaà 3,000.000 ............81 odstotkov
m«j njimi rojakov ...............1	„
dragih: duhovnikov, uradnikov itd. . . .	7*1	„
a. Obrokov in ofcrtnih ddävoev 3,850.000 .	15-7
mej ojiini: izdelov^cev obleke 1,220.000 .	5	„
T tekstanem obrtu 860.000 ............3-4
T papirnem in usnjarskem obrtu ....	0-7	„ T kamenarskem, lončarskem in steklarskem
obrtn............11	n
v kemiÈnem obrtu.........0*3	„
izdelovalcev strojev, lesene in kovinske robe	5	„
tiskarjev............0*2	„
8. V stavbnem obrtu 780.000 ............81	„
vinorejo, vrtnarstvom, gozdarstvom in ribštvom, torej 57*3 odstotkov vseh Ijudij. Mej temi je:
samostojnih......15'5 odstotkov,
domačih rodbinskih oseb . 33*6 »
delavcev.......479 »
Na Ogerskem^) je poljedelcev mej .17,600 000 ljudmi 11,000.000 oseb (62-5 odstotkov), in sicer:
samostojnih......17-3 odstotkov,
domačih rodbinskih oseb . 59'1 »
delavcev.......235 »
Ve5 nego polovica ljudij v državi trpi torej vsled slabih razmer kmečkega stanu. Sveta dolžnost vsacega domoljuba je^ pomagati, da se reši ta mnogobrojna množica. Primanjkljej, ki smo ga izkazali v kmečkem gospodarstvu, ima svoje krute posledice. Vzemimo najpreje prisilne dražbe ! Kmečkih posestev je bilo na dražbi prodanih : leta	gospodftretev	v vrednosti
1870	4.666	9,497 305 gld.
1871	6.119	11,217.630 *
1872	4.969	8,249.333 »
1873	4.549	8,754.003 »
1874	4.413	9,100.396 »
1875	4 517	9,092.480 >
4.	V tr^vini in prometu 2,250.000 .... 9-1
5.	GostUniäwji, kavarnarji itd. 850.000 , . . ü'3 ^
6.	Kudokopi in topiM iOO.OOO......l'ß
') Dru^ etaaoyi: 1. V javnih sluìbah.........S'6 odstotkov
3.	V obrtih 2,000.000 .........»
Ó. Dninarjev 2,500.000 ................14-2
4.	V trgovini in prometa 950.000 ..........5'4
6. Badokopi in topi lei-.........0*9 „
15*
leta	gospodarstev	T TTftdnosÖ
1876	5,577	12,470 272 .
1877	6.948	15,686,159 »
1878	9.123	18,698.548 »
1879	11.238	22,415.608 .
1880	13,540	25,781.000 »
1881	13.455	22,250000 gld.
1882	12.229	20,153 000 .
1883	11093	17,456.000 »
1884	10.380	15,414000 .
1885	9.337	14,843 000 »
1886	10,059	16,102.000 .
òrne številke črnih bukev kmečkega stanu ! Rimski branitelj kmetov, Gracchus, je ob svojem času na ti^u izpregovoril Rimcem te-le besede ; »Divje zveii na Laškem imajo svoje brloge in svoja ležišča, na katerih si počijejo ; možje pa, ki so se bojevali za laško gospodstvo, tiimajo ničesar, nego sloboden zrak in dnevno svitlobo, ker jim teh stvarij nobeden ne more uropati. Samo zato nosijo meč, da pridobivajo drugim bogastvo, sijaj in razkošno vživanje. Svet so premagali, a sami nimajo niti pedi zemlje.«
Te besede postanejo kmalu zopet v naši dobi doslovno resnične, öe ne zmaga tisto krščanstvo, ki je razbilo rimski kapitalizem in oslobodilo sužnja za plugom in v bogatinovih palačah, tisto krščanstvo, ki je jedino sposobno, oslobodifci tudi sužnje devetnajstega veka.
Pri ti priliki naj ob kratkem narišemo razmere v starem Rimu, da se izpozna, kako je Že
jedenkrat krŠ6anstvo prekvasilo družbo, ki je bila prav tako blizu propada, kakor današnja, in kako je že praktično rešilo najbolj zavozlano socijaluo vprašanje za rimskega gospodstva.
Zemlja je bila v stari rimski državi razdeljena v velike latifundije, v srednja in manjša posestva, ki so jih v velikanski večini obdelovali sužnji. Telesno delo je bilo sploh malo v čislih. Cicero pravi prav v smislu svoje dobe^. da pošten človek ne prestopi praga delavnici in ne prime za delo na polju. Več, nego kar bo najnujnejše potrebovali za življenje, niso delavski sužnji nikoli doT bili. Ves dobiček so spravili gospodarji zemljiSČ ali delavnic. Dve vrsti gospodujočega stanu sta se kosali mej seboj. Birokratično plemstvo sena-torskih rodbin, mej katerimi je bilo nekaj rimskih patricijskih rodbin in vitezi (equites), ki so bili najmogočnejši in najbogatejši državljani. Obe vrsti sta bili popolnoma kapitalistißni in niti najmanjšega sledu ne pozna rimska zgodovina, da bi bili kedaj ti mogočniki stopili v kako fevdalno zvezo z vladarjem ali ljudstvom. Ta bogatinska stranka je dajala rimski državi vzlasti iz prve imenovanih vrst sodnike, vojskovodje, cesarske namestnike; ona je vstvarjala zakone ; ona je vladala. Sena-toiji 60 bili tudi denarni špekulantje : bankiiji, menjalci, trgovci. Za lei Flaminina (217 pr. Kr.)i} so se ubogo malo brigali. Imeli so svoje agente, ki so opravljali za-nje denarne kupčije in za-nje
Ta je senatoTskemu stanu propovedovala den&me
kupSije.
—	goljufavali. Prismojeni Kato Censoriua je tako Špekuliral po svojem libertinu Quintionu; revolu-cijsko nadahneni socijalni demokrat stare dobe, Brutus, je imel svoja agenta Skaptija in Gavija, prevzetni triumvir Pompejus pa viteza Kluvija v denamo-špekulacijske namene. Dandanes smo toliko napredovali, da naši patriciji kar sami sedè s kljukastimi Židi v upravnih svetih raznih oderuških delniških družb. Vitezi so zvesto pomagali senatorskim bogatinom in tudi za se so poskrbeli kot municipes so dobavlj ali državi potrebnih stvarij kot redemtores vectigaUum so jemali v najem dr žavne davke in posestva, kot publicani so vodili podjetja na državni račun. Na javnem trgu so vsako leto izdražili Stipendia—stalni davek bivših kartaških pokrajin, pastoria — colnino, decumas
—	desetino, pascuas ali scripturas — davke za pašnike. Drli so narode, kar so le mogli ; drli pa tudi državo. Leta 212 pr. Kr, so pri državi za jako visoko svoto zavarovali svoje brodovje, s katerim so rimski vojni privažali živeža ; na potu so je pa dali izprazniti od svojih sužnjev in so je potem potopili-
Patricijska in viteška stranka sta bili vedno jedini, kedar se je Šlo proti ljudstvu. Sodiš&i so bila v njunih rokah, in če so bila ta premalo krivična, se je uvedlo izjemno zaplenjevanje premoženja, kakor n. pr. pod Marijem, Sullo ali za časa obeh triumviratov.
Denarna nadvlada rimskih kapitalistov se je umetno ohranjala. V Rimu je bilo denarja v izo-
bilju, in zato se je dobil po zmernih obrestih. Zato so pa zakoni prepovedovali, da si nobeden Iz provincij ne sme naravnost v Rimu izposojati denarja, L. 67 pr. Kr. za, tribuna Gabinija se je izdal zakon, da je vsako dolžno pismo kak^ človeka iz pokrajin neveljavno, če je v Rimu sestavljeno. Lisjak Cicero, ki je posebno dobro ume-val denarno kupèijo, je n. pr. prepovedal izvoz srebra in zlata na Grško, in v najvažnejšem pu-teolskem pristaniš£u je dovolil samo menjavanje blaga brez denarja.
Rimski vitezi so torej po ceni jemali v Rimu denar na posodo in so ga posojali na ogromne obresti v pokrajinah. Ritnski prokonzuli so; prodali vse svoje premoženje, predno so šli — vladat v provincije in tam so posojali svoj denar, če ga jim je bilo premalo, so pa izpraznili vojno blagajno in v nadomestilo so dovolili vojakom ropanje po deželi.
Cezarjev morilec Brutus je n, pr. salamin-skemu mestu na eiperskem otoku posodil veßjo svoto na 48 odstotkov obrestij. Ko mu niso takoj plaiSali, je mesto s svojimi kohortami obkolil in z lakoto izsilil ogromno denarja. Ravno isti Brutus je s Pompejem vred ogoljufal z oderuštvom kar padoškega kralja Ariobarzana za 300 funtov v Šestih mesecih. Rimski vitez Sitfcius se je po celem Rimu zadolžil, da je na grozne obresti posodil denar mauretanskemu kralju Hiempsalu.
Tako se je godilo v starem Rimu. .Ljudstvo je pa stradalo, trpelo in umiralo. Samo Bogu se
je smililo. Poslal je Odrešeiiika, ki je je duševno vzdignil, gmotno rešil.
öe primerjamo naše razmere z opisanimi rimskimi, moramo reči, da je sedaj slabše, nego je bilo tedaj. Stalo, na katerem stoji sedanja družba, je še gnjileje, nego je bilo staro rimsko. Liberalizem in veliki obrt sta bila takrat neznana. Delavec je bil takrat suženj, a bil je preskrbljen, če tudi slabo. Sedaj je drugaée. Proizvajanje se je tedaj jednakomerno razvijalo ; gedaj imamo vsak dan nov polom v tem pzlru. Torej smo gospodarsko na slabšem. Vse je blizu pogina. Le krščanstvo še ni umrlo in božji Odre-Senik, ki je rešil stari svet, je tudi naš ; njegov namestnik je tudi naš oÒe. V ti zavesti Čakamo mirno prihodnosti.
Navedena primera nam kaže, kako se vse na svetu izpreminja in ponavlja in kako iz vsega ostaja stalna samo resnica, ki jo éuva Bog, in pravica, ki jo On brani.
Do leta 1893 so se v naši državni polovici zemljiški dolgovi pomnožili vsako leto za 31 milijonov goldinarjev. Ako računamo oralo po 200 do 300 gld., se torej pokoplje v dolgovih in izgubi dotedanjim lastnikom na leto 100—150.000 oral zemlje ; ali z drugo besedo 5000 do 7000 družinam 86 odtegne vsako leto posestvo.
Nujna posledica temu dejstvu so prisilne dražbe, o katerih smo že nekaj omenjali, ki znašajo do leta 1892 182.179 slučajev {od leta 1876 vsako leto 8000 do 10,000).
Dolgovi zahtevajo obresti, ki se menjajo od 4 do 12 odstotkov. Celò na Češkem in na Moravi, kjer Že dolgo dasa poslujejo posojilnice, imamo beležiti v mnogo eluöajih 10- do 12od-stotne obresti Naše dežele seveda v tem ne zaostajajo.
C. kr. statiatičnai komisija na Dunaju je poslala deželnemu odboru na njegovo prošnjo izpisek denarne vrednosti vseh izprememb pri posestih in pri dolgovih na Kranjskem leta 1891. Tu čitamo,') da je bilo tisto leto vknjiženih 3248 hipotečnih posojil v skupnem znesku 1,551.660 gld. ; mej tem je bilo 66 posojil brezplačnih v znesku 17.737 gld. Druga so se pa obrestovala takole: 5 posojil v znesku 2.170 gld. po 3 odst
83		28.005	»	» 4
626	>	530.098	»	» 4V.
587		336.932	»	> 5
48		33.316		. 57,
1213		459.452	»	. 6
13		3.555	>	. 6 V,
244		62.990	»	» 7
265		57.207	>	» 8
96		19.178	»	. 10
2	»	420	>	. 12
Takih podatkov nam podajajo vse avstrijske kronovine. Na Ogerskem je z ozirom na obresti še hujše. Mi beležimo to jednostavno brez do-stavka, saj samo dovolj govori,
PoroSilo o deloTftnjn kianjEkega deželnega odbora za dobo 1. jaii. do konac dBO. 1893, str. 70—75.
Kdo bi se potemtakem Òudil, da se kmeÒko ljudstvo skoraj ni5 ne množi, da se pa velika obrtna mesta ogromno veßajo? Od leta 1880 do 1890 ee je v 105 okrajih v naii državni polovici veò ljudij naselilo, nego izselilo ; v drugih 248 se jih je veö izselilo, nego naselUo. V 61 okrajih bo je v tem desetletju prebivalstvo znatno zmanjšalo. To nam priča, da nimajo ljudje v teh krajih, ki znašajo šestino naše državne polovice, veÖ toliko sredstev za življenje, kakor preje.
Kmečki stan oddaja mestom res ogromne davke : zaklada jih s svojimi pridelki, z ljudmi in jim koneèno pušča tudi dobičke svojega prihranjenega denarja s tem, da ga veSinoma nalaga v mestnih denarnih zavodih. To kmečke žrtve za mesta se mnogo premalo upoštevajo, ker sicer bi se ne delalo tako brezozimo z deželnim in državnim premoženjem, kadar se gre za mestne koristi. Iß vkljub temu se v mestih le množe občinski dolgovi in — lačni, nezadovoljni prole-tarijat.
V politiki se dovolj srečno borimo proti centralizaciji, à pri tem nas centralizuje kapitalizem še mnogo gorje in neznosneje. Vprašanje gospodarske decentralizacije je živo pereče v vsem so-cijalnem vprašanju. Mesta imajo bolnišnice, sirotišnice, hiralnice, gledišča i. t. d„ za katere morajo plačevati tudi kmetje, ki pa imajo le preredko kaj dobička od tega. Delilna pravičnost zahteva, da dobiva vsak od družbe t tisti meri, v kateri
sodeluje pri skupnem namenu, v kolikor povspe-§uje splošni blagor.
Ali 60 za delavske stanove, vzlasti za kmečki stan bremena in ugodnosti pravično razdeljene? Temu vprašanju, menimo, noben pameten človek ne more pritrdilno odgovoriti. Torej zahtevamo le to, kar zahteva pravičnost, če kličemo, naj se ustavi pogubna gospodarska centralizacija.
Mej tako pogubno centralizacijo štejemo tudi zasebne zavarovalnice proti ognju, toSi i. t. d,, samo da so te Še ožje zv^aue s kapitalizmom. Mnogo razločka ni pri njih, ali so tako zvane vzajemne, ali ne, ker pri prvih spravijo to agentje v svoje Žepe, kar pri drugih zvišuje dividendo. Splošno velja o njih, da le 30—35 odstotkov svojih letnih dohodkov vporabljajo zato, da izplačujejo škodo; drugo se vse porabi za dividende, za rezervni zaklad, za provizijo agentov ali za plačilo uradnikov. Premije pri teh zavarovalnicah so primeroma zelo visoke; pri nekaterih dunajskih zavodih se mora plačevati do 88 kr. od 100 gl. zavarovane svote.
Na Bavarskem imajo obvezno deželno zavarovalnico. Tam plačujejo premije po 1—2 marki od 1000 mark zavarovalne svote; na Saksonskem, kjer je ravno tako uvedeno prisilno deželno ta-varovanje, pa še manj, hi vendar je imela kr. deželna ba%'araka zavarovalnica 1, 1883 čistega dobička 8,085,583 m.') — To samo govori dovolj
') Prim. poročil» Seèkega dei. zbor» z dne 19. listopada 1889 govor poslanca Vaä»ty-Ja. Budolf Vrba. Fovaha moder-niho kapitalu, Socialni-politìcké ivaby od nntnosti zdaneDi poliyWiTého kapitala, o liehTÈ a vyvoji novoTÈtého penÈinictvi - V Prftza 109à, str. 74—78.
jasno in nikakor ne potrebujemo opozarjati Še posebej naših javnih zastopov na to zadevo, tem manj, ker jo sami dobro poznajo. Ali jim manjka poguma, ali poštene volje, o tem ne sodimo.
17. KoneSne misli.
Cim bolj se je naturalno gospodarstvo na kmetih umikalo denarnemu, tem bolj je kmet propadal. Gmotni propad pa je v najožji zvezi z nrav-nim. često tožimo o Žganjepitju, o razkošnosti v obleki, o velikih dotah, o pravdarskih strasteh, o pomanjkanju vartSnoisti mej našim ljudstvom. To so nravne pomanjkljivosti, to so pregrehe. Človek je sicer slobodno bitje in odgovorno za svoja dejanja ; toda prezreti ne smemo, da pri določevanju volje vpliva ne sicer nujno, paS pa slučajno mnogo važnih ßiniteljev izven volje. Mej te štejemo temperament, izobrazbo, družbo, v kateri kedo živi itd. ; jeden najvažnejših izmej njih so pa brez dvojbe razmere gospodarskega življenja.
Človek je čutno bitje in ima obilo telesnih potreb; telesno življenje je nujen pogoj njegovemu duševnemu življenju. Zato so pa tudi pogoji, s katerimi si ohranja svoje telesno življenje in si je izpopolnuje, v ozki zvezi ž njegovim umstve-nim in hotenjskim življenjem. Ta resnica je zapeljala tabozvane materijalistiòne narodnogospodarske učenjake, da so kar naravnost trdili, daje vse človekovo duševno življenje nujen učinek gospodarskih razmer tiste dobe, v kateri živi.
Ta trditev odreba duševnemu življenju vsako samostojnost, taji vsako stalno resnico, taji vsako na<ielo in ponižuje človeka do navadnega mehaničnega stroja, ki ga gonijo gospodarske razmero njegovega Časa. Mnogo predaleé gre, dasi ima, kakor smo rekli, nekaj zdravega jedra, Materija-listiäni duh dasa, napačno modroslovje, sovraštvo proti veri in cerkvi, ki označujejo našo dobo, eo zakrivili, da so najnovejši razboriti narodnogospodarski učenjaki, na Čelu jim Kari Marks, zagovar-iali tako krivične trditve.^)
') Jedno ztjEičilno njegovo mesto nav^'amo tn (Das Ka* pitaL Kritik der politischen Oekonomìe. Erster Band. "Vierte Anflage- Hamburg. Verlag von Otto Meissner 1890, str. 335 ID 336) : „Darwin hat das Interesse auf die Gescbielite der nattrliohen Technologie gelenkt, d, h. auf die Bildung der Pflanzen nud Thierorgane als ProduMionsinstnimente für das Leben der Pflanzen nnd.Thiere. Verdient die Bildnngsgesehiohte der produktiven Organe des GeseDsebaftsmensehen, der materiellen Basis jeder besonderen Gesellschaftsorganisation, nieht gleiche Aafmerksamkeit ? Und wäre sie nieht leichter zn liefern, da, wie Vieo sagt, die Menschengesohiehte sieh dadurch von der Naturgeschichte unterscheidet, dass wir die eine gemacht und die acdere nicht gemacht haben? Die Technologie enthüllt das aktive Verhalten des Mensehen zur Natur, den unmitteibaren Froduktionsprozess seines Lebens, damit auch seiner gesellsohaftliohen Lebensverhältnisse und der ihnen entquellenden geistigen Vorstellungen. Selbst alle fieligtons-gesohichte, die von dieser materiellen Basis abstrahirt, ist — nnkcitisoh. Es ist in der That viel leichter, durch Analyse den irdischen Kern der religiösen Nebelbildungen zu finden, als umgekehrt aus den jedesmaligen wirklichen Lebensverhältnissen ihre verhimmelten Formen au entwlekelt. Die letztere ist die einzig raaterialistisehe nnd daher Wissenschaft-
To socijalno-demokratièno, v svojem bistvu popolnoma nihilistidno naztranje smo omenjali zavoljo tega, da opozorimo bralce, kako potrebno je, da tudi mi s krIČansko-obrambnega stališča premotravarno svoje gospodarske razmere. S tem si dobimo pravega orožja proti socìjalni demokraciji, s tem pa tudi v smislu, ki smo ga preje po-vdaijali, izpoznavamo važne vzroke nravnemu zlu svojega časa.
Naša dolžnost je, da se bojujemo proti nrav-nim ranam svojega ljudstva; vzlasti duhovniki
liehe Metbode. Die Mäogel des abstrakt naturwisaenseliaftlicbeii M^rialìsmnB, det dea geschiehtliolien Prozess aussehliesst, erdeht man schon ans den abstrakten und ideologi stehen Vor-stellongen Beiner Wortführer, sobald sie sieh über ihre Spe-daiitSt hinauswagen." — Prim. Fr. Engels (Herrn Eagen Bfibring's Umwälzung der Wissenschaft, Dritte Auflage, Stuttgart. Verlag TOn J. H. W. Dietz. 1894, str; 22} : „Fragt man, was das Denken und BewussCsein sind und woher sie stammen, so findet man, das es Produkte de» menschlichen Hirns nnd dass der Menseh selbst ein Naturprodukt, das sieh in nnd mit seiner Umgebung entwickelt hat; wohei es sich dann von selbst versteht, dass die Erzeugnisse des mensebliehen IKms, die in letzter Instanz ja auch Naturprodukte sind, dem übrigen Naturzusamenhang nicht widersprechen, sondern ent> sprechen", — (str. 89) „Wenn wir sehen, dass die drei Klassen der modernen Gesellschaft, die Feudalaristokratie, die Bourgeoisie und das Proletariat jede ihre besondere Moral haben, so k&nnen wir daraus nur den Sebluss ziehen, dass die Men-sehem, bewusst oder unhewust, ihre sittlichen Änscbauungen in letzter Instanz aus den praktisehen Verhältnissen schöpfen, in denen ihre Klassenlage begründet ist — aus den Ökonomisellen Verhältnissen, in deneoa sie produziren nnd austauschen".
imajo to dolžnost pri izročenih jim ljudeh, da 8 podukom in z nadnatornimi pripomočki, s katerimi se deli, krepi ali prosi božja milost, ozdrav-Ijajo te rane. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je diovek družabno bitje. Družabni oi^nizem ima pa tudi svoje rane, ki jih Òutijo tudi posamni udje. Izveličar ni odrešil le posamnikov, marveö je odrešil tudi družbe in najimenitnejšo mej njimi — družino — je celo posebej posvetil. Sad odrešenja mora torej prekvašati tudi družabne organizme : družine, narode, stanove, države, človeštvo.
V sedanjih razmerah ne smemo posamnikov soditi prehudo. Obupnosti se nam kröi srce, Če premišljujemo nravno skvarjenost zgorej in spodej. Bog se žali sistematično, ofìcijelno; na trgu, v palačah, v beznicah, v zbornicah. Greh je popolnoma novodoben, v stalni modi,
Z grehom vred pa kraljujejo njegove nepo-zvane tovarišice; nezadovoljnost, obupnost, revščina, --lakota. Posamniki greSé in družba
ima tudi svoje posebne družabne grehe. Iz vseh pa zori nesreča ljudem. Oreh nosi že v svojem osrčju kazen posamnikom in družbam. »Jeruzalem, Jeruzalem, vrni se kOospodu, svojemu Bogu!« — jedino ta poziv obsega v sebi vse lekove zanje!
Videli smo, kako je razoral kapitalistični liberalizem jeden poglavitnih stanov v Človeštvu, — namreč kmečki stan. Kapitalistični liberalizem je ravno skupni naslov sedaj razsajajočih družabnih
grehov, vsled katerih pozabljeni zdihujeta v družbah kršdanska pravičnost in ljubezen, Obnavljajmo ju v samih sebi in v druzih priložno aH nepri-ložno in pripomozimo po svojih moÈeh v rešitev svojo in druzih.
Naše proučavanje razmer kmečkega stanu, dasi je zelò nepopolno, nam je pokazalo te le resnice :
1.	Zasebna lastnina mora ostati nedotakljiva, a vendar ne sme hiti neomejena. Zemljisöe je od-menjeno družbi; iž njega se preživlja, na njem si pridobiva vsega, česar potrebuje. Zato mora družba vrediti zasebno last tako, da ji ne ékoduje.
2.	V fevdalni državi, v jugoslovanskih zadrugah, v ruskem miru je tudi vladala zasebna last^) gledé na zemljišče, toda oskrbljevanje te li^ti
') Kako so se razvijale razmere gr^èakov in kmetov, ne moremo tu podrobneje razTijati. ZaSetkom seveda biso imeli kmeije zemljišča t lasti, toda polagoma so se razmere tako uredUe, da smemo po pravici govoriti tndi v fevdalniii raz-meraii o zaaebni lasti. Ta laat ae paiS ni tolmačila kot neomejena pravica razpolagati nad stvarjo in njeno vporabo po Miii rimskega prava de dominio, marveè po jedino pravili krSÈan-Ekiti naeelib. Prlm. Janasen o, e. I. Tolkswirthschailt str. 26§. 269.277.280. Za nase gorenjske kraje pa : A. Kaspret o. c. 304. Ta beremo : „Od XIII, veka so bU» vsa zakupna zem-IjiS^a dedna; gradine so le jemale od dediea. najdebelej^ga vota, od vdove najlepšo obleko za mi'tv^èiao, kakor se še dandanes davek plačuje od dedèSine, — Še bolj se je uredilo razmerje kmeta in vlastelina, ko so jeii zapisovati dolžnosti in davičine podložnitov t graäSinske urbane, — Eav se jo dolo-Silo, vezalo je dotìènika ia dediče njegove, Naposled so se
2il
V Splošni blagor je nadzirala zakonita, priznana oblast; v fevdalstvu grajSèak, v zadrugah — gospodar, v miru — obžina, Jedno naSelo je veljalo v vseh teh treh razmerah : zemljišfie je imelo svojo stalnost; pojem »kmečkih domov« je bil uresničen.
3.	Liberalizem je zanesel neomejeno slobodo tudi na kmete. S tem se je pričelo parcelovanje, špekulacija z zemljišči, nakopičevanje velikih posestev. Kmečki stan se je vedno bolj razdruževal. Rsamere mej sosedi in sovaščani so se poslabšale ; pravd brezdanje žrelo se je odprlo,
4.	Poleg tega je prenehalo tudi naturalno gospodarstvo. Kmet je potreboval vedno veè denarja. Začetkom je imel denar še precejšno vrednost; zato so si premetenejši kmetje tudi v tem načinu gospodarstva precej opomogli; z lesom,
razmere tlaSänoT gledé na daygSina, tlako, posedba, uìituo STojino m dedins.ko zapustitev toli zboljsale, da je bilo med kmetom slobodnjakom in tlaSànom le malo razloga. — Po tako urejenih pravnih odnoäajih ee je skoro okrepil kmeteki stan. Že v zs^etkn XQt. veka stojé povsod sèla, vasi in majhni trgi; zemljo v oi^odležnejsik planinah so okorUšati. Kmetje ra^ivršSeni po srenjah, imeli so svoje zbore, pri katenh so se üitaJe ryih pravice in dolgosti in razpravljale äjih teìnje in pritožbe. Ako je bilo treba poravnati prepire, sestavili so posebne komisije, pn- katerih so sodelovali njih aastopniki. Prvo mesto v obSanih je imel žapan, ki je branil pravice posa-mezDih kmetov proti graääakom in pravice graèSakove proti kmetom". — Prim. „Glasnik" 1895, St. 7: „Drnižimo se". — Dr. Pr. Koa; Doneeki k zgodovini Škofie Loke in njenega okraja. „Matica Slovenska". 1894. — Ta knjiga ima o nall Stvail sploh mnogo podatkov n. pr. str. 111, 160, 201.
Živinorejo itd, A svetovnega ti^a konkurenca jih je kmalu podrla. Denar je vedno manj vreden,') vedno manj pa tudi kmečki pridelki; a potrebuje se ga vedno veö. Poleg tega se je lesa že preveč izeekalo, živinoreja peša in potomcem se obetajo še mnogo žalostnejši časi, nego so sedaj.
5.	Ko je ponehalo naturalno gospodarstvo na kmetih, je novodobni veliki obrt zanesel tem ložje svoje izdelke tudi na kmete in polagoma izpodrinil domačo obleko in domačo hrano. Potreba denarja je rodila tudi prevelike dote in — vedno naraščajoče zemljiške dolgove. Neumna razkoš-noBt, ^anjarstvo je zavladalo.
6.	V naši dobi ne moremo in nočemo več obnavljati fevdalnih razmer. Naš čas je demokratičen. Toda tista stalnost, ki so jo branile fevdalne razmere na zemljiščih, mej Slovani pa rodbinske zadruge in mir, se mora zopet uvesti. Braniti jo morajo odslej našemu demokratičnemu duhu primerno — krnele sami v samostojnih zadrugah. Dedni stalni domovi in samostojne zadruge so najnujnejši zahteva v zboljšanje naših kmečkih razmer.
T naslednjih ^yilkah se razridli.kako se je jnesjala denarju Trednost, Ear se je kupilo 1.1733 s» 1 gld., je stalo: leta 1725 , gld. 1'45 leta 1840 . gU. 3-08 „ 1750 . „ 1-73	^ 18S0 . „
„ 1775 . „ 2-00	„ 1860 . „ 5-70
„ 1800 , „ 3-37	„ 1870 . „ 617
„ 1825 . „ 2-18	„ 1880 . „ 7-18
„ 1830 . „ 3-85	M 189S . „ 7-40
7.	Naturalno gospodarstvo ae mora po možnosti obnoviti. Samo cerkev kaže še svojo konserva-tivno-vzgojevalnp silo v tem oziru. Povsod je ponehalo kmetovo naturalno gospodarstvo, samo — bira je še ostala. Dobro vemo, koliko sitnostij ima zavoljo nje dandanes duhovnik, toda vendar nas iz srca veseli ta lepi, za materno skrbnost svete cerkve tako sijajni spominek, ki se je še rešil iz prejšnjih boljših dasov.
8.	Denarno gospodarstvo je izrodilo zasebni špekulaciji — kredi^ ki ga je bilo povsod vedno veó treba. Oderuštvo je zacvetlo na kmetih. Temu je treba pomočSi. V tem oziru mora veljati boj vsemu kapitalizmu. Vkmeèki socijalni načrt torej spada tudi načrt, kako naj se zlomi denarni nadvladi tilnik.
9.	Razdruženje je sedaj že predaleč napredovalo, da bi se kar na mah mogla obnoviti za-moqena vzajemnost in da bi zadruge mogle roditi dobrega sadu. Treba je preje pripravljanja s poukom v besedi in pismu in slohodnega zadružnega združevanja.
10.	Najprimernejši je zažetek z Raiffeiseno-vimi posojilnicami, kjer se ravno v denarnih stvareh, ki vse zanimljejo in so v poslovanju zelo jednostavne, po načelu popolne vzajemnosti združujejo kmeòki posestniki. Denar je vse razdružil, pri denarju naj se torej začne zopet oi^nizacija. Denarne zadri^e so pa tudi zato potrebne, ker je le v zvezi ž njimi, ki lahko zadoščajo potrebnemu kreditu, mogod razvoj slobodnih gospodar-
16*
skih zadrug. Te naj bodo druga stopnja na poti v rešitev kmežkega ßtanü.
11. Država in dežele naj podpirjyo ta slobodna združevanja. Država naj sploh v vseh obzirih pomaga rešitvi kmečkih posestnikov, kakor je pomagala njihovemu propadu. Primemo naj izpre-meni dedno pravo; pred vsem naj pa zapre zemljiško knjigo in uvede zakonit moratorij za zemljiške dolgove.') Mej tem naj bi seysi zemljiški dolgovi izpremenili tako, da bi se tekom gotovega števila let amortizovali.
Da bi bila pa naša naéela še Jasnejša, poda-jemo tu v kratkih točkah gospodarski načrt bojevnikov proti kapitalizmu in, ker s kmečkim stanom trpita tudi ostala delavska stanova: obrtni in delavski, zato navajamo tudi glavne točke, po katerih naj se zopet izvrši oi^anizacija imenovanih treh stanov.
Tu ob koncu ponavljamo zopet, kar smo zapisali v uvodu: »Pisec teh vrst si je v svesti, da za temeljito delo v tem oziru treba vse drugačnih pripomočkov, nego so njemu na rsuzpolago. Dovolj je dosegel, če nj^ov spis v dejstvih razkrije vsaj
*) 3Ioratorü je zakonita doloSbä, ki pod gotovimi pogoji ustavlja dražbene prodaje zemljiäc, oiiromtv stvarij Ic njihovemu gt^podarsivn potrebnih. V:ùiiejSÌ moratoriji so se določili: L. 1654 T Kezna po SOletni vojski, brandenburìbi 1648—1654, Sleski 1763—1766, pomorski 176&—1766, meklenhnrlkl 1^68 do 1776, praski 1807-1818, ogerski 1849-1858. — Prim. Dr. Wiard Elopp : Die goeialen Lehren dee Freiherm Karl von Togalsang. Gmndzttge einer christlichen OeaeUsohafte-' nnd Volkswirthechaftalehre. St. Pölten. 1894. Str. 418, 414.
glavne rane, katere trpi ves kmeÖki stan in tako pri tem ali onem vzbudi zanimanje za proučavanje kmečkega vprašanja.«
To je tudi namen nastopnemu načrtu. Naj bo nekako, dasi nepopolno, navodilo, kaj je treba pro-udavati v kmeèkem, obrtnem in delavskem vprašanju in vzbudi naj sistematičen pouk pri shodih in v društvih o teb zadevab. Bog vzbudi mnogo delavcev, delu pa daj obilega blagoslova!
Socialni načrt
slovenskih delavskih stanov.

A. Temelj.
1. Vera «« cerk&o.
1.	Sooijaltio vprašanje je po svojem bistvu pravno iti zato tudi n r a v n o vprašanje. Razmotrivati se mora po nesmotno resničnih načelih, iz katerih se izvajajo zahteve pravičnosti.
2.	Krščansko-katoliška vera je pa temelj in jedino trdno varstvo resnici in vsled tega tudi pravici. Samo ona opisuje človekovo natoro tako, kakeršna je in samo ona nezmotno pojasnuje raz-meqa človekova do Boga, do samega sebe in do druzih.
3.	Zato pripoznavamo krš<Sansko • katoliško vero kot glavno voditeljico k boljšim socijalnim razmeram katoliško cerkev priznavamo kot največjo silo napredka in sreče za človeštvo.
4.	Spoštljivo se klanjamo načelom, ki so jih razvili sedaj vladajoči eveti OČe Leon XIH. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju dne 17. maja 1891 in se popolnoma strinjamo ž njimi.
5.	Katoliška cerkev mora biti slobodna za svoje socijalnp delovanje. 2^to zahtevamo:
a) I^a je slobodna pri delitvi sv. zakramentov in izvrševanju božje službe,
i) slobodna v izvrševanju svojih vzgojevalnih pravic nad mladino v Šoli; zahtevamo torej versko šolo.
c) slobodna v vladanju ; razmerje mej državo in cerkvijo se mora vrediti s slobodno pogodbo mej obema.
2. Domovina in narodnost.
1.	Vsaka oblast je od Boga postavljena.
2.	Zato izjavljamo, da je dolžnost vsacega človeka krepiti spoštovanje do zakonite posvetne oblsati in vzbujati ljubezen in zvestobo do vla-daija.
3.	V habsburški rodbini, ki vlada v Avstriji, imamo posebno varstvo vseh zatirancev in najboljšo hrambo pravičnosti.
4.	Zato posebej povdarjamo, da hoSemo v boju za socijalno preosnovo ostati vedno zvesti Avstrijci in udani podložniki habsburške hiše.
5.	Vsak narod je od Boga in ima svoje posebne lastnosti in svoje pravice, katere mu mora država braniti
6.	Mi se s ponosom imenujemo Slovence in zahtevamo za svoj narod:
a) skupno upravo in pravično narodno avtonomijo,
h) popolno dejanjsko ravnopravnost z drugimi narodnostmi v uradih in šolah.
B. Kapitalizem.
1.	lüipitalizera imenujemo sedanji gospodarski nered, po katerem denar gospoduje nad delom in človekom, ki dela. Omogočila ga je napačna slo-boda, ki je odtrgala posamnika od skupnega namena in postavila Človeka proti človeku v boj na življenje in smrt. V tem boju mora podlegati sla-bejši in poštenejši, močnejši in hudobnejši pa zmagovati.
2.	Vsled tega po tem neredu nujno propadajo ni^i, delavski stanovi : kmetje, mali obrtniki in delavci, ki s svojim delom ohranjajo družbo in vstvar-jajo vse njeno premoženje.
3.	Zato izjavljamo, da je naš socijalni boj naperjen v prvi vrsti proti kapitalizmu, da nas je dolžna država pri tem podpirati in zahtevamo :
a)	Kovanje in izdavanje denarja in vrednostnih papirjev pripada javni družbi in ne zasebnikom ali zasebnim družbam.
b)	Nastaviti se mora najvišja obrestna mera, ki veljaj za posamnike in družbe, in uvesti se morajo stroge denarne in telesne kazni proti oderuStvu.
c)	Prometna sredstva : železnice in paroplovna podjetja se morajo odkupiti od zasebnih družb ; upravljati jih mora država ali drugi avtonomni javni zastopi. Tudi vse zasebne zavarovalnice za življenje, proti nezgodam, proti toči, ognju i. t. d., za živino naj se prepovedÓ in dovolijo samo take, ki jih upravljajo avtonomni javni zastopi: drŽava, dežele, zakonite zadruge. Že-
leznišlie vozne cene naj se primemo uredé delavskim stanovom v korist; odpravijo naj se tako zvane diferencijalne pogodbe in refakcije. Cco^na naj se osnuje tako, da bo pred vsem branila kmeta in malegä obrtnika. d) Delnilke družbe, katerih delnice se ne glasé na lastnikovo ime, se morajo popolnoma prepovedati; za druge pa se morajo uveljaviti toČnejša zakonita določila, da se obvaruje družba kriz v proizvajanju in denarnih polomov.
ej Strogo se morajo prepovedati diferenSna igra
in t. zv. termino-kupčije na borzi. f) Veliki obrt se mora zakonito organlzovati in s sodelovanjem državnih in delavskih zastopnikov omejiti vsaka družbi pogubna konkurenca.
ff) Premakljivi kapital naj se v obde mnogo bolj obdavži, nego dosedaj. Skuša naj se dobiti natančen pregled prometa denarne ti^o-vine kapitalističnih mogotcev in nastavi naj se jim stopnjujoči davek do njihovih čistih dohodkov.
h) Zahtevamo slohodo društev in shodov, in da
se popolnoma varuje pravica združevanja. ij Zahtevamo, da se odpravi Časniški kolek, ki obtežuje razvoj poštenega in poljudnega iSaso-pisja, da se ne zabranjuje raznašanje in prodajanje knjig in časopisov, torej tiskovno svobodo v pravem pomenu, in zato tudi zakonito varstvo proti priobčevanju napačnih poročil,
proti napadom vere in nravnosti, družine in osebne èasti; koneòno stroga doloèila proti vsaki, kakorŠnikoU skvaijenosti. j) Zahtevamo, da imajo vsi moški državljani, ki imajo popolne državljanske pravice, od dovršenega 2à. leta aktivno in od dovršenega 30. leta pasivno volivno pravico. h) Zahtevamo, da se proglasi volivna pravica kot Tolivna dolžnost in da se sklenejo stroge zakonite določhe v obliki zapora, Če jo kedo prestopi aU èe se godè pri volitvah neredi. 1) Občna volivaa pravica naj se raztegne na vsa poBtavodajavna zastopstva in občinske odbore. m) Zadružno Življenje naj se razvija in pospešuje, da se doseže konečni cilj naše preosnove v tem oziru, da bo namreč vse kreditno življenje in delovanje v rokah zakonitih avtonomnih zadrug in države.
B tem se bo tudi izpremenila državna finančna in davčna politika, ki sedaj vkljuh ogromnim, često krivično razdeljenim davkom dela dolgove in — jih ne plačuje, z neznosnimi obrestmi od teh dolgov pa služi velikemu kapitalu in s tem se tudi izpodbije dra^ militarizem.
C. Kmečki jstan.
1. Kmečki stan je nujno potreben državi ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovij za obrt, marveč tudi za varstvo reda in mirü in za ohra-njenje versk^a in nravnega življenja.
2. Kapitalizem razjeda kmeèbi stan v njegovem jedru. Da se reši in zopet more izvrševati svoje va^e dolžnosti, zahtevamo: a) Zakonito se mora prepovedati zasebnikom
nakopidevanje zemljišž v velika posestva. h) Uvesti se morajo stalni domovi s primernim pohištvom in potrebnim številom živine (fan* dus instructus). Ti domovi morajo biti toliki, da se na njih lahko živi jedna družina. Stalnost mora biti taka, da se ne smejo razko-savati in da se tudi na smejo zadolževati za več nego za ^txtino svoje vrednosti.
c)	Stalni domovi morajo biti dedni. Zato se mora v tem smislu izpremeniti sedanje dedno pravo^ ki pospešuje razkosavanje zemljišč in s tem naraščanje poljedelskega proletarijata. — Za Kranjsko deželo naj se čim najpreje ustanovi deželni zakon o stalnih domovih v smislu državnega zakona z dné 1. apr. i 1889. drž. zak. št 62.
d)	Če se vidi, da kedo slaho gospodaii s svojim stalnim domom, se mora nastaviti namestu njega sekvester, ki se mora, če je mogoče, izbrati njegovih bližnjih sorodnikov.
ej Pri prisilni ali prostovoljni prodaji stalnih domov morajo imeti kupno predpravico bližnji sorodniki in za njimi kmečke zadruge.
ff Kmečke zadruge se morajo zakonito uvesti in dati se jim mora potrebna samoupravna samostojnost. Njihovo delovanje obsegaj : «) določevanje obsega stalnih domov ;
ß) nakupovanje posestev po prisilnih ali pro-stoToljnih dražbah; iz teh posestev napravlja zadruga stalne domove, ki jih proti gotovemu plačilu ali proti večletni renti oddaja poštenim poljedelcem^ ki nimajo lastnih stalnih domov; t) skupno zboljšavanje zemlje ; 3] napravo skupnih skladišč, kjer se vspre-jemljejo in prodajajo "pridelki zadružnikov^ se nekaj takoj izplačujejo, nekaj pa potem, ko so prodana ;
e) nakupovanje vseh zadružnikom za kmetijstvo potrebnih stv^j : umetelnih g'nojil, semen, strojev, živine itd.;
^ kreditne zavode, osnovane popolnoma po načelih krščanske vzajemnosti in požrtvovalne ljubezni;
V)) kreditni zavodi kmečkih zadrug morajo biti mej seboj organizovani, zvezani z okrajnimi in deželnimi zavodi in z državno poljedelsko banko; ves kredit tič0č se poljedelskega stanu morajo imeti v svoji upravi in nobeno zemljišče se ne sme obremeniti drugod, n^o pri teh zavodih;
fl-) ko se utrdijo zadruge, naj se od zemljišč ves davek plačuje v naturalijah pri njih ; one naj ga potem odiajtujejo državi;
t) uvede naj so primeren red za posle in za poljedelske delavce, ki bo njim in samostojnim poljedelcem v korist;
ustanove naj se prt vsaki zadrugi zakonita razsodišča, ki odločujejo v prvi inštanoi prepire o lastništvu in posesti;
X) zadružno vodstvo opravlja za svoje zadružnike vse posle, ki so po zakonu z dné 25. jul. 1871 drž. zak. It. 76 izročeni notarjem.
g)	Pri lastninski izpremembi posestev, katerih katastralna vrednost ne presega 2000 gld., naj odpadejo pristojbina
h)	Poljska zemlja in pašniki se ne smejo izpre-minjati v gozde. Občinski pašniki naj se ne parcelujejo, dokler se ne sklene zanje regulacijski zakon. — Občinsko posestvo naj se kolikor je mogoče, mtfoil
i)	Da se razbremeni kmečki stan ogromnih zemljiških dolgov, naj se uvede zakoniti moratorij in z državno pomočjo in sodelovanjem zadrug naj se ti dolgovi polagoma amortizujejo.
j) Določi naj se v zakonu, da se ne sme noben na zemljišče posojen dolg odpovedati, marveč le po zmerni amortizaciji vračevati.
h) Dokler ni zakonitih obveznih zadrug, naj podpira d^ela in država slobodne kmečke zadruge in kreditne zavode po Raifieisenovem nači nu,
D. Obrtni stan,
1. Stan malih, samostojnih obrtnikov je po svoji zgodovini zelo zaslužen, po svojem bistvu nujno potreben za urejeno drŽavo.
3. Sedaj ga tare kapitalizem; liberalna nacSela so ga razdvojila mej seboj in kapitalizem tira posamrte kosce v pogin. V rešitev obrtnega stanu zahtevamo ;
a) Samostojne, avtonomne zadruge, oživljane z duhom -vzajemnosti in mejsebojne ljubezni, ki je mogoča le tedaj, Že živi v njih čilo in krepko krščanska vera. h) Te zadruge morajo imeti to-le delovanje:
«) vodijo izpit vsposobljenosti pri tistih pomočnikih, ki bodejo postati mojstri in skrbé, da imajo dokaz usposobljenosti vsi, ki žele kot mojstri pristopiti k zadrugi ;
ß) nadzirajo razmerje mej pomočniki in mojstri ; skrbé, da se pomočniki dobro izurijo v svoji stroki in nadzirajo delavske knjižice pomočnikov ;
vsprejemajo vajence, ki se žele pri kakem mojstru izučiti; določajo pravila o vsprejemu, številu vajencev in njihovi vpo-rabljivosti za druga dela, o poučni pogodbi in dobi učenja in vodijo izpit vajencev, ko jo prestanejo ;
S) skrbé, da zadružniki izdelujejo dobre in poštene izdelke ; ustanavljajo strokovne Šole ali sonadzorujejo že obstoječe;
s) skrbé za bolne vajence in pomočnike; •9-) pospešujejo versko in nravno vzgojo pri vajencih in učencih s primernimi društvi, ka-koršna so n. pr. mojsterska, katoliška društva rokodelskih pomočnikov, katoliška mladeniŠka društva^ katoliška delavska društva itd. Skrbé tudi v nravnem in gmotnem oziru za potujoče pomočnike in sploh podpirajo vse zavode,
kjer se pospešuje verska, duševna in strokovna izobrazba zadružnikov.
skupno nabavljajo stroje in potn^^ajo, da tudi mali obrtniki morejo rabiti strojno mod ; skupno kupujejo surovo blago ; naprav-Ijajo skupna skladišča in prodajavnice in skrbé za obrtnikom potrebne kreditne zavode, osnovane po načelu vzajemnosti;
jeden glavnih ciljev teh zadrug je dovesti mali obrt tako daleò, da bodo po zakonu smele samo zadruge v večjem obsegu prodajati izdelke malih obrtnikov; da se to doseže, naj že sedaj snujejo obrtniki zadružna skladišča; občine, dežele in država naj jih pri tem podpirajo z davčnimi olajšavami itd.
c)	Samostojne obrtne zbornice, ki naj se potegujejo za pravice in koristi malih obrtnikov.
d)	Obrtna sodišča, ki naj bodo obvezna prva inštanca v zadevah malega obrta.
e)	Država mora podpirati mali obrt:
a) strogo naj nadzoruje konfekcije, kjer se z izrabljevanjem uhožnih obrtnikov, ki nimajo dela, izdeluje slabo blago v neizmerno škodo obrtnemu stanu; vsak konfekcijonar mora imeti vsposobljenost za svoje delo ; voditi mora izkaz vseh svojih delavcev in njihovega zaslužka pod nadzorstvom zadrug, h katerim spada konfekcijonarski obrt in pod nadzorstvom države; obrtni pomočniki, ki delajo za mojstre ali podjetnike doma, naj se odpravijo;
ß) naj prepové, oziroma ^ledé na nekatere stvari^ n. pr. sadje, sladdice ali kaj jedtuicega) omeji krošnjarstvo ;
v) stroga določila naj izdä proti bazatjdm, ki 80 prave goljufne pijavke za ljudstvo;
8) delo v jetnišnicah naj tako uredi, da ne bo na škodo malemu obrtu;
uvede naj pri vseh strokah najmanj skupni 36urni nedeljski počitek; če ni mogoče vsem dati v nedeljo počitka (n. pr. pri pekih, brivcih itd.) naj se počitku odloči drugih 36 ur v tednu, a tako, da bo vender mogoče vsakemu opraviti verske dolžnosti;
O izda naj primerne zakone gledé na stanovanja, da bo mogoče obrtnikom najemati zdrava in njihovemu delu primerna stanovanja in polagoma si primerne manjše hiše dobivati tudi T last.
V)) izpremeni naj sedanji ovaduški način poizvedovanja za dohodninski in pridobitni davek, po katerem se iz zavisti Često godi velika škoda malim obrtnikom. f) Na vso moč naj podpirata država in dežela domači obrt, da se ohrani in izpopolnuje.
«) lonČatjem in pečaijem. naj pomaga dežela, da si ustanove zadrugo in da si morejo napraviti pečnice, v katerih bi se kunlo s premogom, ker jim predragta drva jemljejo velik del zaslužka ;
ß) za obrt lesenih izdelkov naj ee ustanovi strokovna šola v Ribnici in drugod po potrebi;
f) Sitarjem in slamopleicem naj se omo-goŽi strokoven napredek, ki bo tudi zveòal vrednost njihovih izdelkov in zaslužka ;
S) za vzdelovalke žipk naj poskrbe soei-jalna društva, ki se imajo ustanoviti, da jim ne bodo jemali prekupci veSino zaslužka;
e} v vseh ljudskih šolah naj se uvede obvezen pouk v izdelovanju domadih orodij ; dežela naj na vso moS podpira vrborejo-
E. Delavski stan,
1.	Delo je dolžnost in splošno premoženje vseh zdravih Ijudij po delu je mogoče, da si človek zagotovi pravico za svoj obstanek. Pošteno in dobro delo, kakor tudi pravična cena in plaìSa za delo vstvarja splošno blagostanje narodov.
2.	Delo torej ne sme biti monopol kapitalu, pa tudi ne sme postati po kapitalističnem gospodarstvu žrtva oderuštva in izsesavanja, kot se sedaj mnogokrat godi.
3.	Država je dolžna po zakonodajstvu in po upravi braniti pošteno delo, torej je mora namenu primemo organizovati, da je obvaruje izsesavanja in oderuštva in da zagotovi vsakemu delavcu njegovemu delu primerno pravično plačo.
4.	Otroško delo po tvornicah se mora popolnoma odpraviti. Odločno se mora skušati, da vsaj tisto žensko delo odpade, ki škoduje zdravju in poklicu ženske kot žene in matere ali družinskemu življenju, ali ki napravlja neopravičeno konkurenco moškemu delu.
5.	PónoÈno delo naj se tistini podjetjem dovoli, pri katerih se delo ne more pretrgati iz teh-niCnih vzrokov. Ženskam se prepovej ponoŽno delo,
6.	Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Poöitek trajaj od sobote do ponedeljka celih 36 ur. öe pa ni mogoče ob nedeljah dati počitka, naj se odloči 36 ur mej tednom v počitek, vendar tako, da ima vsako drugo nedeljo delavec prost dan.
7.	Uvedi se najvišja neprestopna delavska dóba; in sicer bodi pri vseh rudo- in premogokopih in pri vseh strokah, koder se mehanično s stroji v velikem producira, vzlasti pri težkih in zdravja škodljivih delih oeemurni delavski čas; pri malem obrtu, pri rokodelstvu, kupčijatvu in drugih temu podobnih strokah pa se uvedi deset-uma delavska dóba.
8.	Ker je temelj vsemu družabnemu redu družina, zato sodimo, da je glavna naloga javne oblasti, da z zakoni in s primernim izvrševanjem zakonov v upravi v vseh obzirih varuje in povspe-šuje družinsko življenje.
9.	Da se omogoči vsakemu državljanu doseči primemo omiko, se mora na vseh državnih uživ-nicah poučevati brezplačno do najvišje izobrazbe,
10.	Zahtevamo, da se izvrši obvezno in za življenje zadostujoče zavarovanje za bolezen, proti nezgodam, za onemoglost in starost, kakor tudi preskrbljenje vdov in sirot; za te blagajne zahtevamo tako uredbo, da ne bo uprava požrla s svojimi stroški neprimerno velikega dela dohodkov, kakor se sedaj velikrat godi.
Delavec bodi ;jaTarovan: a) V bolezni (bolniške blagajne). h) Ob nezgodah (zavarovanje jproti nezgodam), c) V starosti (invalidni zaklad).
«) v bolniške blagajne naj skladajo- delavci sami svoje prispevke in jih upravljajo izključno sami pod nadzorstvom deželnih uradov; ženske bolniške blagajne bodite po sebej ; vanje dajejo tretjino tudi delodajavci Bolniška podpora znašaj najmanj toliko, ko likor delavec sicer zasluži;
ß) za zavarovanje proti nezgodam naj pia dujejo samo delodajavci; uprava te zavarovav niče bodi jednostavnejša ;
f) za ostarele delavce naj se ustanovi po seben deželni invalidni zaklad, v kateri na plačujejo delodajavci, delavci in dežela sama izvršitev tega predloga naj prevzame deželni zbor.
Za rudarje in topivoe zahtevamo posebej; Bratovske ekladnice, a) Za rudarske bratovske skladnice naj se po
zakonu ustanové jednotna pravila. h) Po teh pravilih naj se upravlja vsaka bratovska skladnica posameznih samostojnih zavodov popolnoma'samostojno. Zato naj se po krajevnih razmerah pridajo zakonitim pravilom posebni dodatki, ki pa ne smejo rušiti načel jednotnih pravil
c) Na ta način bo mogoča yzajemnost vseh zavodov prii preseljevanju in preineščevanju de-
17*
lavcev; prenesel se bo bratovslti denar in delavec bo z rodbino vred vžival pri vseh zavodih jed-uake prednosti inpravioenabratovskoskladtiico.
d)	Da se sestavijo vzorna pravila, naj se skličejo k razgovoru (enketi) zastopniki rudniških last* nikov in rudarjev.
e)	Kar bi manjkalo v bratovski skladnici, naj dopolni delodajavec sam.
f)	Izjavljamo se proti temu, da se uvede osrednja državna bratovska skladnica. Dodatek, Nekaj naSel za skupna pravila :
a) v provizijo se šteje vsako leto v rudnikih in topivnicah od tiste dobe, ko je bil delavec stalno vsprejet; leta, katera je kedo preživel pri kakem drugem delu, pretrgavši rudarske delo, se ne vštevajo; pri tem se v obeh sluöajih šteje doba nad-6 mesecev za celo leto;
fS} na provizijo ima še-le tisti pravico, ki je delal cela tri leta pri kakem zavodu in pla-deval bratovsko vlogo;
t) rudar sme in more v zavodu delati k vedjemu 40 let;
vojaška leta se štejejo v pokojninska leta, bratovsko vlogo za ta leta plažuje država;
t) kakoršnekoli bazenske določbe (razven za nizka hudodelstva) nimajo na provizijo niti najmanjšega vpliva.
12. Zahtevamo zakonito varstvo za delavce, ki izvršujejo po svoji vesti in volji mandate v odborih
bolnižkili in drugih zakonitih blagajen, in sploh v vseh javnih zastopih.
13. Zahtevamo, da se uved6 zakonita razsodišča, katera naj razsojajo razpore in prepire glede na vsprejem in odpoved dela, kakor tudi razmere plaž mej delavci in delodajavci. Ta sodišča naj bodo sestavljena iz delodajavskih in delavskih zastopnikovih. Prepove naj se »truk.«
15.	Preskrbé naj se delavcem zdrava, snažna, in primerna stanovanja. V ta namen naj se podpirajo v to svrho ustanovljena društva iz državnega zaklada. Dežela naj z dobrim stavbnim redom, država pa s strogimi dolorili gleda na zdravje v stanovanjpi.
16.	Plača bodi tako uravnana, da more vsak delavec pošteno izhajati s svojo plačo in si od nje prihraniti kaj za starost; tudi zahtevamo, da se ustanovi najnižja plača, pod katero ne sme delo-dajavec nikedar plačevati delavcev. To najnižjo plačo morajo določiti po krajevnih razmerah zastopniki delodajavcev in delavcev. Vsak delavec mora imeti pravico, da napreduje pri delu in da se mu po določeni vrsti let tudi primerno zvišuje plača. Delavci morajo imeti pravico do gotovega deleža pri čistem dobičku ; znesek tega deleža naj določuje poseben odbor iz delavskih in delodajavskih zastopnikov.
17.	Akordno delo naj se odpravi povsod, kjer je nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled pjega delavci nimajo zaslužka.
18.	Strogo naj se nadzorujejo vsa podjetja gledé na varnost življenja in zdravja. Vsak prestopek v tem ožim naj se občutljivo kaznuje. Za rudaije in topivce zahtevamo poleg tega poseben kontrolni odbor :
a) Ker se zadnja leta po rudnikih in topivnicah dogaja vedno vež nesreč in nezgod, izjavljamo, da je število dosedanjih rudniških nadzornikov popolnoma nezadostno, njihov delokrog in njinova oblast pa preveÖ omejena (saj so bolj številkarski [statistični] uradniki, nego delavski nadzorniki); zato zahtevamo stalnega rudniškega nadzorstvenega odbora za določbe ustanovljene po zakonu.
i) Ta odbor bodi polovično sestavljen iz delo-dajavskih, polovično pa iz delavskih zastopnikov, ki jih volijo delavci sami.
c)	Tak odbor bodi pri vsakem večjem zavodu jeden sam; če so zavodi manjši, more biti jeden odbor za veČ zavodov skupaj,
d)	Ta odbor mora skrbeti, da se vporablja vsak napredek in vsaka vednostna iznajdba za varnost in brambo rudarjev in topivcev pri njihovem nevarnem delu ; zato imej pravico delodajavcu ne samo priporočiti, marveč tudi ukazati varnostne naprave in dolžnost mu bodi skrbeti, da se izvedejo.
19.	Obrtnim nadzornikom naj se pridele pri nadzorovanju tudi izvedenci izmej delavcev. Za to naj jih odskoduje država.
20.	Po večjih mestih naj se uvedó občinske posredovavnice za delo. Zasebne posredovavnice
naj se prepovedo. Strogo naj 6e kaznuje vsako iz-rabljevanje delavcev po posredovaveib^
F. Organizacija.
1.	Skupno trpljenje delavskih stanov iz istih vzrokav zahteva tudi skupno in vzajemno delovanje — kmečkega, obrtnega in delavskega stami.
2.	Zato je treba organizacije, ki bodi prviö splošna;
a) Po vseh slovenskih deželah naj se razširijo nepolitična socijalna društva na verskem temelju. V vsaki večji fari bodi tako društvo. V teh društvih naj dobivajo udje pouk po predavanjih, shodih, spisih; dobivajo naj podporo in navodila za potrebno gospodarsko organizacijo. Ta društva naj bodo mej seboj v zvezi in naj najmanj vsako leto po jedenkrat pošiljajo zastopnike k skupnemu posvetovanju. Vender naj bodo mej seboj slobodna. Vodijo in ze-dinjajo naj jih načela, ne pa kako samo-silno, gospodstva in dobička željno strankarsko vodstvo, čim najpreje naj se snidejo tudi vsa avstrijska katoliška in krščansko-socijalna društva pri skupnem shodu, da se dogovoré o vzajemnem postopanju. Poleg teh nepolitičnih društev naj se v vsaki dekaniji osnuje po jedno politično društvo, katerega glavni namen bodi boj za kržčansko-socijalno preosnovo. c) Da se dobode dovolj izobraženih mož, ki hi sodelovali pri teh društvih, naj se po vseuči-
lil^ìh in po bogoslovnìcah uvedejo predavanja iz krščanskega modroslovja in iz socijologije. Tudi naj razboriti možje po mestih, tr^h ali po dekanijah napravljajo mej seboj slobodne zveze, se redno shajajo in se na temelju izdelanega potožila kakega uda razgovarjajo o socijalnem vprašanju sploh in o potrebah svojega kraja posebej-2. Posebna:
a)	kmečki stan se najboljše pripravlja za popolno gospodarsko organizacijo z Raiffeisen-ovimi posojilnicami. Te naj se ustanavljajo, kjer je Ze količkaj mogoče, čim se vtrdé, naj se takoj ozivé slobodne gospodarske zadruge, kakor so opisane pod C 2. t
b)	Osnuje naj se za vse slovenske pokrajine gospodarsko društvo, ki imej po raznih krajih svoje podružnice. To gospodarsko društvo podpiraj po vseh moèéh duševne in gmotne koristi kmečkega starni in vzlasti skrbi, da slovenskega zemljišča ne bodo kupovaU tujci in z veleposestvi ali pa z velikimi obrtnimi podjetji škodovali našemu ljudstvu.
c)	Obrtniki naj se organizujejo v poučnih strokovnih društvih in v zvezah, ki skušajo po možnosti vresničevati namene pod D 2, b opisanih zadrug. V konsumnili društvih, v stavbnih društvih za stanovanja, v podpornih društvih naj so vežejo z delavci.
d)	Delavci, kot najzapuSčenejši stan naj se v lastnih katol. delavskih društvih združujejo in
vzgajajo. Predno se pa morejo gospodarsko organizo-vati, naj v tacih društvih opozarjajo vso družbo na evoje Žalostno stanjè in naj jo prìvedó do prepritSanja, da jim je dolžna pomagali. Ker jim manjka kredita, zato ne morejo začeti nobenega podjetja v svojo gmotno korist, ne zavarovanja za starost, ne konsumnih, ne stavbnih društev. Zato jim je dolžna pomE^ati dežela in drŽava. Delavske težnje v tem oziru naj podpirajo z vsemi modml vsa katoliška in krščansko • socijalna društva.
ej Podpirajo naj se dobri časopisi in knjige. Zato naj skrbe^posamna društva, da bo v vsakem večjem kraju kaka knjigama ali vsaj zaloga poštenih časopisov in poučnih drobnih knjižic, ki naj se izdajejo vzlasti o versko-obrambnih, pravnih in socijalnih vprašanjih.
f) Pred vsem naj se oskrbe poučne knjižice, ki naj pojasnujejo v slovenskem jeziku vse pravne določbe o delavcih, obrtnikih in kmetih v naši državi,
^ Voli se stalen odbor, ki naj skuša vresniJevati vse navedene točke. V svoji zalogi naj ima praidla vseh potrebnih društev, daje naj pojasnila za njihovo ustanovitev in druge stvari tiòóòe se krščansko-socijalne organizacije.
Pogreški.
Str, 28 v. 22 Jjeri: Lovmjw m. Sovanju,
< 1 prestari v zadnjo rrsto tiste strani.
40	< 31 beri des m. de.
41	< 26 imc^o m. ima.
48	* 17 beri	m. neanSkem-
49	uvrsti za. drugo vrsto naslov: O. Zvexne držav« v severni Anterllct.
57	« 27 beri gmje m. zadnje.
58	* 9 beri (Aua^ljajmo m. obnovljajmo-
59	< 22 se mora glasiti: „Severno aflantska po-ir<i(jma ima farme 64-29 ahtov"; ravno tako se mora popraviti v, 26 in v. 29 ; str. 60 v. 3, v. ? ia v. 10.
99	predzadnja vrsta beri 1809 m. 1810.
106 < 14 beri 1U;&6 ni. 12-56. 161	predzadnjavrstaberijJOÄptsalö m. podpiralo.
<	170	«	16	beri orgmiizactjo m. organizacija,
«	170	«	16	beri nabora m. natoro.
	194	<	S	od zdolej heri rodita m. sodita.
«	195	K	28	beri m. Ap.
<	197	€	2	< Maxhawsen m. Hazbausen.
C	197	«	29	t 3, svezJci. — m. 3. zvezki:
	'206	<	3	1 1893 m. 1893.
	206	«	3	* divjala m. divjala.
«	207	<	20	< od sto m. odstotkov.
	20S	«	7	« 1893 m. 1893.
<	213	<	26	< sada m. sadu.
«	217	<	16	* j^ropadati m. propadat.
<	219	«	22	« m. 10"/,,.
«	219	<	2H	. 50% m.
KAZALO.
Vvod..................3
1.	Irci in Angleži..............6
2.	Scilija................p
3.	Caäfci izseljenci.............20
4.	Belgija................26
5.	Holandsko...............30
6- Norveško...............34
7. Švica.................37
8- Ptaneosko -..............iO
9. Zvezne driave v Severni Ameriki......,49
aj Homestead — Stalni dom........49
b} Druge ugodnosti ameriškili fermovcev- .... 58
c)	Rane ameriških fermovcev in njihov propad . , 81
d)	Farmovska zveza ............93
10.	Argentìnija...............98
11.	Urugvaj..............■ . . 110
12.	Nemčija................113
a) Prusija...............135
hj Hesensko...............148
e)	Bavarsko...............150
13.	Romansko...............155
14.	Bolgarija...............162
15.	Slovanska or^nizacija.........i • 167
a) JugosIovaDske zadrug«..........178-
IJ Ruski mir..............197
16.	Avstro-Ogersko.............^13
17.	KoneCne misli..............236
Socijalni načrt slovenskih delavskih stanov.
A.	Temelj................246
B.	Kapitalizem...............248
C.	Kmeeki stan..............260
D.	Obrtni slan...............253
E.	Delavski stan..............257
F.	Organizacija...............263
Pogreäki.................266