Podlistek. Maribor in Slovenstvo. (Zgodovinske črtice.) Predaval na občnem zborovanju BZgodovinskega društTa" t Mariboru dne 25. novembra 1906 profesor dr. Karol Verstovšek. Tažnost zgodovine in pomen »Zgodovinskega drnštva". Edino zgodovina nam ohrani marsikatere važne pojave, katere bi nam kot narodu odrekli politični nasprotniki. Ta pričuje često za nas tudi v slučajih, T katerih nas ne branijo niti gosposka niti vladni organi. V takih, prilikali je le zgodovina tolažnica, ki nam daje pogum in opravičuje naše zahteve, ki jih stajvimo vedno v prospeh in procvit svojega jezika, v blagor gospodarskega razvoja svofega domačina, t povzdigo splošne izobrazbe in omike slovenskega ljudstva. Prava zgodovina tudi biča brez razločka kirivice, ki se gode vsakemu narodu, ter jih razkriva svetu; poleg tega pa opozarja na vedno dejstvo, da moč ali sila prevladuje, da mogofinež zapoveduje slabejšemu po svojera lastnem nagibu, ne zmene se za pravico. Velike važnosti je torej iskati povsod podatkov, ki govore za domafte razmere, ki zagovarjajo slovensko ljudstvo in to tem bolj, ker je narodnostni prepir preslepil že tako preiskovalce, da zamolfie vse, kar je Ie ugodiiega za našo preteklost, narobe pa obširno razpravljajo le podatke minolih dob in sedanjosti, s katerimi lahko smešijo slovenski rod in mu podkapajo ugled celo t obliki učenih. zgodovinskih razisr ka^anj. Slavna erospoda, da te moje opaizke niso nikakor pretirane, veste sami, ki ste se le nekoliko bavili z zgodovinskimi študijami; treba je le pogledati u6enih . kfeijig zgodovinskih, da se do cela preprifiaš' o ukovitem zgodovinopisju slovanskfem. Vsega slišiš dovolj v šolah, še preve5, slovenske ali slovanske zgodovine ne pozna niti srednješolec. Temu so pač najbolj 'krive razmere. Te zahtevajo od nas tem večje obrambe. Pomag"ati si moramo sami in se braniti, da ohranimo za vedno priče svoje, fcia. pazimo, da ne ugonobi ali pokvari naših virov krivična roka. Slomšek je bil pač velik rodoljub. Vse strani slovenskega življa je obsegal njegov velikanski duh. Tudi v našem smislu je on začel orati ledino. Spodbujal je svoje župnike, da pišejo spominske knjige, kajti zgodovina mu je bila vir vseh pravic in dolžnosti, voditeljica bodočih časov zia narode, posamezne krajo in rodbine. Slomšekov glas je bil zares že tedaj tem bolj upravičen, ker se ni nikdo zmenil za svetinje slovenskega naroda spodnještajerskegu. Zabredli smo tako daleč, da ne omenjajo nemški pisatelji, zgodovinarji, ki spisujejo zeraljepisje in pa zgodov|)ho g^BJersko, niti najvažnejšill dogodkov, s katerimi so v tesui zvezi Slovenci. Ti zatajujejo zlasti slovenska imena, dočim nam slično nemške knjige celo iz joželinske dobe iz srede in konca 18. stoletja navajajo pri vsaki malenkosti tudi slovenske izraze. Pri tem pa moramo pomisliti na razloček med slovenščino na Stajerskem in pa sedanjim razvitim jezikotn! Razmero so torej postale druge in sicer skrajne, ki zahtevajo marljivih Studij in preiskovanja domače zgodovine. To lepo nalogo je prevzelo velevažno Zgodo rinsko društvo '/.a slovenski Spodnji Stajer, ki pa lahko vztraja le, če najde dovolj podpore pri rodoljubih. Da sem opozoril na potrebo tega velevažnega društva, ki je zacvetelo v ldratki dobi svojega delovanja, da bi pridobil Ijubav vseh zbranih za to naravnost požrtvovalno delo, je edino namen tega mojega uvoda današnjemu predavanju, v katerem hofiem v kratkih potezah se dotakniti lokalne zgodovine, v kolikor uvažnje ta Slovence najsibode v, družabnemr slovstvenem, gospodarskem ali političnem oziru. Najstarejša zgodovina Mariborskega mesta. Nikakor ni mogoče, da bi podal v jednem predavanju natanko zgodovino Slovenstva v Mariboru. Snovi je precej, zlasti če uvažuješ vse okoliše, ki so v tesni zvezi s Slovenstvom. Zadostiijejo naj le kratike črtice, ki pa ne morejo biti povsem popolne, ker ne združiš lahko te različne snovi v edno celoto tako, kakor snovi o skupnem narodnem razvoju. Poleg tega so pa tudi viri redki in često pomanikliivi, tako da ne zadoščajo za vsako posamezno dobo, niti ne podaja celotne slike. Iz najstarejše dobe mesta Maribora ne morema govoriti o podrobnostih, zlasti kar se tiče slovenskiK zadev. Omenimole, da so stanovali v prvotnitiobi okoli Maribora kteltskcHgermanski in llirsko-panonski narodi, katere jepodvrgel Rimljan; o teh pričajo riraske starine, katere so našli v mestni oktolici. Pravljica celo pripoveduje o nekem starem mestu onstran Dravo med Radva>Jiiem, Windenavom in glavno cesto, ki se je neki pogreznilo. Za rimljanskih cesarjev še ni pravega sleidu o tem mestu. Naravna lega pa6 govori za to, da so najbrže ostajali že Rimljani tiidi tukaj raed postojankania Petovijem in severnC) So^o. Rimsko carstvo je padlo; zapustilo je mnogo sleda svoje visoka kultur« tudi t teb. krajih. Narodi, ki so bivali že za Rimljanov pri nas, so se morali umakniti mogočnomu navalu v 5. in 6. stoletju. Slovane so potis-nili iz severovzhoda proti jugu in zahodu barbarski azijatski narodi. Izmed teh Slovanov so se naselili, kakor je to znano, po naših krajih Slovenci, kjer so ostali deloma do d'anes. Do 13. stoletja nam kažejo listine jasno, da je bilo v maribcrskem okrožju plemstvo, znana so hnena: Braclav, Ljudomir, Rato itd., in prebivalstvo slovenskega pokolenja. To plemstvo in prebilvalstvo v skupnih naselbinah se je vedno bolj zgubljalo, oziroma se odtujevalo okoliškemu ljudBtvu inl to vslefl vpliva vladajočih hiš. Znano je, da so ti slovenski kraji imeli le kratek čas svoje. slovenske kneze, prišli so ti v oblast bavorsko in pa pod vpliv frankovsko nemških vladarjev. Ravno ti, akvilejski patriarhat in sobaograški nadškofje, so pripravljali pot germanskemu vplivu v te kraje, ki je pritiskal odvsihdob z vso silo na domače ljudstvo. Naseljevali so po Gornjem Štajerskem svoje nemške naselnike, pa tudi na Spodnjem Stajerskem, zlasti v skupnih naselbinah, kakor je bila že tudi Maribor. Od 13. stoletja nahajamo to naselbino že skoro čisto nemško, — mnogo je bilo naseljencev židov — dasi je bila okolica vedno la slovenska. To nemško prebivalstvo se je v mestu dolgo držalo; le dolgotrajne vojne srednjoga veka in razne nezgode so o6isrtile te vrste; Slovenci iz okolice so so začeli naseljevati v raestu, kakor nam pričajo iraena mostjanov (teb dob že v 15. stoletju: Rojko, KamiSfaji i. dr. Okoliški Slovenci so dali vse čase mestu dovolj zaroda, toda pod vplivom mesta, ki je dobilo znane svoje pravjce, so se ponemčili vsikd-aj- naseljenci. To jo torej stara pesem do današnjega dno, kakor še sedaj pri6a dvetretjinka rodovinskih slovenskih in 6eŠkih imen. Žanimiva je statlstikft prejaivalstva koncem 18. stoletja. Bilo j© do 282 rodo^ln t mestn; naed ttsmi jo bilo le 102 mariborskih, toda 180 tujih; med tujimi je bilo 33 iz Slov. gor. in bližnje okolice, 9 kranjskih, 17 čeških; iz Nemčije jih je bilo 21 itd. Med domačimi, torej 102 rodovi, pa nahajamo zopet mnogo slovenskega pokolenja, kakor pričajo iraena: Zupanič, Vra6ko, Jakobič, Brecl, Sinko i. dr. Natančnejša zgodovina mesta Maribora nas danes ne zanima; povdarjati pačmoramo, da ima raesto, ki je imelo zlasti razvito trgovitio, lepo preteklost zlasti iz srednjega veka. Vendar Slovenci kot taki nimajo prave zveze z dogodki tega kraja. Nas zanimajo le Slovenci v mestu samem, njihov pomen ira slovstvenem in političnem polju za ves slovepski- Stajer. Maribor središče štajerskega slovenstva. Plodonosno dobo mariborskih Slovencevrdoločamo po raznih važnih vplivih, ki so se pojavljali s tako silo, da lahko trdimo, da je bil Maribor v neki dobi 19. stoletja nekako središče vsega delovanja ne le za Spodnji Stajer, temvef sploh na Slovensklem. Za Sp. Štajer si še to prvenstvo prisvaj^aino lahko z vso pravico. V pr7i 7rsti utem&ljujemo to prikazep s primerno lego raesta samega, kj je najbližje Slovenskim goricam, ki so rodile toliko veleumov, in pa blizu GTadca, kjer so se zbirali v 18. stoletju dijaki zlasti iz mariborskega okrožja in duhovniki iz t©ti pokrajin, ki so ibile pod sekovskim škofijstvom. Nadalje .je'vplivala na posebni razvoj Slovencav V tem mestu stara, slavna gimnazija, tiakarstvo, poznoje preselitav lavantinske škofije y Maribor; vsi ti faktorji so zares pripomogli, da j» Todilo aiariJBorsko SloTftnstvo Stajerske Slovenos in j» c«} dobe probujo »©.fiolovalo tn dalo politižno smer. (Da$e prikoJiuift.)