Št 83
V Gorici, v soboto dne 24. julija 1909.
Iibaja trikrat na teden, in sicer v torok, Četrtek t,i soboto ob 4. uri popoldne tor tirno po poŠti prej«, uiiin« ftli v Oorioi na dom nosiljana:
vso loto.........15 K
V  »,......•  .  .10,,
V.
PusiimiCiio številko stanejo 10 vin. • ^S0CJL"i«7»-J{n«Jfldj»ifl:lirtHjrife prHrigi^-4JlMtavfljn»,~ etu ..Kažipot po GoriSttenfTn GradtSCahskein" in dvakrat v Iriu ,.Vozni red Železnic, parnikov in poštnih zvez".
N.iioCnino sprejema upravnfttvo* v Gosposki ulici ;t,»\. 7 I. nadstr. v „Piori;ki Tiskarni" A. Gabihčok. ga n^nfiila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Uij.asi in poslanici se^n&rtnjo-pe Petit-vrstah če tiU.no . -11 nt (! v, 2-krat U v, 3-krat 12 v vsaka vjit.i. Vecliat po pogodbi. Večjo črko po pi oslom. — lički "»o in spisi v uredniškem dolu 30 v vista. Za ohlil-o m v.sobino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
TefiaJ XXXIX.
»Vse-za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. ¦dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnico in oglase Je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reBi, katero ne .spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravniStvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak ; (tek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„So5a" in „Primoreo" . se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah; J. AfriC, Gledališka nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belingor, TržaSka cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. 1. Hova^ski. na Gorišceku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Lehan, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Presel,-Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sclnvarz, Šolska ui.; Južni kolodvor; DrZavni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon &t. 83.
Oeželnozborske volitve in klerikalci.
Povedali smo, da so volitve v deželni zbor razpisane ob najneugodnejšem času: za časa trgatve in drugega velikega kmetijskega dela. Izrekli smo se proti razpisu v tako neprimernem času in prav nam je dal vsak, kdor misli pošteno z volitvami. Če bi imeli klerikalci kaj srca za ljudstvo, bi se pridružili našemu, protestu ter rekli: »Soča« ima prav, volitve ob času trgatve koncem septembra in oktobra niso na mestu; poskrbimo torej skupno, da se razveljavi razglašeni razpis ter dosežejo volitve v poznejši jeseni. Ali ker nimajo nič srca za ljudstvo, ker iščejo povsodi le same sebe in svoj žep, se nočejo upreti volitvam v času, ko utegne kmet vsled njih škodo imeti, marveč se kažejo javno zadovoljne s časom, določenim za volitve.
Oglasili so se v »Primorskem listu«, kjer pravijo, da je »Soča« nestrpno čakala na razpust deželnega zbora in na nove volitve. Sedaj pa, ko je deželni zbor razpu-ščen ter volitve razpisane, se »Soča« jezi •nad razpisom, grdo zabavlja vladi, skon-čuje pa »P. 1.« s to-le ljubeznivostjo: »Kdo in kako naj vstreže človek tem ljudem, ko sami ne vedo, kaj hočejo.« Torej tako!
Res je, da smo zahtevali razpust deželnega zbora, kateremu morajo slediti nove volitve. Ali zahtevali smo vedno volitve ob primernem času. Vlada bi bila morala razpustiti deželni zbor lani proti zimi ter razpisati nove volitve v času, kakor lani. To bi bilo pošteno. Vlada si je bila takrat že čisto na jasnem, da se ne zgodi čudež, da začne deželni zbor kar nakrat redno funkcionirati. Torej naj bi bila razpustila deželni zbor ter razpisala nove volitve ob primernem času. Če pa je že čakala do letošnjega poletja ter prišla z razpustom še le sedaj, je istotako njena dolžnost, razpisati volitve v času, ko se jih morejo volilci neovirano deležiti. — Posvečeni izprijenec v »Prismojencu« ve vse to dobro, ali vendar se je zaletel v »Sočo« tako robato-neumno, kakor je pač navada pri teh ljudeh. Pokazal pa je, da nima nič srca za kmečko ljudstvo ter da je klerikalna stranka zadovoljna z volitvami
Mavrični ptič.
Češki napisal Jullus Zeyer.
(Dalje.)
V drugem vzroku je bilo kos zdrave resnice, in Jurij je moral — dasi z vzdihom — to priznati. Toda nastala je velika izprememba. Jurij je namreč postat vrtnar Pri bogatem grofu; njegovo mesto je bilo sijajno, tako da bi i mater i ženo lahko dostojno preživljal. Stopil je torej h gospej Mrazkovi, ne več, da bi jo prosil pomoči, ampak, da bi jo po d~ /ni navadi obvestil o tem, kako se je njegovo sta «<e zboljšalo i" da je odpadla druga in glavna ovira nameravane žen it ve.
•Jurij je stal že precej časa v sobi, predno ga je Noemi opazila in mu z ljubeznivim smehljajem podala roko.
»Kako gre materi?« je bilo njeno prvo vprašanje.
»Srečna je,« je odgovoril Jurij, razodel z glasom, trepetajočim radosti, naftno izpremembo svojih razmer, in nadaljeval:  »Cel dan hodi sem ter tja .po
koncem septembra, ker je vlada n j .e j v prilog postavila volitve v tak čas! Zato pa celo jemlje vlado v zaščit pred »Sočo« »katera grdo zabavlja proti vladi«. »P. 1.« se kaže tako hvaležnega vladi. No, saj ima prav, ko pa gre tako lepo na roko klerikalcem, seveda ne v korist slovenskega 1 j u d s t v a 11 a Goriškem!
»Prirn. list« je svoj čas veselja vriskal radi uvedbe splošne in jednake volilne pravice. Sedaj je pa zadovoljen, da so po-tisnene volitve v čas, ki je naravnost naperjen proti temu, da bi se mogli v njem poslužiti volilci splošne in jednake volilne pravice tako, kakor pritiče. Tu jih imate v pravem svitu »krščanske demokrate«, ki gore za splošno volilno pravico, kadar njim kaže, drugače pa jo utesnijo, zopet seveda, ker jim tako kaže.
Vlada je klerikalcem na ljubo postavila volitve v najneugodnejši čas, ko je polno volilcev še izven dežele ter je glavno delo v vinogradih in sploh na kmetiji. V Trstu sicer pravijo, da so bili za november, ali Bienerth je določil klerikalcem na ljubo, v dogovoril ž njimi, čas za konec septembra. Vlada hoče imeti v naši deželi Lahe na vrhuncu, Slovence pa lepo pod njihovimi nogami; tako nekako, kakor je bilo v minoli dobi pod Pajerjem in Gregorčičem. Vlada je sovražna goriškim Slovencem; zato pa je postavila volitve v čas, ko more upati, da bi jej prinesel, česar želi, namreč tako zmago klerikalcev na slovenski strani, da bi ostalo pri Pajer-Gregorčič-Berbučevem gospodarstvu v deželni hiši ter bi bili Slovenci tako pri-tisnjeni k tlom, da bi ne mogli nikdar več priti kvišku.
Vlada noče nastopiti proti strankam, ki so onemogočevale delovanje deželnega zbora ter delale škodo, ampak potisniti hoče v kot tiste, ki so bili prišli v deželni zbor s poštenim namenom: delat dobro in koristno, delo za ljudstvo. Žrtev obstru-kcije naj bodo neklerikalni žfvlji, nad katerimi naj triumfujejo ljudski izkoriščevalci. Vlada postopa skrajno pristransko ter pro-težira živelj, o katerem ve, da ž njim stori, kar hoče, ako ima iz njega le par njih polne žepe. Vlada protežira klerikalno stranko, ker jej je jasno, da morejo iziti iz nje poslanci, ki bodo pri dobrih dohodkih lepo mirno hlapčevali Lahom pa imeli
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
sobi ter izprašuje po barvi nove oprave in orodja, katero sem pravkar kupil. Ko sem ji popisal novo gravuro, katero sem si obesil včeraj nad posteljo in ki predstavlja Kristusa kot dečka z vencem krasnega cvetja v roki, to preljubeznivo de-tinsko glavico, je vskliknila: ,Ta- bode Noemi ugajal!'«
»Ah, dobra, dobra mati!« odvrne Noemi.
»In glej, Noemi,« nadaljuje, »kakšno čudno soglasje! Ko sem stal pred knjigarno in sem zagledal za steklom to sliko, se je tudi meni porodila misel: »Ta bi Noemi ugajal!« In samo zato sem to sliko kupil. Kako prijetno sem bil torej iznena-den, ko mi je zvečer rekla mati isto.«
»Tvoja mati je dobra,« ponovi Noemi, »zelo jo ljubim.«
»In kako ona tebe! Čuj, dečko, mi je rekla zadnjič, izza časa, ko mi je za vedno ugasnila zunanja luč, mi je vzšla druga, notranja luč. Prej nisem znala soditi ljudi, toda zdaj spoznam vrednost vsakega; rav-naje se po nekem neprevarljivem notranjem glasu. Če sedi Noemi poleg mene, se mi zdi, da ogreva solnce moje starč telo,
za norca goriške Slovence. Res, na lepi tfPti se nahaja klerikalna stranka, pod lepim varstvom stoji.-------------
i Namen vseh naprednih, vseh protikle-rikalnih življev v deželi mora biti le ta: storiti vse, kar mogoče, da se ne uresničijo želje vlade ter da ne zleze zopet kvišku koruptna klerikalna banda. •
Zato pa moramo v s i v boj, v velik boj v veliki vrsti! Netrpimo večde-žje I n e g a z b o r a s tako sestavo k a k o r v ni i n o I i d o b i v č a s u ta k o neizmerno škodljive zveze Pajer-Gregorčic! To je naša jasna beseda.
#p«d folitfatnl.
(Z dežele).
Cenjeni gospod urednik! Dovolite mi nekoliko prostora v Vašem cenj. listu. — Kamor se ozremo, vidimo le boj. Poleg vseh bojev pa je dandanes najhujši — boj strank! Končno pa mora zmagati ona stranka, katera je poštenejša. — Pri nas nu deželi in povsod, imamo dvoje struj: napredno in nazadnjaško. Se pred kratko dobo smo imeli le eno stranko — klerikalno. Nje glavarji so vladali prav absolutistično! Nihr?. jim ni mogel kaj ukazati, vse se je pokorilo njihovim ukazom, vsak je upognii tilnik pred njimi. Duh časa pa je zahteval obračuna od tega absolutističnega nadvladja! In res, naši ljudje so se zdramili iz dolgega spanja, padla je debela mrena z oči j, otresli so se težkega jarma. Posledica temu je bil — pričetek nove struje. Število novih je bilo od dne do dne večje; množile so se njih mase kakor gobe po dežju. Gotovo je bil nastop teh dr-znežev za klerikalce hud poper; njihov blišč je obledel, bili so postavljeni v pravo luč, stali so tu razkrinkani. Sedaj nastane vprašanje: Zakaj se je nova struja tako hitro ukoreninila in tako napredovala med ljudstvom? Odgovor je le eden: Ker je slonela na pošteni in pravični podlagi! Vzemimo praktičen slučaj iz življenja. Mislimo si dva trgovca, katera odpreta šta-cuno. Prvi reflektira na odjemalce le z dobrim blagom, drugi pa si misli pridobiti jih z veliko reklamo. V začetku pojde prvemu res piškavo — štacuna je skoro pra-
in če zazveni v bližini njen glas, mi je pri srcu tako veselo in slavnostno kakor kadar v predvečer Šmarnega praznika zvone zVonovi, in srce oznanja v meni: Ona je dobra kakor angelj Gospodov.«
Tako govore1 ji poda krasni šopek, in Noemi ga nehote vzame ter skloni pri tem hvalospevu svoje zardelo obličje nad ljubko vonjajoče cvetove.
Jurij nadaljuje.
»Noemi, nikdar nisem videl ženske, ki b; bila podobna tebi. Kar je rekla mati, je b:l samo odmev mojih lastnih čutov. Z drugimi otroci sem se vedno prepiral, s teboj nikdar. Tvoj vpliv na me je bil vedno čudovit. Glej, tudi moj poklic si do-iočiia ti! Nikdar nisem ljubil jcvetlic, toda ko sem videl, kako si si.vpletala v lase zelene vejice revne akacije na vašem dvorišču, kako.si poljubljala cvetlice in celo obili mah na zidu oskrbovala kot nekako dragocenost, tu je moje srce zaradi tebe zagorelo za mirno rastlinstvo, in odločil sem se,-da svoje življenje posvetim njegovemu negovanju!« ; Za trenotek obmolkne, nato jo prime zaroko.                                    *
zna. Kaka razlika pri drugem! Tam je vse polno odjemalcev, reklama jih je privabila v velikem številu; kmalu pa se pokaže, da je bila ona reklama le sleparstvo; ljudstvo prične zahajati k onemu trgovcu.z boljšim blagom, četudi ne dela take reklame.
Sedaj obrnimo ta slučaj na stranke. Le poglejmo kako mnogovrstno reklamo uganja klerikalna stranka na deželi in povsod za svoj obstanek. Sedaj se nam usilju-je nehote vprašanje — zakaj? Odgovor ni težak, in si ga lahko vsak da. Oglejmo si nekoliko, kaj vsega uganjajo ti klerikalci. Za svoj obstanek so prisiljeni ustanavljati mlekarnice, posojilnice, razne zadruge; dekleta lovijo v »Marijino družbo«, fante in može silijo k čukom in da se njih bojevniki ne dolgočasijo, prirejajo jim tudi veselice.
Kako je n. pr. »Pr. list« psoval pred leti Sokole in razna napredna društva! »Glejte jih, je pisaril, vedno imajo veselice, ljudstvo učijo zapravljanja, kvarijo mladino itd. Pošiljal je ogenj in žveplo z nebes, naj bi pokončal vsako tako veselico
—  Četudi je bila prav nedolžna. Tako še pred par leti. Vzemite pa danes v roko ono cunjo. Zapazite kakšenkrat po več kolon, kjer se vabi sedaj k eni sedaj k drugi veselici. Neverjetna razlika, pa vendar resnična!! Najlepše je pa še to, da ni pri nobeni drugi veselici toliko razgrajanja," preklinjanja, pretepanja kakor ravno pri teh veselicah na pristni katoliški podlagi, .
— dasi pride kakšenkrat sam škofov blagoslov nad nje.
Najzlobnejšo in najpodlejšo reklamo pa uganjajo ti ljudje ob volitvah. Tu začne strašanski pritisk in terorizem; takoj je vera v nevarnosti. Kaj uganjajo takrat prižnice, špovednice itd. ne bodem tu razlagal, saj ve prav dobro vsak. Če slučajno zmagajo, tedaj se bahajo vidite: ljudska volja je zmagala! V resnici pa je zmagal terorizem, podkupovanje in vino. Da je to gola resnica je dovolj dokazov na razpolago.
Hinavci! Ako hočete, da bode zmagala ljudska volja, tedaj ne poslužujte se za časa volitev terorizma, zaprite se v svoje farovže in zaprite tudi svoje kleti
—  tedaj bodete videli, kako ljudstvo govori!
»Noemi, nevede si mi izbrala pot življenja, postani mi družica na tem potu! Glej, jaz in moja mati neprestano blagoslavljava trenotek, ko prestopiš prag najinega doma, in nikdar ni nobena streha krila srečnejših ljudij kakor bodeva midva, če postaneš moja žena!«
Noemi je zatrepetala kakor drevesna vejica, in šopek jo je težil, kakor da je svinčen. Morala ga je odložiti, toda to se je zgodilo tako hitro, da je bilo videti, kakor da ga je vrgla proč. Jurij je ta nemi odgovor razumel predobro. Prebledel je kakor smrt. Ubogi mladenič! Če bi bil prišel dan prej, bi bilo njegovo hrepenenje uslišano! kajti dasi ga Noemi ni ljubila tako, kako si je to želel, ni imela o ljubezni romantičnih pojmov in gotovo bi bila postala njegova žena; toda zdaj, po včera-šnji noči, ne, zdaj je bilo to nemogoče! Ni sicer upala, da bo še kdaj videla kralja, svoje duše, toda kljub temu mu je blazno posvetila svoje srce, in zdelo se- jej je, da samo misel na druzega poruši priseženo tajno zvestobo.
(Dalje prihodnjič.)
..J
Napredne stranke! Vi se ne poslužujete takih podlih sredstev, a kljubu temu je število vaših somišljenikov vedno večje. Kako je to mogoče? Vzemimo slučaj o trgovcu z dobrim blagom in imamo takoj odgovor.
Pridite torej med nas na deželo, pojasnite našemil ljudstvu, kdo je njegov prijatelj in kdo njegov sovražnik. Bodite uverjeni, da mora biti zmaga na naši strani. —                                                 *1
Mi sicer delamo po svojih močeh, pa vendar vsega ne zmoremo.
Sedaj se bližajo nove volitve; klerikalni kolovodje bodo delali na vse kriplje,' prodajali bodo svojo slabo robo, usiljevali se bodo kakor pravcati židje; ako se jih bode vrglo ven skozi vrata, se bodo pokazali zopet noter skozi okno in ubogo nerazsodno ljudstvo, se bode dalo zapeljati od teh sleparjev! Upoštevajte naš g glas! Na svidenje! Delajmo skupno med ljudstvom!
De že lan.
Jutri veselica v St. Andražu! Začetek ob 5. popoldne.
Moil-ov Seidlitz-prašek
je ub na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičahni čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatlje K 2-
Ponarejanje se sodniško zasleduje.
Molol-ov Franc, žganje in
la ribanje iivota. — BoleCine olajšujoče in okrepCujoGe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orig. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in roirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Danaj, I.
Tuchlanben 9.
Zaloga v Gorici, v lekarnah;  G. Cristofoletti,
A. Gironcoli,
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Renče, 21/7. 1909. — (Gostovanje gledaliških dramskih igralcev iz Zagreba). — Dne 20. t. m. priredili so gg. Josip Pa-stirc, Vlad. Kešelj in g.ca Kat. Kastelic zabaven večer, na katerem so želi obilo pohvale. Navzoče, radi neugodnih razmer sicer malobrojno občinstvo, se je zabavalo. .Va preostanka 378 K se je določila za dr. sv. C. in M. —
Gospodje igralci bodo gostovali še v Ajdovščini, Kanalu, pri Sv. Luciji, Tolminu, Kobaridu, Bovcu in naprej. Želimo obilen obisk v*1 večerov nele radi zabavnosti, ampak ker donaša ta večjih zneskov za našo šolsko družbo.
Iz Št. Ferjana. — V »Prismojencu« se je oglasil v kratkem času zopet nov do-pisač. Ko sem čital njegov dopis v zadnjem »Prismojena^, bilo mi je radi njegove slovenščine skoro slabo. —- Dopisač se grdo zaletuje v Števerjanske »Sokole«.
Nadalje pravi dopisnik, da so »liberalci« surovi in da iščejo povsod prepira in pretepa, da so izzivali »mirne in olikane čuke« na plesu pri Mihu Paljevic na Pu-šči. Ako niso prišli »čuki« delat prepir in pretep, zakaj so pa sploh prišli na plesišče; saj so se vsi zarotili in med seboj prisegli, da ne pridejo tja. — Potem piše dopisnik, da so pozabili »liberalci« nekje svojo izobraženost in oliko. Kaj so pa »čuki« delali ob času obč. volitev, ko so napadali mirno domov se vračajoče kmete pod »dorom« s kamenjem — kje so pozabili svojo oliko ta dan — kje je tičala takrat njihova izobraženost?
Zadnji ples, ki ga je imelo društvo »Sokol«, se je vršil povsem mirno in nihče izmed naših ni bil pijan. Če je mogoče bil kak okrvavljen, bili so vzrok »čuki«, ker so napadli »Sokole«, drugi večer po plesu, ko so se ti podali v Št. Ferjan. Eden izmed napadalcev je občutil tudi zasluženo kazen. — »Vsak je moral dobiti utis, da liberalci po svoji obliki zaslužijo, da avan-cirajo v kak gozd skrit se«, — piše dopisnik. Iz tega stavka se razvidi vsa »ču-kovska« izobraženost. Razvidi se tudi, da so »čuki« le vaški pretepuhi in barabe!! In take barabe podpira naš gospod nune!! Sram naj ga bo!! — Eden izmed »Sokolov«.
Bralno In pevsko društvo v Šempasu
priredi v nedeljo, 25. t. m. veliko veselico.
Po končanem vsporedu imajo fantje javni ples.. —
Legar v Pevmi. — Vročina je pritisnila in legar se pri nas vedno bolj in bolj razširja! Včeraj dne 23./VH. so* položili do sedaj že peto žrtev te grozne bolezni k večnemu počitku. To je bil neki 22 letni mladenič. Dovoljujem si pa omeniti, kako skrbijo oblasti v obrambo te nalezljive bolezni! Pri nas leži pokopališče prav tik ceste in mrtvaška kapelica seveda tudi. Tu mimo gre na dan na stotine ljudi. In čujte! Mrliča prinesejo v kapelico, kjer leži celih 48 ur pri odprtih vratih pokopališča in kapelice!! Že od daleč se čuti mrtvaški duh, ki obdaja bližnjo okolico pokopališča! Nekaj časa pazi tu orožnik, ki ne pusti menda nobenega k mrliču. A ko se ta odstrani, pazi drug človek, pa tako, da pušča mimoidoče k mrliču, — in ti prenašajo tako oči to bolezen v svoje lastne družine!! Torej pokopališče odprto — kapelica odprta — v njej leži v najhujši vročini mrlič, ki je umrl vsjed legarja — smrad že od daleč in ljudje molijo pri njem in ga škropijo!! Manjka le še to, da bi poljubljali mrliča! To pa se vrši v vasi, ki je oddaljena komaj 20 minut od mesta!! Poklicana oblast naj nujno ukrene vse potrebno, da se to zabrani in naj zagrozi zdravim ljudem tudi pod strogo kaznijo, da ne smejo obiskovati ne bolnikov in ne mrličev! Dokler ne po-mrje pol vasi, se ne bode menda nikdo zganil!! Tako se pri nas varujemo lega-rja! Sramota!
Iz ajdouskega okraja.
Iz Rihemberga. — Na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu stavimo vprašanje, kako to, da se došla pisma pri tukajšnjem poštnem uradu ne zaznamujejo z uradnim pečatom. Samo ob sebi je umevno, da je pošt. pečat oddajalnega poštnega urada velike važnosti v gotovih spornih in trgovinskih zadevah.
Mi Rihemberžani smo radovedni izvedeti, ako ne zaznamuje tukajšnji poštni urad pisma pred oddajo iz komoditete ali na ukaz svojih višjih? — Prizadeti.
Rihemberg. — Menda — darovati je hotel neki V. K. (Mešonov) z Brjij, znani Štrancar-Pavličev naganjač svojega sina ko mu je zadal z nožem kar devet ran!" Dasi sta kakor oče tako tudi sin izredno bogaboječa in uda ter propagatorja ka-planovega »Kršč. soc. izobraževalnega društva«, vendar se je sin K. premislil ter se je raje zatekel v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici nego se pustil »darovati«. Sodnija pa očetu najbrže raztolmači, da v sedanji dobi ni več dopuščeno »darovanje« na — tak način. Dober tek, gospoda! .... .
j      iz kobariškega okraja.
Iz kristalno narodnega trga Kobarida.
— Pred par leti, ko se je zvedelo, da pridejo vojaki v naše gore, je bilo vse navdušeno in veselo, kajti mislilo se je in pričakovalo, da prinesejo ti novo življenje v naše kraje. V prvih letih, pod prejšnjim poveljstvom, je bilo razmerje med častniki in domačini tudi v resnici dobro, a ne tako sedaj. Še ono lepo življenje, katero smo imeli pred prihodom, so nam ti s svojim postopanjem ogrenili. Nad navadnim vojaštvom se ne more nikdo spodtikati, a vse drugače je z višjimi. Ti, kateri se prištevajo nadljudem, ti so oni, kateri so naš spravili iz ravnotežja. Kar ti ljudje počenjajo pri nas, presega vse meje. I Ni se še pozabil Velikonočni ponede-I Ijek in lepa nedolžna pesem »Što čutiš Sr-bine tužni«, že hočejo razburiti naše ljudstvo na drug način. »Schulvereinski kolek«, ta jim je sedaj izzivalno sredstvo. Ti Germani izzivajo naše ljudstvo s tem — čujte — da prilepljajo te koleke na kozarce, iz katerih pijejo, ali pa jih po trideset ; aK še več raztrgajo pred očmi gostilničar-f ke. Najbrže si domišljajo ti namišljeni polbogovi, da so poslani sem, kot zidarji slavnega mosta od Belta do Adrije.
Kaj bi se zgodilo enemu izmed nas, ko bi tako delali kje na zgornjem Štajerskem. Zali Bog, da nimamo tudi mi tako zavednih gostilničarjev in trgovcev. Ti pogledajo raje skozi prste kot bi se zamerili oficir-f iem. Narodna zavednost, kje si. Že nešte-. tokrat se je vsak prepričal, kako zavedne jiudi te vrste imamd tu. Poglejmo samo
narodni praznik sv. C. in M. ko niso, iz strahu pred oficirji, izvesili zastav. Zavednosti imajo ti ljudje dosti na jeziku, a žali Bog samo tam. Ako pride pa kakšen višji častnik, takoj je vse rumeno. Kjer le morejo, pa ližejo pete tem ljudem. Kako bridka resnica je to, katera peče. Pisali bi o tem še marsikaj, ko bi le pomagalo.
Svojega germanstva pa ne rešujejo oficirji le s svojimi koleki, tudi računski listki sv. C. in M. jih bodejo v oči, ter zahtevajo račun na navadnem papirju. Ako, ni to že višek zagrizenosti, ne vem, kaj bi bila. Namesto da bi ti ljudje živeli v miru s prebivalstvom, ga s svojo zagrizenostjo izzivajo.
Našteli bi lahko še marsikaj, s čimur se ti nadljudje ponašajo po naših gorah. Konec bi bilo tega, ko bi ljudje, kateri imajo z njimi največ opraviti, pokazali tem ljudem, da smo mi tukaj gospodarji, da prebivajo tukaj Slovenci, kateri si ne puste žaliti svojega narodnega čustva. Ali žali Bog ni tako; preveč se jim dovoli, zob pa ne pokaže. Takemu tujcu se vse dovoli, domačinu nič.            '
Kobaridci — posebno nekateri — vz-dramite še, da bode konec izzivanju!
Iz komenskega okraja.
Iz.Lukovca pri Štanjelu. — Na 14. t.
m. so bile v Štanjelu volitve župana in izvoljen je g. Filip Hočevar, posestnik in krčmar v Štanjelu iz stare županstvene rodbine. Ljudstvo irna veliko zaupanje, da ne bode, kakor do zdaj v Štanjelu. Kako so ti vbogi ljudje lani gledali, kako so po drugih občinah dobivali podpore, žveplo, bakreni vitrijol in posebno seno so vozili s postaje v take občine na Vipavsko, kjer ni bilo ne toče in ne kobilic, pri nas pa je bilo vse. uničeno in nismo nič oodpore dobili; seno smo pa na Vipavskem po pet kron star cent kupovali; tako je bilo pri nas do sedaj. Za ubogega kmeta ni nilič: z mazin-cem zganil.
na teden Izvorne testenine
Domače vesti.
+ Ivan Lokar. — Včeraj ob 5. popoldne je bil veličasten pogreb, kakoršne-ga Miren morda še ni videl. Iz Gorice in raznih drugih krajev je prišlo veliko prijateljev pokojnikovih. Mrtvaški voz iz Gorice je bil obložen s krasnimi venci in trakovi, ki so povedali, da žalujejo za dragim Ivanom in mu pošiljajo zadnji pozdrav: soproga, hčerka, trije bratje Anton, Artur, Vekoslav, razni svaki, strični-ki, občinsko starešinstvo, prijatelji itd. — Pogreba sta se udeležila korporativno tudi Mirenski Sokol in društvo »Ipava«, ki je zapelo pred hišo »Blagor mu«, pred pokopališčem pa »Jamica tih a«. (Župnik ni dovolil pUi v cerkvi in na pokopališču. Sicer je pokop'i,i**e občinska last, ali župnik Roje se vsiljuje tudi tu za gospodarja.) — Ko je bila rakev položena v rodbinsko grobnico, se je poslovil od dragega Ivana starosta Mirenskega Sokola g. Julij J ak i I, v imenu obč. starešinstva nadučitelj U r b a n č i č. — Naj počiva v miru!
Za Sokola v Mirnu sta darovala gg. Andr. Jakil in Jos. Pavletič po K 10.— mesto venca na grob g. Ivana Lokarja.
Kobariški dijaki prirede 1. avgusta veselico ob priliki 50-letnice Krilanovega rojstva. Na vsporedu je tudi igra »Županova Micika«.
Osebna vest. — Poštni nadkontrolor Štefan S u p p a n v Trstu je imenovan za ravnatelja poštnega urada istotam.
Otvoritev koče češke podružnice S. P. D. na Mangartu. — Dne 1. avg. bo ot-vorjena na Mangartu Koritniška koča, zgrajena od češke podružnice S. P. D. v Pragi, oziroma od akademičnega krožka te podružnice. Koča stoji na visočini 1350 m na mestu zvanem pod Jarčkom in ima kuhinjo, klet, jedilnico za 15 oseb spalnico za 6 oseb, spalnico za vodnika in sobo za gospodarico. Ta koča je prva koča S, P. D. v Mangartski skupini in do sedaj edina koča S. P. D, v visokih gorah m Primorskem. Največje važnosti bo za turiste, ki hočejo priti na Mangart iz juga, torej za
turiste iz Trsta, .Gorice in Soške do!iile ' dalje bodo od tam lahki prehodi v Planico in Rateče, v kotlino belopeških jC2er Trbiž in Trento.
Večer pred otvoritvijo je sestanek tu. ristov v Logu v Koritnici.
Laško učiteljišče v Gradišču ob Soči — zagotovljeno. — Naznanilo iz minister. stva o ustanovitvi laškega učiteljišča \ Gradišči je menda že dobil tamkajšnji ob. činski urad. Učiteljišče se otvori s prihod. nijm šolskim letom. Novo učiteljišče je prj. dobitev državnega in deželnega poslan« prosta Faiduttija.
Promoviral je na dunajskem vseučj. lišču doktorjem prava Maks O b e r s u e l član tržaškega ak. fer. dr. »Balkan«, če. stitamo.
NAZNANILO SL. ŽUPANSTVOM Potrebne tiskovine za bližajoče se dežel. nozborske volitve začne razpošiljati naš; tiskarna šele prihodnji t$$m, in to radi te ga, ker se bodo tiskovine šele tiskale. Po čakati moramo, da dobimo potrebne vzor ce od glavarstva, ker bodo tiskovine z; letošnje leto najbrže drugačne. Prosin« potrpljenja.
Skozi podbrdski predor hodi v naši gore hujskat neki kranjski nune, ki je tuti deželni poslanec na Kranjskem. Mož j( zvit kakor kozji rog pa govori rad o «go spodarskih« rečeh, to je skrito, da bi ljudjt tim lažje sedli na limanice farovške stran ke pri bližnjih volitvah. Tisti nune Pibei naj uči svoje ljudi tam po Gorenjskem tam naj hujska, na Goriškem ga nič ne po trebujemo. Kar že ni dosti prepira, ga za. naša v gore še ta kranjski nune. Marš nazaj na Gorenjsko skozi podbrdski predor!
Vipava se bo regulirala! —. »Gorica je z velikim veseljem naznanila, da' je regulacija Vipave dognana reč. Toliko in toliko troškov, izvede pa se regulacija čim prej. — Gotovo je, da se bo »regulirala« Vipava vsaj do konca oktobra, dokler ne minejo volitve; najbolj se bo »regulirala« gotovo meseca septembra, ko bo bivši poslanec Berbuč potreboval Vipave tako krvavo. »Gorica« je naznanila regulacijo, pristavila pa ni še to pot, d a je zasluga Berbučeva. Pa se še zgodi tudi to! Zakaj pa ne? — Ni pa dvoma, da res pride tudi do regulacije Vipave, ali da se more mačeti izvrševanje od vlade napovedane gospodarske .akcije, treba rednega delovanja deželnega zbora. Regulacija se je zopet zavlekla s skrajno škodljivo obstrukeijo slov. klerikalcev v lanskem deželnem zboru. Klerikalci ovirajo koristno gospodarsko delo; ako pa se kljubu temu kaj napove po trudu in prizadevanju d r u gi h mož, potem pa, alo: spet smo mi, klerikalci, nekaj dosegli. Ubogi na duhu, ki verjamejo kaj srakam iz Stranke Ljudskih Sleparjev! —-
O razkolu, ki divja v klerikalni stranki, noče pisati »Primorski list«, hoče pa odvrniti pozornost od tega razkola na »razkropljenost« med »liberalci«. Reva! Naprednjakov je toliko, da je »Prismojen-čka« strah pred njimi. Nič naj ne govori o razkropljenosti na napredni strani; razkropljeni utegnejo biti pri volitvah klerikalci! — Neumno je, kar piše, kako je bilo nekdaj in kako sedaj. Naj rajši pove, kako je bilo včasih povsodi »živio Gregorčič!« sedaj pa nič več; sedaj ga pošiljajo že »novostrujarji« k vragu, čeprav je mašnik katoliške cerkve!
»Svoj dom«. Iz mesta: V »Edinosti« od minole srede izraža dopisnik v »Goriških vesteh« mnenje, da je stavbena zadruga »Svoj dom« v Gorici zaspala in poživlja merodajne faktorje (menda načel-stvo), naj se zdramijo. Ker smo skromnega mnenja, da treba v važnih zadevali resnico poročati in ker smo prepričani, da je ta stavbena zadruga za goriške Slovence zelo važna, vabimo nepoučenega poročevalca na Livado, kjer lahko vidi osem ličnih hišic, ki jih je zadruga sezidala v prvem letu svojega obstanka in mu tam gotovo zadružni tajnik rad pove, da bije zadruga že celo leto svojega obstanka hud boj s kompetentno laško oblastjo za dovolitev stavbenega dovoljenja za — devet hišic.
Tudi razporoka bo zopet pomagala pri volitvah. Neki politični slepar iz svete farovške stranke je že pridigal nekje zopet o razporoki, ki naj pomaga kavčem pri volitvah v goriški dežglni zbpr, kjer 2fP sko-ro izključno le za gospodarske rečj ter si? o takih rečehi kakor razporoka, sploh ne razpravlja. Saj čitatelji vedo, o Čem se
razpravlja v deželnem zboru; saj čitajo poročil o sejah. Kaj takega, kar trobi o-jnenJeni politični slepar, morejo verjeti baclvi; drugi pa naj mu povedo, da je sle-paroviC, kateremu ne gre nič vere.
Vino bo igralo jednp glavnih ulog pri klerikalcih ob bližnjih deželnozbor-skili volitvah. Postavljene so v tak čas, ¦^ bodo brali vino gospodje nunci. Prijazni bodo, kmet bo točil, farovške kleti
tera je dala — vsled radodarnosti kopaliških gostov — preceJSen dobiček, kateri se je razdelil med pogorelce.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Oironcoli-Gli-iibich. V teh dveh lekarnah bo tudi pono-čna služba v času od 25. t. m. do L avgusta. —
Listnica: .Anonimnemu  dopisniku  iz
Gorice: Prosimo,* naznanite  nam  svoje
bodo poln^^to ^f^                                        Vaj&^dgovorimo. Na anonim-
jjjeti in teklo bo vino, RateTo *jfedalo ljudstvo, ljudstvu v poneumnevanje, da bi volilo farovške kandidate v deželni zbor. _ s svojim pridelkom naj  se poneumni
..ljudstvo in zato naj goje .hvalo nuncu ter gre volit, kakor on ukaže. —"Ljudje božji, bodite pametni pa ne delajte si škode sami sebi z žulji svojih rok!
O profesorju Berbuču piše »L' Eco«, da je v tesni zvezi z laško liberalno stranko, v dež. odboru pa prijatelj Pajerjev in stopinje pobira za Pajerjem. Ima se za velikega finančnika ter si prideva zaslugo, da je on spravil  užitnino v državno
I režijo, to je ista zasluga, katero si na la-strani prisvajata včasih dr. Pajer, včasih dr. Pettarin. V resnici pa se je vsled sklepa dež. zbora vlada odločila za pobiranje užitnine in doklad za nekaj ča-Zasluga Berbuča, Pajerja ali Pettari-
na
vi
No, kljubu temu bomo sedaj zopet kmalu čitali slavospeve Berbuču glede užitnine! Saj so volitve tu!
Voda iz Kanina za Gorico. — Okrajno glavarstvo v Tolminu- je-naznanilo goriškemu magistratu, da se more poslužiti vodnih izvirov v Kamnem za goriški vodovod. — No, pa sedaj menda obvelja Hubolj!
Koloni so sedaj klerikalcem pri srcu. Ker se bližajo deželnozborske volitve, bo imel odbor »Zveze slov. kolonov« tudi svojo p r v o s e j o. Drugače bi bili še čakali s to prvo sejo. Seja bo 8. avgusta. Ali bodo zopet farbali zastopnike kolonov!
Neznani tatovi so udrli ponoči v mesnico Fogarjevo pri Soškem mostu ter odnesli okoli 50 K denarja.
Aretirali so v Gorici 15 letnega N. Fa-bijana, ker je kradel kokoši, jajca in drugo. Strahoval je tudi nekaj fantičev, mlajših od njega ter jih zapeljeval k tatvini in jih sili!, da morajo ostati ž njim z doma tudi ponoči.
Policija v Gorici je prijela nekega 30 letnega Antonija Buzzi in neko Marijo H., katero je vodil okoli ter jo zavajal na kriva pota. Tudi sta napravila precejšnjo škodo na nekem polju. H. je bolna, zato so io poslali najprvo v bolnišnico, potem pride v zapore.
Samomor. — Brivec Avgust Komel je trpel že dlje času na živčni bolezni. Pred kratkim se je bil porezal z britvijo, lioteč si vzeti življenje. Toda rešili so 'ga ter peljali v bolnišnico. Tam pa je skočil včeraj iz prvega nadstropja s hodnika ter ('Stal mrtev.
Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnu in pevsko društvo »Ipava« ter sokolsko društvo v Mirnu prirede skupno veliko narodno slavnost združeno z ljudsko veselico v Mirnu na 5. septembra 1.1. na velikem obširnem prostoru pri »Vrabcu«. Sodelovalo bode več bratskih društev, kakor so-Nskih in pevskih, ter se priredi cestna to polževa dirka, srečkanje i. t. d. Toliko v vednost vsem bratskim društvom, da si blagovolijo vzeti na znanje pri svojih Prireditvah za isti dan. -=- Veselični odsek.
Izpred sodnije. — 26-letni Karol God-«ik z Gorjanskega je bil obdolžen, da je »kradel v Tržiču bicikelj, vreden 200 K |cr da se je klatil okoli brez dela. Prisodi-u uiu je sodnija v Gorici 2 meseca težke šeče z dvema postoma,
Rogaška — Slatina. — Dne 18. t. m. to dospel semkaj srbski prestolonaslednik Aleksander ter se je nastanil v hotelu »Nadvojvoda Ivan«. Visokega gosta Je pozdra-V;| i" spremil na stanovanje, kopališki rav-nateij g. dr. Muli. Zajedno s prestolonaslednikom je dospel srbski general in pre-dsednik drž. sveta g. Savo Gruič s svojo s°Progo, v spremstvu prestolonaslednika jLe nahaja poveljnik Dragoljub Geremič. restolonaslednik se zdravi pod vodstvom Kopališkega zdravnika g. dr. Jos. Simonina. -- Dne 11. t. m. je udarila strela v po-Mopje dež. uratj. sjuge# ogenj je vpepelil m vse imetje v tej hiši stanujoč«! uslužbencev. Ravnateljstvo kopališča je prire-110 v korist oškodovancem tombojp, ka-
na pisma pa ne moremo odgovarjati.
Zveza narodnih društev.
Jutri 25. t. m. priredi, kakor že objavljeno, v Št. Andrežu tamošnje »Bralno in pevsko društvo« veselico z jako lepim vsporedom, ki je bil objavljen v zadnji »Soči«. Nikdar pa ne moremo prehvaliti humoristične igre: »Gospod Čapek«, ali: »Kaj rae nihče ne pozna?« To bo res za poč't; kakor pravi tudi v igri Gašpar, Ča-pkov sluga. Ta jo bo gotovo prav dobro pihnil. Njegova vloga je v dobrih rokah, o čemur se prepričajo udeležniki. Tudi ku-plet: »Lepa žena« bo gotovo vsakemu u-gajal. Predstavljala se bo moderna žena, katera hoče na vsak način biti lepa, da bi bolj ugajala možu — toda — mogoče ne svojemu. —-O petju moramo tudi omeniti, da se bo pela vedno lepa pesem: »Pastir« ter »Mojemu rodu« s spremMevanjem orkestra.
Slišale so se vedno pritožbe od občinstva, da se prirejajo veselice v največji vročini tako, da se človek mora ves skuhati v gnječi. Da se temu ogne, je sklenilo društvo, da bo začetek šele ob 5. popoldan, ko se soinec že nagne ter prijetne sapice pihljajo. Gotovo bo »fletno« na senčnem dvorišču g. J. Kuzmiua (pred cerkvijo) ob zvokih vojaške godbe. Prepričani smo že sedaj, da ostane vsakenui u-deleže.ncu ta prireditev v sladkem spominu tako, da marsikateri se bo nehote pozneje spominjal na Št. Andrež. Torej, jutri na svidenje pri veselici!!!
Društvo »SoČebran« v Gorici, pri Barki priredi svojo prvo veselico, dne 15. avgusta. Naprošena so vsa bratska društva, naj bi se ozirala na to prireditev!
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Nova slovanska tovarna v Ljubljani.
— Poročali smo nedavno, da je Kolinska tovarna za kavne primesi v Kolinu kupila od g. Ivana Jelačina znano tvrdko »Prvo jugoslov. tovarno za kavne primesi« in da bo sezidala v Ljubljani popolnoma novo tovarno, v katero bo tvrdka investirala nad 500.000 K. — Delničar}5 tega podjetja so sami slovanski trgovci in med temi seveda tudi slovenski. -— Tehniška ureditev nove ljubljanske tovarne bo v vsakem oziru najmodernejša.
Politični pregledi.
Sestava avstr. delegacije je sledeča: 17 Slovanov, .15 Nemcev 5 socijalistov in 3 Romani. Nemcem ta sestavitev prav nič ne ugaja: za skupnega finančnega ministra Buriana jim sicer ni veliko, tem več za Aerenthala, kateri utegne dobiti zavoljo svojo vnanje politike od slovansko-socija-listične večine nezaupnico.   .
Proti StUrgkhu In Hochenburgerju je grmel na klerikalenm shodu v »Unionu« dr. Brejc, »vodja« koroških Slovencev. Prav bi bilo, če je vprašal poslance S. L. S., zakaj niso obstruirali pri proračunu o-beh ministrov? Kaj pomaga grmeti v Ljubljani proti StUrgkhu in Hochenburgerju, ko ju pa katoliški poslanci tako lepo v miru puščajo v parlamentu! Takemu grmenju se smejeta Stiirgkh in Hochenburger.
Obstrukcionistiška laž. — Zaupniki obstrukcionistiških strank so imeli na Pu-. naju sejo, iz katere so izdali to-Ie poročilo: »Na posvetovanju je bilo splošno in z velikim zadoščenjem. konstatirano, da je odločni nastop obstrukcionističnih strank češko in slovensko javno, mnenje, brez \ff jeme odobrilo.« — Hg! Brez izjeme! Kako.
grmi proti obstrukcionistom iz čeških, slovenskih^ hrvatskih listov! Na to pa izdajo obstrukcionisti komunike, v katerem trdijo, da slovensko in češko javno mnenje odobruje brez izjeme obstrukciju. Ali je Šusteršič diktiral ta komunike? — Lagati pa znajo!
Istrski deželni zbor se je sešel 22. t. m. Namestnik je pozdravil dež. zbor v laškem in hrvatskem jeziku. Govoril je lepo ter poudarjat'potrebo gospodarskega delovanja za Istro. Glavar Rizzi je govoril laško, podglavar dr. Laginja hrvatsko in laško.-Lahi hočejo imeti deželni odbor sestavljen čisto po svoji volji. Kako sporazumno delovanje bo težko!
Tržaški dežeini zbor se je sešel v četrtek zvečer. Predsedoval je najstarejši član Budinič, tajništvo najmlajši dr. Vilfan. Galerije so bile polne. Deželni zbor je pozdravil namestnik. Dr. Rybar je interpeliral radi lažnjivega pisanja laških listov glede na' kolesarsko dirko iz Kor-mina v Trst, pri kateri so bili potreseni po cesti žeblji. Interpelacijo je čita! Vilfan. Gaferija je kričala in upila ter pela »Nelia patria«. Kraval je bil velik. Lepo je začelo. To je kultura laška!
Razne vesti.
Društvo   slovenskih   časnikarjev je
imelo v Ljubljani v sredo svoj občni zbor. Predsednikom je izvoljen dr. I. Tavčar.
Vseslovanska banka je kakor poroča »Neue Freie Presse« iz Lvova, perfektna. Potrebna glavnica je osigurana. Največ sta udeleženi »Azovskodonska banka« in »Živnostenska banka« v Pragi.
Don Carlos. — Truplo so pripeljali včeraj v Trst. Pogreb je danes. Po slav-notsni maši so položili krsto v rodbinsko kripto pod kapelo sv. Karola. Navzoči so bili vdova pokojnika, sin, brat itd.
Ponesrečil je na Triglavu dunajski učitelj Laas.
Odbor starišev za slovenske šole v Trstu vabi na javni shod, ki se bo vršil daney. Poročal bo državni poslanec Ry-bar o stanju šolskega vprašanja v Trstu.
Na Kranjskem se res dobro splača, biti klerikalec. — Vodja velikega ljubljanskega poštnega in brzojavnega urada je postal nadkontrolor Josip Štrukelj. - Štrukelj je še mlad človek; oni, ki so vstopili ž njim k pošti, so še oficijali, čeprav so med njimi boljši uradniki, kakor pa je bil Štrukelj. Ali Štrukelj se je kar čez noč poklerikalil in si znal na ta način pridobiti protekcijo, da je hitro avanziral za kontrolorja, nadkontrolorja in sedaj je že vodja velikega ljubljanskega poštnega urada!
, Grobokop brez dela. —. Zdravstveno stanje v Istri je letos tako ugodno, da je morala občina Poreč nakazati tamošnjemu grobokopu precejšnjo svoto, ker revež ni dobil nobenega zaslužka ravno vsled tega, ker že delj časa ni hotel nobeden umreti. —
Zakaj se zemlja suče? Meteorolog in fizik prof. Dove je vprašal pri izpitu kandidata, zakaj se zemlja vrti. Kandidat odgovori, da je to poprej natančno vedel, pa se v trenotku ne more več spomniti. »Škoda, škoda, je dejal profesor »edini človek, ki je to kdaj vedel in še ta je pozabil«.
Dohodki novega nemškega kancelar-ja Bethmann Holhveg-a. — Ta gospod je postal sedaj najvišji uradnik nemške države in obenem Prusije, dobiva torej plačo od države in od Prusije. Od države dobi dvojno plačo in sicer kot državni kan-celar 100.000 mark in kot državni tajnik ministerstva za zunanje zadeve 50.000 mark. Na Pruskem je on ministerski predsednik, kar mu donaša plačo 36.000 mark, in je zraven tega še pruski minister za zunanje zadeve, to službo pa opravlja brezplačno. Vsega skupaj dobiva letnih mark 186.000, ne vstevši lepih tisočakov repre-zentacijskih doklad, prostega stanovanja in upanja do visokega reda z briljanti, ko se mora umakniti drugemu, kar se pa gotovo zgodi tekom desetih let,
Dolgost železniških prog na svetu. Po zadnjem Štetju so vse železniške proge na zemlji dolge 933.850 km. Večje države se vrste takole: Združene države 361.579 km, Nemčija .57.376 km, Ruska (v Evropi) 56,670, Francoska. 47442 km, Angteška-Indija. 46,642 km, Avstrijsko-Ggrska 41.227 km,' Angleška 37.107 km, Kanada 33.147 km, Mehika 21.007 km, Argentinija 20.560
km, Brazilija 17.05$, km, Italija 16.420 km, Španska 14.649 kin in Švedska 13.165 "km
Čitalnico za deco imajo v Hamburgu. Smoter ji je, nuditi velib^riestni mladini priliko za čitanje dobrih "talite. Na Angleškem, Švedskem in v Ameriki takšne u-stanove že davno niso redke prikazni.
Analiabeti na Ruskem. Na Ruskem je mnogo nepismenih narodov. Po popisu od leta 1897. spada na 10G0 ljudi 789 analfa-betov; pismenih bi bilo torej 211, med tem ko jih je v Belgiji 998, na Nemškem 980 in na Fiancoskem J'/X Pji ženskah je- na Ruskem še slabše; i*I 1000 ne zna brati in pisati 869. Tudi v plemenitaških rodbinah ne manjka analfabetov, med 1000 jih ]e289.
Najhitrejši vlak na svetu. Dober pešec prehodi 1 kilometer v 12 minutah, torej 5 km v 1 uri. Konj preteče na uro 8 do 12 km, kolesar prevozi 15 do 20 km, poštni vlak 30 km, brzovlak 60 km. Zadnje velja le o naših vlakih, kajti po drugih državah, zlasti onih, kjer se razprostirajo velikanske ravnine, vozijo vlaki z veliko večjo hitrostjo, ker se jim ni treba bati ovinkov. S posebno veliko hitrostjo vozijo vlaki na Angleškem. Tam imajo tudi najhitrejši vlak na svetu: Tourist-Express, ki vozi iz Londoua v šotske gore in ki prevozi povprečno po 80 km na uro, sem in tam pa voz.i še celo s hitrostjo 120 km na uro.
Umor kočijaža. — Iz Litije v Radoho-vovas na Kranjskem je peljal voznik A. Zupančič brata J. in F. Vena. Pri gozdu sta streljala na kočijaža ter ga oropala. Roparja so zaprli.
Radi cerkvenega ropa v Kopru so aretirali 5 sumljivih oseb v Trstu. Pri jednem so našli doma srebrn križ in razpelo.
'Velelzdajniški proces v Zagrebu. — Zaslišavanje Nastiča se nadaljuje. Sodni dvor diktira braniteljem globe, ko izpra-šujejo Nastiča. Dr. Hinkovič je rekel, da je ban podkupil Nastiča. Globa 100 K! Dr. Mazzura je ploskal dr. H: Globa 200 K! Dr. Budisavljevič je vprašal Nastiča, če ga je res oklofutal neki častnik. Nastič je razžaljen. Dr.. B. je naložena globa 100 K. Dr. Hinkovič je vprašal Nastiča, če veruje v Boga. Nastič je molčal. Brez globe!
Dijaka Kleinmaverja, o katerem smo . poročali, da je pobegnil iz Celovca, so našli mrtvega blizu Vrbskega jezera. Zastrupil se je kmalu, ko je zbežal od doma.
Čudna šola je ona na kvarnerskih otokih v Uniji v Istri. Šola je za hrvatske otroke, ali učiteljica je Lahinja, ki ne zna hrvatski. To pač dovolj kaže, kako nezdrave so razmere na šolskem polju v Istri.
Konec sveta bode letos 15. septembra ob 10. uri 20 minut dopoldne. To je izdala verska družba sv. Duha v severoa-merikanski državi Maine. Vsi verniki naj se na to pripravljajo in čakajo v belih oblačilih na strehah svojih hiš konec sveta. Neverniki bodo poginili, samo verni člani družbe sv. Duha se bodo veselili na vekov veke... Ta novica prihaja iz Amerike — in tam se kaj rade izležejo zelo velike in debele Časnikarske race.
Otrok s šestimi prsti na obeh nogah. — V sredo je pripeljal Jakob Kamplet, kočar v Šerovem (obč. Šmarje okolica) svojega 3 in pol letnega sinčka Karola v celjsko bolnišnico, kateri ima na obeh nogah po 6 prstov mesto pet. Otrok se ne more obuvati, zato ga je pripeljal oče v Celje, da mu nepotrebna prsta odstranijo. Zanimivo, da je vseh 6 prstov nepravilno zra-ščenih in da je stopalo spredaj sicer nekoliko širše, da pa površen opazovalec ni mogel na prvi pogled videti, da ima Karol Šest prstov.
lidlikovana pekama in sladfiifiariia
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in  poroke, odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna fina vina In lik«rj«
na drobno ali v originalnih   butelkah
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah. *¦*¦
F. P. VIDIC S Komp. Ljubljana
Opekama ill zaloga peči, ponudijo vsako   poljubno   množino
^^= patentiranih            .
Sprejmejo se zastopniki
zarezanih strešnikov
,.S:sfem MARZOLA      (StrangfalzziBge!)     »Sistem MARZfll.fi'
Barve: a) rdeče naravno žgani, b> črno imprcgnirani. m MajHčnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, mm
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa 2 žico privezati, kar je gotovo veliko važnosti za kraje, ki trpe po močnem vf tru ia burji.                   v-
Vzoree in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja in najzanesljivejša postrežb?.
Mali ogiasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Akoje oglas obsežnejši se računa xa vsako besedo 3 vin. Najpriprainejie inscriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici,
Skrivnostna Ijubavaa msli! SrSLSŠSBf
bežni ter obudi ljubezen brez dvoma in truda. Proti K -2- v znamkah, tajno in poštnine prosto razpošilja: A. Mazzi, Ljubljana post. rest.
v 'najem takoj na   Komu št. H.'Več se izve istotam.
Na mesečne obroke
prodajam razi. blago za moške in ženske obleke, platno, preproge, /nvcse, garniture itd. Obrok od 2—3 K. — Na zahtevo pridem z nzorci na dom. Prosiir pi«ite dopisnico na naslov: I{arb'S b, Gorica, Via Alvarcz 31.
Le malo časa.                                   Le malo časa.
Ekspertna turdka za moške obleke
==  DUNAJ  V._______
m. a C. Konig
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec
Gorici
Tržaška   u!ica  štev/. 16 v lastni hiši.   =
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorslnega blaga ka-kouosfi iz ausfrijskih in angležkih fouaren najrazličnejših
za vsaki stan.
Remprechtdorferstrasse št. 28.
Dokler traja naša velikanska zalogu razpošiljamo moške obleke iz najboljšega blaga po zelo  znižani ceni.
Moške obleke:
Obleka iz ševjota   . K  \8, 20, 24 in više ^     „       „ kamgania  „ 22, 24, 26 „    „
površnik.....,18, 20, 24 „    „
nepremočljivi plašči    „ 18*— obleke za dečke      .  „ 10-—
Pri naročilu je navesti barvo, mero y čez prša in dolžino hlač v koraku.
Neugajajoče  se   zamenja ali pa se povrne denar. Razpošilja se le proti povzetju!
JlStatfbei)© podjetje
Znidarčič & Stepančič
GORICA ULICA MATTIOLI
e-% priporoča  si.  občinstvu  in  drugim korporacijam za izdelovanje  vsakovrs-nih stavbenih del. Prevzema   nadzorstvo  in   izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila  se  toplo priporočata
Znidarčič & Stepančič.
Triumf
francozke kosmetike-
Lepe polne prsi dobe damo. ako rabijo
El-zir Lavalier. -*+&!
Zanesljivo  učinkujoče  sredstvo od
^ Lavalier-ja v Pariza. — Rabi se ssmo
V ¦ »_ J   na zunaj 1 stekl. K 8-—. Dobi se poi
tkST<   vseh lekarnah, drogerijah   in trgovi-'
nah z dišavami.  Proti  povzetju pa v   Lavalier
Depot Felix Perfeer, Dunaj, I. Karlsplatz 3.
Steckenpferd-
lilijino mlečnalo milo
je najnežnejše milo za kožo.
I Lekarna Cristofolettl \
m                                                  -
J                 v Gorici.                  ±
• ŽELODČNE KAPLJICE |
z znamko sv. Antona Padovanskega.             # ^
Zdravilna moč teh   «
kapljic je neprekosljiva.   ^
— Te kapljice vredijo   •
redno prebavljanje,  i
če se jih dvakrat na dan  •
po jedno žličico popije.   ˇ
v»  jcuu«   bmuuu i»UpiJB.    T
Okrepe pokvarjeni že-  T
lodec, store; da zgine  ˇ
A                         v kratkem času orno-  ^
J tica in živofna lenost (m rt vos t). Te  J
{ kapljice tudi store, da človek raji je.  L
|       Cena steklenici 60 vin.
•   Lrisiofolc{tijcva pijača iz kino  ¦
J  in    $plp73    najboljši    pripomoček    pri   I
v   m   Z.oluZJU>  zdravljenju s trskinim oljem.   T
J Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.  J
Prostovoljno se proda dvonadstropna hiša
v koji je 10 sob, 3 jedilnice, klet, hlev, vrt za zelenjavo in prodajalna. Nadalje 1'4 joha travnika in 4 johe gozda. Hiša je najbolj pripravna za prodajo vina na drobno, ker ni v tem kraju nobenega trgovca te stroke. — Hiša se nahaja v Škof ji Loki na glavnem trgu. Več se izve pri lastniku
LOVRU  REBOLJ v Kranju,
POZOR!
Efli spijalist - optik
1 Primožič-Oorjci
na Kornu št. 13.
priporoča svojo bogato zalogo optičnih pre< metov kakor: raznovrstna očala bodisi nikh..si ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), 1^
itd. vse lo po zdravniških predpisih. Velika izberr barometrov, toplomerov, zdra1 niških toplomerov, kukal za lovce in hribi lazce, vage za vino, žganje in razne <lni|i tekočine, mikroskopov ter drugih predmeto spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in P zmernih cenah. Cena blagu konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se  toplo pripori
J. Primožič, optik.
Naznanilo. — Na razna vpraSanja slai nega občinstva si dovoljujem naznaniti, da ne toi pravo plzensfco pivo »prazdroj« v Gorici v liotcljski restavracijah, in sicer:
v hotelu.....»Pri poŠti«
»     »      ......»Union«
»     » .   .     »Pri zlatem Jelenu«
»     ».....»Tri krone*
ter da ga oddajam na debelo h zalogo v sodčki!' P 100, 50 in 2.') litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za GoriSko-GradiS^ansk'
v Oorici, tek. Josipa Verdi $./*'
N. B.   - Kdor p«e phensko pivo pri -Zlatcffl
elenu« prispeva 25 vinarjov pri hektolitru za  DiJ1«0
kuhinjo«.
I__________________V*W~    BKKZ    K O 31  K II K E I € E.    -^g__________________j__
Naznanjam si. občinstvu, da sera otvoril v Solkanu v lastnej hiši
! J    veliko zalogo raznovrstnega pohištva,    f
gi Priporočam novoporočeucem kompletne spalne sobe. Cene zmerne f* * in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge r? rs, dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoraa kaj naročiti. — Posebno i^ >\ se priporočam gg. rodoljubom z dežele, šl. učiteljstvu itd.                    SL
Za obilen obisk se priporoča                                                          g
j                                                                   Ferdinand Oelak v solta ti 293    |?