Stanovsko politiško glasilo J. I/. U- — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani ___— _ _ ^ ^ ""t***HfW »v rr= UredniHvo in oprava: Ljubljana, Frančiškanska Klica 6<1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem na sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno : fo/§esecna pruoga ''M*MOSBJCa€M<< = go Din za inozemstvo 80 Din. Člani ./. U. U. plačajo list < članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek potebe. Polt. ček. rac. 11.197. Telefon 3112 SEJA GLAVNEGA ODBORA JUU. V mali dvorani na Taboru je imel dne 19. avgusta t. 1. od 11. do 14. ure glavni odbor JUU sejo, katere se je udeležilo 35 članov. Predsednik tovariš Damnjan Rašič želi, da bi bilo delo plodno in uspešno. Zahvali se tovarišem iz dravske banovine, ki so vse skrbno pripravili za skupščino. Po predstavitvi novih članov glavnega odbora, se zahvali predsednik sekcije za vardarsko banovino tov. Marko Cvetkovic za priznanje njega in njegovih delegatov in izjavlja, da hoče sodelovati v glavnem odboru na osnovi pravil in poslovnika. Predsednik Rašič poroča, da je izvršni odbor izvršil svoje posle po smernicah glavnega odbora in na osnovi pravil »Udruženja«. Po izjavi tovariša Cvetkoviča smatra, ker so vzpostavljeni poslovni odnošaji z vardarsko sekcijo, nastali spor za poravnan. Pri razpravi so bili sprejeti razni predlogi, ki naj se izroče v razpravo skupščinskim odborom. Ko so bili napravljeni sklepi za delo na konferenci delegatov, je predsednik zaključil sejo. KONFERENCA DELEGATOV SRESKIH DRUŠTEV IN ČLANOV GLAVNEGA ODBORA. Popoldne so se zbrali delegati iz vse države, kakor tudi gosti v sokolskem domu na Taboru. Delegati so zasedli prostor v dvorani, gosti pa na galerijah. Ob 16.30 je otvoril predsednik tovariš Damnjan Rašič konferenco, pozdravil navzoče zborovalce ter dal besedo predsedniku ljubljanske sekcije tovarišu Ivanu Dimniku, ki je izrekel kot domačin vsem dobrodošlico. Poudaril je, da se vrši v Ljubljani drugič, prav ob desetletnici učiteljski parlament, ki naj dostojanstveno z uspehom in zadovoljivo reši vsa vprašanja, zadevajoča učiteljstvo kraljevine Jugoslavije. Spominja se učiteljskega kongresa iz leta 1920., ki je postavil temelje naši edinstveni organizaciji. Mi nadaljujemo to delo in stremimo, da ga poglobimo in razširimo. Naše stremljenje je, da bomo zastopani v vseh korporacijah', v prosvetni in državni hijerarhiji, parlamentu itd. i P^ed desetimi leti v Ljubljani sklicana skupščina je bila lepa, dostojanstvena in plodonosna. Nagovor predsednika tov. Dimnika so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem. Predsednik tov. Rašič priporoča delegatom, naj se dogovore o delu v skupščini. — Osnova za določitev članov v odbore naj bo člansko stanje poedinih sekcij v glavnem odboru. V debati, katere so se udeležili zlasti delegati iz južnih banovin, so ti zahtevali podpore tudi za bodoče. Delegat tov. Jankovič je kritiziral delo uprave pod Rašičevim vodstvom. V odgovor je priredila večina predsedniku ovacije in klicala: »Živijo Rašič!« Predsednik Rašič je naglasil v imenu glavne skupščine, naj zastopniki onih, ki ne soglasajo z delom uprave, predlože svoje želje m zahteve pismeno, da bo mogoče ugo-oiti vsem upravičenim zahtevam. Ob 18. uri je zaključil predsednik konferenco. KONCERT IN DRUŽABNI VEČER. Zvečer je priredil »Učiteljski pevski zbor« v dvorani na Taboru koncert, ki so se 2a poleg povabljenih častnih gostov udeležili delegati in mnogobrojni učiteljski prijatelji, da je bila prostrana dvorana popolnoma zasedena. Koncert so posetili nastopni predstavnici: odposlanec prosv. min. načelnik prosv. odd. v Zagrebu dr. Iv. KasumoVič, brig. gen Ant. Pekič, univ. prof. dr. K. Ozvald za rektorja, zastop. bana nač. dr. Vončina namest staroste SKJ E. Gangl, prosv. insp. Fr. Vrhov-nik, ban. šolski nadz. A. Rape, mestni župan dr Dinko Puc. žel. dir. Cugmus, Nande Ma-«"clt, dir. učit. šole, dr. Jos. Cepuder, predsednik NO, Rasto Pustoslemšek, nar. posl., predsednik društva »Šola in dom« dr. Drag. Lončar predsednik pev. zveze dr. Švigelj. Dorde oudimir, prota, glasbeniki Anton Lajovic olaviio Osterc, Zcrko Prelovec in I. Ukmar zastopniki tiska in drugi. Po koncertu se je razvila ob godbi Sokola I. živahna in prav animirana zabava. GLAVNA SKUPŠČINA 20. AVGUSTA. Predsednik tov. Damnjan Rašič otvori ob 9 tih skupščino ob prisotnosti častnih gostov, delegatov in mnogobrojnih članov Udruženja, ki so zasedli galerije. NJEGOVEMU VELIČANSTVU KRALJU ALEKSANDRU I. BLED. Jugoslovensiki uaitelji, zbrani na svoji XIII. letni skupščini v Ljubljani, pozdravljajo svojega ljubljenega kralja in obljubljajo, da bodo pri svojem prosvetnem delu vedno sledili zgledu Vašega Veličanstva v naporih za dobro države in jugoslovanskega naroda. V verni službi in udanosti Vašemu Veličanstvu so učitelji srečni, ker morejo s svojim vztrajnim delom negovati jedinstvo vsega hrabrega jugoslovanskega naroda, delati za napredek Jugoslavije, za čast in slavo vladavine Vašega Veličanstva. Predsednik Damnjan Rašič. Skupščina je stoje poslušala čitanje pozdravne brzojavke in priredila Njeg. Veličanstvu kralju velike ovacije. Nato je skupščina z odobravanjem sprejela pozdravne brzojave gospodu dr. Milanu Srskiču, predsedniku kraljevske vlade in gospodu dr. Radenku Stankovicu, ministru pro-svete. Po sprejetju brzojavnih pozdravov je nagovoril skupščino predsednik Udruženja. PREDSEDNIKOV GOVOR. Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! — Gospod ban! — Gospod odposlanec g. ministra prosvete! — Gospod župan! — Cenjeni gostje! — Tovariši in tovarišice! Jugoslovanski učitelji narodnih šol in Jugoslovansko učiteljsko udruženje imajo pri svojem vsakdanjem delu Vedno pred očmi visoka načela nacionalne ideologije. Ta načela so: negovanje jugoslovenskega nacionalizma, gojitev in spopolnjevanje vseh dobrih lastnosti rase, pa bodisi da jih imajo eno, dve ali tri plemena, krepitev ideje o edinstvu na-cije, odstranjevanje tujih besed iz narodne govorice, postopno uvajanje enotnega književnega jezika, spoštovanje vsake priznane vere in poudarjanje verske strpljivosti, delovanje na tem, da postane skupno ime Jugoslovan kakor tudi ime domovine Jugoslavija nacionalna svetinja, propaganda sprave v pogledu enakomerne razdelitve vseh nacionalnih dobrin v zvezi z omejitvijo privatne lastnine, tako, da se zagarantira vsaki rodbini dostojno življenje. Vodja Jugoslovanske nacije, naš vzvišeni in viteški kralj, je rekel v svojem pismu, naslovljenem Jugoslovenskemu učiteljstvu, da so učitelji graditelji narodove duše in da mora biti Jugoslovensko učiteljsko udruženje steber Jugoslovanskega nacionalizma. Mi lahko trdimo s tega mesta, da so jugoslovanski učitelji v ogromni večini prepričani nosilci jugoslovanske ideologije, da vestno vršijo dolžnost prosvetnih' pionirjev in da je Jugoslovensko učiteljsko udruženje v polnem smislu nacionalna ustanova. Med glavna vprašanja, ki so v nepretrgani skrbi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja spada vprašanje o zidanju in vzdrževanju osnovnih šol. Poleg Glavnega odbora so se s tem vprašanjem bavile tudi sekcije in sreska društva. Na mnogih zborovanjih sreskih društev se je razpravljalo o zidanju, še posebej pa o slabem vzdrževanju osnovnih šol. Splošno mišljenje je, da bi bilo vzdrževanje osnovnih šol mnogo zadovoljivejše, ako bi občine redno oddajale šolam sorazmeren del od zbranih dohodkov, kakor je to predvideno v zakonu o narodnih šolah. Kjer ima sreski načelnik potrebno razumevanje o pomenu narodne šole in o težkočah učiteljevega dela, tam je učitelj oproščen brige za vzdrževanje šole. Za zidanje in vzdrževanje šol v siromašnih krajih, je potrebna pomoč banovin. Ta pomoč __ mora biti pravočasna in zadostna. Radi težkega ekonomskega stanja, ki še vedno vlada v državi in radi upravičene težnje za napredkom v vseh smereh .socialnega življenja, predvidevajo banovine zelo majhne kredite za zidanje in vzdrževanje osnovnih šol. V tem pogledu bodo morale banovine pokazati večje finančno prizadevanje. Bilo bi pogrešno, ako ne bi poudarili, da je vprašanje zidanja novih šol, kakor tudi vprašanje vzdrževanja šol odvisno v mnogem od tega, kako se učitelj zavzema za ta vprašanja. Ako službuje učitelj delj časa v enem kraju in se trudi, da zainteresira starše šolskih otrok in stanovalce kraja, da spoznavajo njegovo deilo v šoli in izven nje, tedaj je gotovo, da šola ne bo trpela. Pri nas se mora pospeševati zidanje novih šolskih poslopij in samo s popolnim sodelovanjem in naporom vseh pozvanih faktorjev bo mogoče odpraviti pomanjkanje šolskih poslopij vsaj v toku prihodnjega desetletja. Znano nam je, da se je z ozirom na razne povojne težkoče mnogo delalo v pogledu zidanja novih šolskih po- slopij v onih krajih, kjer jih ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo, posebno v vrbaski in vardarski banovini. Zidanje in vzdrževanje šol bo povzročalo toliko časa težkoče, dokler ne bo mogla država prevzeti nase ta najtežji posel. profesorskega društva, gosp. Fakin, upravitelj meščanske šole, zastopnik meščansko-šolskega udruženja, gosp. prcf. Gogsla, zastopnik Slovenske šolske matice, direktor gosp. dr. Lončar, zastopnik društva »Šola in dom«, gosp. nadzornik Fr. Gabršek, zastop- Trinajsta glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Polaganje venca pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja. Učiteljeva stalnost v službenem kraju je vsestranska potreba šole, kulturnih ustanov in učiteljstva. Naše skušnje nam potrjujejo prepričanje, da ni uspeh pri nobenem delu tako odvisen od potrebe, da se ne menja delavec, ki to delo opravlja, kakor je to pri delu, ki ga vrši narodni učitelj. Učitelj bo imel svoj duševni mir šele tedaj, ko ne bo trepetal pred premeščenjem. Vsem je znano, da je duševni mir glavni pogoj za vsai-o, predvsem pa intelektualno delo. Nadejamo se, da se bo upoštevala naša prošnja in da bo učiteljstvu vrnjena stalnost. Soglasno je mišljenje učiteljstva, da naj bodo šolski nadzorniki starejši učitelji, ki- so se odlikovali s svojim delom. Kandidate naj izvoli Glavni prosvetni svet. Rešitev tega važnega šolskega vprašanja je na dnevnem redu in mi pričakujemo, da se bo upoštevalo naše stališče. Gospod prosvetni minister je podpisal nov učni načrt in program za nižjo osnovno šolo, ki je bil izdelan v Glavnem prosvetnem svetu s sodelovanjem zastopnikov učiteljskega stanu. Nov učni načrt in program pome-nja napredek za osnovni pouk in prepričani smo, da bo učiteljstvo z njim zadovoljno. Vprašanje abecede in vprašanje učnih knjig je težak problem v razvoju osnovne šole, ki ga bo treba rešiti tako, da bomo imeli enotno abecedo in enotne učne knjig: . Z rešitvijo tega vprašanja bodo spopolnjeni pogoji za pravilen razvoj in napredek jugo-slovenške nacionalne narodne šole. Ta mese ■ so bili oddani učiteljski domovi v Zagrebu v lastništvo naši sekciji za savsko banovino. Za to smo predvsem dolžni zahvalo gospodu prosvetnemu ministru, ki je s svojim pravičnim odlokom rešil vprašanje teh domov tako/ kakor smo prosili, to je, da pripada učiteljska lastnina edino le učiteljstvu. Iz poročila o delovanju odbora v preteklem letu boste videli, koliko in kakšno je bilo to delovanje. Delali smo vztrajno in v veri, da se bo naše delo objektivno presojalo tudi od strani naših tovarišev, ki nimajo zaupanja v delo tega odbora. Prosim vse tovariše in tovarišice, da ukrenejo tudi s svoje strani vse, da bo današnja skupščina s svojim pozitivnim delom dvignila ugled našemu stanu in našemu Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju. POZDRAVI ZASTOPNIKOM OBLASTI IN ČASTNIM GOSTOM. Po končanem nagovoru je pozdravil predsednik zastopnika Njegovega Veličanstva kralja, generala gosp. Antonija Pekiča. Skupščina je navdušeno klicala: »Živijo kralj!« Dalje je pozdravil predsednik zastopnika ministra prosvete g. dr. Ivana Kasumo-viča, načelnika prosvetne uprave v Zagrebu, g. dr. Draga Marušiča, bana dravske banovine. Vse je skupščina živahno in z navdušenjem pozdravljala. Dalje so bili predstavljeni in od_ skupščine toplo pozdravljeni: gospod dr. Dinko Puc, župan mesta Ljubljane; gosp. dr. Karel Ozvald, univerzitetni profesor kot zastopnik univerze, gosp. Engelbert Gangl, prvi namestnik staroste Sokola kraljevine Jugoslavije, gosp. ing. Zidanšek, načelnik kmet. oddelka pri kraljevi banski upravi, gospod senator dr. Rožič, gospod Vrhovnik Franc, prosvetni inšpektor pri kraljevski banski upravi, gospod Nande Marolt, direktor učiteljske šole, gosp. prof. Vazac, zastopnik nik upokojenih učiteljev, g. Dorde Budimir, prota pravoslavne cerkve, gosp. dr. Nikola PcpoVič. profesor beograjske univerze in gosp. Rado Grum, mestni šolski nadzornik. PISMENI IN BRZOJAVNI POZDRAVI. Skupščino so brzojavno pozdravili in ji želeli najboljših uspehov: general gosp. Dra-gotin Cukovac, komandant Dravske divizij-ske oblasti, prof. gosp. N. Divac, »Osrednji odbor Narodne odbrane«, gosp. Josip Mazi, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva, Zveza 1 mladih intelektualcev, gospa Ljubica Biljan, gosp. Ambroži j~Pešiiček in gospa Špahovska ter tajništvo »Mednarodne federacije učiteljskih udruženj v Parizu«. GOVOR GOSP. BANA DR. MARUŠICA. Gospod ban je izrekel učiteljem iskreno dobrodošlico v beli Ljubljani, ki je postala v zadnjem času mesto kongresov. Pozdravlja učitelje kot krvne brate in krepko falango narodnih prosvetiteljev in neomajnih nosilcev narodnega edinstva. Izvajal je dalje: »Milijoni otrok gredo skozi Vaše umetniške roke, da jih oblikujete v dobre državljane. Vaše delo ni in ne more biti v nasprotju z nobeno cerkvijo, Vaše gre roko v roki z vsako vero, prav zato morate biti brez vsakega vpliva izven Vas, ne samo zato, ker ste vzgojitelji otrok našega naroda, temveč tudi kot narodni prosvetitelji in zato Vam velja vsa naša narodna zahvala.« »Zakon o narodnih šolah nam je dal nove naloge in Vam moram reči, zlasti specijalno za dravsko banovino, da ste dobro delali in Vam gre vsa zahvala! Učitelj vrši danes velik del javnega dela in se mu dajejo vedno nove naloge. Zato mu je tudi treba dati temu odgovarjajoč ekvivalent, ki ga vidimo v tem, da se bo moral upoštevati učiteljski stan v vseh korporacijah in zastopstvih. (Ploskanje, vzkli-kanje gosp. banu.)« »Mnenja sem, da učitelj ne sme biti samo predmet raznih okrožnic in predpisov, temveč mora učitelj skrbeti za vse, kar tiče življenje naroda. Zato ima učitelj tudi vpliv na življenje naroda. Ako boste tako delali v soglasju z državno upravo in narodom, potem boste postali čvrst činitelj v prosvetnem, gospodarskem in javnem življenju.« Govor gosp. bana je sprejela skupščina z velikim zadovoljstvom in viharnim odobravanjem. V imenu bele Ljubljane je pozdravil kongres ŽUPAN GOSP. DR. DINKO PUC poudarjajoč, da učitelji žrtvujejo mnogo ljubezni pri spoznavanju mladine na slavno preteklost našega naroda. Bodočnost pa se da pridobiti s trdim delom in učitelji delajo s to zavestjo. Želel je dragim gostom bele Ljubljane prijetno bivanje in kar najboljše uspehe pri delu. ENGELBERT GANGL je podčrtal učiteljevo ogromno sokolsko delo in mu zato izrekel vse priznanje. Brez požrtvovalnih učiteljev bi v mnogih krajih, zlasti po vaseh, skoraj ne bilo mogoče sokolsko delo. Zborovalci so svojega vzornika in tovariša iskreno pozdravljali. Po pozdravnih nagovorih je sledilo temeljito in zanimivo predavanje un.verzitetnega profesorja dr. Nikole Popoviča iz Beograda: »Filozofsko pedagoški značaj psihoanalize«. Prof. dr. Nikola Popovič. Predavatelj je očrtal otrokovo življenje v luči psihoanalize ter se bavil s problemom, koliko so izsledki te znanstvene teorije pomembni za vzgojo. Zborovalci so izrazili željo, da izide predavanje v tisku. VOLITEV ODBOROV. Po predlogu predsednikov sekcij so bili določeni posamezni odbori, ki naj bi pripravili gradivo za skupščino. Tajnik glavne uprave Radojevič Blagoje je prečital predloge za odbore, katere je sprejela skupščina soglasno. Iz dravske banovine je bil izvoljen za zapisnikarja tov. Vekoslav Mlekuž. v verifi-kacijski odbor tov. Josip Kobal, v odbor za sestavo poročila tov. Miloš Verk, Rudolf Pleskovič in Josip Lapajne, v odbor za pravila tov. Dušan Šestan, Janko Pogačnik in Karel Doberšek, v odbor za predloge tov. Josip Kobal, Dušan Lunder in Anton Arrigler, v odbor za resolucijo tov. Jože Šuštaršič in Vekoslav Mlekuž, v finančni odbor pa Lju-devit Ivanjšič, Rudolf Žnidarcič in Lojze Hofbauer. Izvoljeni odbori so zborovali na državnem učiteljišču, PRED SPOMENIKOM KRALJA PETRA. Po zborovanju se je zbralo učiteljstvo pred Unionom, nakar so odkorakali v povor-ki pred spomenik kralja Petra. Predsednik tov. Rašič je v navdušenem govoru slavil delo kralja Petra Velikega Osvobodilca. V počastitev velikega pokojnega 'kralja je položilo učiteljstvo pred spomenik lovor j ev venec, okrašen z državno trobojnico. Po izvršeni svečanosti je povorka krenila PRED SPOMENIK DR. FR. PREŠERNA, kjer so prav tako položili lovorjev venec. Predsednik Rašič je proslavil našega pevca s prisrčnim govorom. POPOLDANSKO NADALJEVANJE SKUPŠČINE. Skupščina je začela z delom popoldne ob 5. uri s čitanjem zapisnika dopoldanske seje. K zapisniku so bili ugovori, da ni v njem zabeležena izjava zaradi incidenta ki je nastal dopoldne zaradi izjave predsednika, da so učitelji »v ogromni večini« nosilci jugoslo-venske misli. Delegat Popovič zahteva, da pride v zapisnik popravek, da ni nikogar med učitelji, ki bi ne ljubil svoje domovine. Nato prečita delegat Bogdan Potkovnjak kot poročevalec POROČILO VERIFIKACIJSKEGA ODSEKA. ki je bilo sprejeto na odborovi seji soglasno. Po debati radi nekaterih osporjenih mandatov je bilo poročilo verifikacijskega odbora sprejeto in verificiranih 446 delegatov. POROČILO FINANČNEGA ODBORA. Za finančni odbor je poročal delegat Milan Vujkovič in pojasnil, da je v odboru sprejelo podano poročilo 12 članov, šestorica pa je bila proti in podala svoje oddvojeno poročilo. V imenu manjšine je poročal delegat Mikič, ki je kritiziral gospodarstvo glavne uprave, predvsem velike pasive listov, prevelike osebne izdatke in razne pomanjkljivosti v obračunu. V prilog poročila finančnega odbora in v obrambo gospodarstva pri glavni upravi so govorili: Blagoje Radojevič, Nikola Srete-novič. Ivaji Dimnik in drugi. Po devetminutnem odmoru je predsednik zaprosil skupščino, da je na glasovanju predlog o sprejetju financijskega poročila za razrešnico upravi. Uprava bo to glasovanje smatrala za zaupanje ali nezaupanje. Po daljšem sporu, v kakšni obliki naj se vrši glasovanje o finančnem poročilu, je vprašal predsednik skupščino, če sprejme poročilo finančnega odbora. Skupščina je na to z aklamacijo sprejela poročilo in dala razrešnico upravnemu in nadzornemu odboru kakor tudi blagajniku Udruženja. POROČILO ODBORA ZA PREDLOGE. Poročilo odbora za predloge je bilo sprejeto v odborovi seji sporazumno in soglasno, poročevalec je bil delegat RSstič. Med drugim je poročal, da je odbor sprejel Erjavčevo izključitev iz sreskega društva Ljubljana okolica vzhodni del kot izvršeno dejstvo. Proti temu sklepu je podal daljšo izjavo tov. Lulik in izpodbijal sodbo častnega razsodišča. Po živahni mestoma burni debati, je bilo poročilo odbora sprejeto z aklamacijo. Ko se je razburjenje po sprejetju poročila odbora za predloge poleglo, je opozicija zahtevala, da se zborovanje prekine in nadaljuje naslednjega dne. Večina je to odklonila. Razburjanje in medsebojno prerekanje se je ponovilo. Predsednik je odredil, da pride na vrsto POROČILO ODBORA ZA POROČILA. Poročevalec Todor Dimitrijevič je prečital poročilo, katerega je odbor sprejel soglasno z dostavkom, da ga priporoča skupščini v sprejetje brez debate. Predlogi odbora so: 1. Iz poročila je razvidno, da je delo na organizaciji učiteljstva od prejšnjega leta napredovalo. Kakor je naraslo število učiteljstva tako se je dvignilo število članov in društev. 2. V pogledu intervencij se prizna zasluga izvršnemu odboru, vendar iz poročil nekaterih članov iz odbora za poročila se vidi, da se intervencije niso izvršile v nekaterih primerih, ko je bilo prizadeto dostojanstvo učiteljev. 3. Izvršni odbor je interveniral in stavil predloge v mnogih šolskih in stanovskih vprašanjih. Pravočasno je predložil gosp. ministru prosvete svoje predloge in željo, da jih vnese v finančni zakon. Dobil ie od gosp. ministra prosvete zagotovilo, vendar je glavni del intervencije ostal nerešen. Izvršnemu odboru se nalaga, da še dalje intervenira, da bodo zahteve popolnoma realizirane. 4. Da bo od sedaj dalje stanovs vi učiteljski tisk samo organ Udruženja, ki bo zasto- pal obče interese šole, narodnega izobraževanja, interese učiteljskega stanu, zato naj bo »Narodna prosveta« dostojanstvena predstavnica velike učiteljske organizacije in se mora izogibati vseh osebnih vprašanj. 5. Odbor za poročila smatra za svojo dolžnost, da se zahvali gospodu ministru prosvete, kakor tudi vsemu zastopstvu organizacije za uspešno rešitev organizačne imovine v Zagrebu. 6. Po mišljenju odbora za poročila je Učiteljska kreditna zadruga lepa zamisel, vendar smatra odbor za svojo dolžnost opozoriti izvršni odbor, naj ne poskuša obremenjevati članstva brez njihovega pristanka. 7. Odbor za poročila pozdravlja namero glavnega odbora, da naveže vezi z učiteljskimi organizacijami slovanskih in drugih držav na osnovi miru in človečanstva. 8. Ta odbor obžaluje, ker se je potom tiska in govora imputirala delu učiteljstva anacionalnost, kar je povzročilo užaljenje in vznemirjenje v učiteljskih vrstah. Odbor za poročila smatra, da takih učiteljev ni in zanje tudi ni prostora v naši organizaciji in stanu. 9. Ob koncu poročila in na osnovi vsega do sedaj navedenega prosi odbor za poročila skupščino, da razdvojenost v učiteljskih vrstah pomiri in s tem dvigne ugled stanu. Po poročilu je bila iznesena ponovna zahteva, da se zborovanje prekine in nadaljuje naslednji dan. Oglasili so se govorniki, med njimi tudi tov. Josip Lapajne, ki so skušali pomiriti razburjenje. V dvorani je naraščala vedno večja nervoznost. Opozicija je prijavila 23 govornikov. Med njimi je začel govoriti delegat Milan Popovič. ki je napadel predsednika. Večina je zahtevala, da se debata prekine in glasuje o poročilu, opozicija je pa zahtevala, da se skupščina prekine in nadaljuje naslednjega dne. Ob splošnem razburjenju in prerekanju je predsednik z močnim glasom zaklical: »Sprejmete poročilo?« Večina je vstala in klicala: »Prima se!« Po sprejetju poročila (izveštaja) je razburjenje narastlo do viška. Za redno delo je bila izključena vsaka možnost. Na vrsto bi imela priti še poročila odbora za izpremembo pravil in pa poročila odbora za resolucije. V splošni zmedi in nemiru je bila pre-čitana resolucija in sprejeta brez debate. Predsedniški oder so obsuli v gosti gneči delegati opozicije in večine. V splošnem nemiru je bilo stavljeno iz dnevnega reda poročilo odbora za izpremembo pravil na kar je predsednik ob 23. uri zaključil skupščino in zapustil zborovalno dvorano. Po zaključeni skupščini so zapeli delegati državno himno, ki so ji sledile še druge do-morodne pesmi, nakar so se zborovalci polagoma razšli. Po kongresu JUU IZJAVA JOSIPA LAPAJNETA. Delegacija dravske banovine je predlagala v odsek za »izveštaj« tov. Verka, Ple-skoviča in mene. Vsi trije smo člani JNS, toda zavzeli smo v odseku strogo nepristransko stališče in ocenili delo glavnega odbora kar najstvarneje, če tudi je bila ost opozicije naperjena največ proti predsedniku Damnjanu Rašiču, ki je istočasno pobornik JNS. Opozicija je stremela za tem, da potom »izveštajne-ga odbora« in razprave v plenumu strmoglavi predsednika. Posrečilo se nam je, da smo od-sekove člane prepričali o nalogi, ki nam je bila poverjena glede razprave o »izveštaju«, in o potrebi, da ločijo delovanje glavne uprave od osebe predsednika. Odsekovo poročilo so stilizirali v podrobnejšem, toda v načelu istem smislu, kakor smo ga mi trije zasnovali. Spričo miroljubnosti večine so opozicionalci odstopili glede strmoglavljenja predsednika, dočim smo mi dopustili, da so vnesli v poročilo kritiko, ki je deloma tangirala tudi g. predsednika sa- • mega. Odsekovo poročilo je bilo produkt štiri-urne, burne, izčrpne debate, pri kateri so bili iznešeni do podrobnosti vsi slučaji, zaradi ka-terih se ie pojavljalo razburjenje v organizaciji. Koliko je krivo pri tem udruženje ali izjemne razmere vardarske banovine, nismo mogli točno ugotoviti, pač pa smo se tovarišem ponudili, naj bi nam dali možnost, da opisane slučaje proučimo na licu mesta in izgladimo nesoglasja v korist udruženju in učiteljstvu. Da pa ne bi plenuma znova razburjali, da bi vseh iznešenih slučajev ponovno ne obravnavali, smo si zagotovili pred pristankom na kritiko garancijo, da se o našem poročilu ne bo debatiralo. Na to zagotovilo sem se jaz v plenumu skliceval, ker se je priglasilo 22 govornikov. Konstatiram, da poročila odseka ni sprejela le večina, temveč da je bilo sestavljeno in sprejeto soglasno s pridržkom glede kritike po delegatu primorske banovine. Naša dobra volja je šla celo tako daleč, da smo izročili poročilo članu opozicije. Ko pa sem jaz zasumil, da se hoče poročevalec izogniti poročanju in poročilo zanesti k opoziciji, sem ga pozval, da ga predloži predsedništvu, česar pa ni hotel izvesti. Tozadevno malo razburjenje se je takoj poleglo, midva z referentom pa sva se takoj poravnala, čim sva si raztolmačila svoja mnenja. Moja javna izjava je bila naperjena proti onim, ki so v stalni opoziciji proti vsakemu predsedniku, proti onim, ki so v opoziciji, kadar sami niso na čelu uprave in proti onim, ki izrabljajo položaj, da ustvarjajo nesoglasja. Moja izjava je temeljila na sklepu odseka in ni nikogar razburila, pač pa je celo opozicija pritrjevala naši dobri volji, da smo vnesli kritiko, ki je docela stvarna in razmeroma še ostra. Če bi bilo količkaj dobre volje, bi se moralo zagotovilo o debatah izvršiti in zbor bi se mirno zaključil. Tako smo pa ostali na onem stališču, kakor smo pričeli pred 13 leti; glasovali smo tako, kakor ob osnovanju udruženja, glede parlamentarizma nismo napredovali, v dušah pa nam je bilo mračno, ko smo opazovali opešane gospodarje, ki trosijo sinovom ljuliko v razorano brazbo. Za zborovanje naslednjega dne nihče ni imel pooblastila, najmanj oni, ki so na skupščini zagovarjali soglasni sklep dravske delegacije. (Pomisleke glede nadaljevanja je podal le tov. Doberšek.) »Slov. Narod«, 22. VIII. 1933. Josip Lapajne. IZJAVA. K izjavi tov. Lapajneta v Slovenskem Narodu štev. 190 se mi zdi potrebno pojasniti sledeče. Govoril sem na skupščini JUU dne 20. avgusta 1933. za njeno prekinjenje in nadaljevanje 31. avgusta 1933. iz formalnih in meritornih razlogov: 1.) ker so v naši stanovski organizaciji že nekaj let desolatne razmere in je naloga skupščine, da te težke razmere ozdravi. Opozicija ni zadeva osebnih bojev, ampak je posledica nemogocega_stanja, ki je našTopilo, ko so~§£ zavrgllCoEgSncna pravila t er~ modificirala nova v škodo stanovske neodvisnosti. To se je pokazalo s trenutkom, ko so "stopila v veljavo. Neizogibno je sledilo ogromno oškodovanje vsega stanu. Učiteljstvo je proti odgovornim činiteljem v vodstvu JUU reagiralo že na 12. državni skupščini, letos je odpor zavzel že najširše dimenzije, združil je naše tovariše v vardarski, moravski, drinski in zetski banovini ter v beograjski sekciji k skupnemu na- Tov. Janko Toman — 70-letnik Prejšnji teden je praznoval v lepih Moravčah 701etnico naš priljubljeni tovariš, upokojeni šolski upravitelj Janko Toman. Tov. Toman je bil rojen 3. septembra 1863. v Zuženberku. Gimnazijo in učiteljišče je posečal v Ljubljani. Po maturi 1. 1882. je služboval v Dolah, v Šmartnem pri Litiji in Hotiču. Službo v Moravčah je nastopil 1. 1887. kjer je služboval do upokojitve 1. 1925. Lepo moravško dolino je vzljubil jubilant že v svojih dijaških letih, ko je obiskoval svojega strica takratnega moravškega dekana. Zato je tudi on vse svoje sile posvetil kulturnemu in gospodarskemu napredku doline, a predvsem vzgoji v šoli. Z zadoščenjem lahko gleda danes tov. Toman na uspehe svojega idealnega, neumornega in vsestranskega udej-stvovanja. Že pred 40. leti je ustanovil bralno in pevsko društvo. Nato so sledile razne kulturne in gospodarske ustanove: »Gasilno društvo«. »Posojilnica«, »Mlekarna«, »Sokol«, »Vodovodna in vodna zadruga« in »Kmetijska podružnica«. S svojo vztrajnostjo in delavnostjo je premagal vse ovire ter vselej dosegel ono, kar si je postavil za cilj. Po njegovi zaslugi krasi Moravče impozar.tna stavba »Zadružni dom«, imajo Moravčani in okoličani vodovod in zboljšujejo se zdravstvene razmere z izsuševanjem močvirnih travnikov. Poleg tega se je trudil in se trudi za podvig sadjarstva in živinoreje v dolini. Vse to njegovo veliko delo je bilo pa vseskozi prežeto z jugoslovenskim duhom, za kar je moral dostikrat marsikaj pretrpeti. kot upokojenec redno poseča vsa društvena zborovanja, kjer s svojim idealizmom bodri zlasti mlajše tovariše. Za svoje res vsestransko, a uspešno delovanje je prejei ravno pred 10 leti priznanje z najvišjega mesta. Kamniško sresko učiteljsko društvo pa ga je povodom 70 letnice odlikovalo s častnim članstvom. Diplomo mu je izročila deputacija sreskega društva, ki so jo tvorili tov. predsednik Anton Arrigler in tovariša Janeza Ste-novec in Ivan Primožič v Moravčah 2. septembra 1933. ob navzočnosti vsega učiteljstva moravške doline, ki je skupno proslavilo to lepo in iskreno tovariško slavlje. Zato kličemo tov. Tomanu, našemu vzorniku, na mnoga leta. Začetek učenosti v francoski šoli V članku »V francosko šolo sem ga vpisal«, sem obljubil, da bom poročal, s kakšnim uspehom bo Tonček dovršil prvo šolsko leto. — Zadnjega julija je bil sklep. Tu smo namreč glede začetka in sklepa za mesec dni počasnejši. Pri nas bi mogel poročati o uspehu dvoje mnenj: mnenje, ki ga sporoče ob sklepu šolskega leta učne moči staršem in pa svoje lastno mnenje. Kakor vemo, si ti dve sodbi včasih zelo nasprotujeta. Tukaj pa za tako nasprotovanje ni povoda. Kaj misli šola o napredku, ne vem, ker ni prinesel otrok ni-kakega izpričevala in sploh nikakega izkazila, da je eno leto trgal hlače v francoski šoli. Edino, kar je prinesel, je mala reklamna bro-šurica, v kateri ponuja tvrdka »Hutchinson« pnevmatične izdelke, ki so »najboljši na svetu« ... »To mi je dal gospod učitelj, rekel je, da sem priden.« To je vse, kar sem zvedel o napredku in uspehu otroka. Ce hočem kljub temu kaj poročati, potem moram opisati »izpit«, katerega je prestal T. takoj prvi dan počitnic pri meni. Izpit je imel namen zadostiti obljubi, ki sem jo dal »Učit. tov.«, ko sem rekel, da bom poročal o posledicah tuk. pouka, katerega hitrosti bi pri nas ne odobravali. Naj slede posamezni predmeti: O vedenju v šoli ni vedel mali kandidat povedati drugega kakor, da jih je parkrat dobil po svojih treh črkah, ker se je oziral. Vedenja zunaj šole se uče le v nekaterih višjih razredih, veliko pozornosti pa šola temu ne posvečuje. Saj so »gardes« »rudniški čuvaji«, ki takoj kaznujejo s petimi ali desetimi franki očeta otroka, ki bi se pretepal, kaj poškodoval, ukradel itd. — Verouka, kakor znano,'v francoski šoli ni. Celo izven šole ga poučujejo laiki. Duhovnik pripravi otroka le na prvo sv. obhajilo. Tu n. pr. uče verouk hčerke rudniškega ravnatelja. Poljske otroke poučujejo poljski duhovniki, naše pa naši. — Čitanje: Učitelj je vztrajal v naglici, s katero je začel učiti. Vsaj eno črko je razložil dnevno. Francoščina ima eno črko več, kakor slovenščina. Večja pa je razlika v zvezah in posebnostih posameznih črk. Ce bi bilo francosko čitanje tako enostavno, kakor naše, bi se »naučili« tu citati v dveh mesecih, tako pa so porabili v to štiri mesece. Koliko se jih je naučilo, je postranskega pomena. One, ki so »znali« — po mojem za največjo silo — je uvrstil učitelj v »višjo« skupino. Tako je vodil od petega meseca dalje pouk v dveh oddelkih. Že tedaj jim je povedal, da pojdejo oni iz »višje skupine« prihodnje leto v drugi razred; večina iz nižje skupine bo pa ponavljala. Tu ponavljanje ni prav nič nenavadnega. Šele če hodi kdo tri ali štiri leta v isti oddelek, se zdi vredno povedati, da ponavlja. T. in ž njim vred oni, ki so bili v »višji« skupini, berejo dobro iz svoje čitanke, trda pa jim gre, če jim dam v roko kaj drugega. Spomnil sem se nehote svojega nekdanjega součenca iz K., ki je nekega dne lekcijo prav gladko bral; ko pa pride učiteljica do njega, vidi, da ima knjigo narobe in na drugi strani odprto. — Pisanje: V tem so pa francoski učitelji mojstri. Njihovo načelo pri tem je »liberté — prostost. — Nikogar ne silijo, da mora slepo posnemati njihovo pisavo. V resnici ni nič enotnega. Ce je pisava poševna je prav, če je pokončna prav tako; celo na levo smejo viseti črke. Tudi ne gledajo na velikost pisave. Zvezki imajo enakomerne 1 ali 2 mm široke vrstice. Učenci pišejo 2 do 5 mm velike črke, kakor kdo želi. Učitelji pazijo le na to, da so vse črke po velikosti in smeri enake prvi. Tako si prisvojijo učenci vsak svojo individualno toda v splošnem zelo lepo in prikupljivo pisavo. Učenci višjih razredov bi posekali marsikaterega našega kaligrafa — mene pa že »prvošolčki« spravijo v zadrego. — Poglejmo računstvo: Na brzo roko je šlo, kakor pri čitanju. V petem mesecu so že množili v obsegu do sto. Kdor je pokazal malo napredka, je prišel v »višjo« skupino. Pri računstvu se uče tudi raznih ugank in zvijač, o katerih bi ta ali oni resni šolnik mislil, da utegnejo zbegati mlade glavice. Nekega dne n. pr. slišim, kako T. moško razlaga svojemu štiriletnemu bratcu, da ima konj 8 nog: Spredaj dve, zadaj dve, na levi dve in na desni dve. — Še en predmet nam ostane, t. j. petje: Je isto. kakor pri nas. Memorirajo, potem pa jim učitelj toliko časa poje in gode, da »se jih prime«. Pet ali šest pesemc so se naučili. — Omenim naj, da je petje enoglasno v vseh razredih. Saj celo od-rastli prav malo poznajo večglasno petje, zato pa nas Slovence tako radi poslušajo. Za sklep in razvedrilo še to: Kakor pri nas, je tudi tu julija meseca velika vročina. No pa učitelji si znajo pomagati. V tem času je priljubljena kazen »spanje«. Ce učenci nagajajo, se morajo vsi nasloniti na klop (naprej) in »spati«, dokler jih učitelj ne »zbudi«. Znati mora človek, pa gre ... J. J. stopu. Prišlo je do izraza to mnenje tudi v odsekih, osobito pa v odseku za pravda, kjer sem sam sodeloval. . . . Komur je res do stanovskih interesov in organizacije, ne more preko mnenja m volje tolikega števila organiziranega uč teljstva Videli pa smo nasprotno, opoziciji se je s sabo-tažnimi sredstvi onemogočalo vsakršno svobodno izpovedovanje mnenja m isti namen je imelo tudi forsiranje zborovanja, ko sp.sele "v razpravo organizacne zadevi Komur je do stanu, se mora upreti takim netovans-kim nestanovskim in. zato zavrgljivim praksam' da niti ne omenjam onega, kar e dalo Tovid odporu v vseh petih sekcijah JUU. o j Bil sem za nadaljevanje skupščine v ponedeljek dne 21. avgusta 1932i. ker je delegacija naše banovine zavzela stalisce a) da se jamči svoboda besede vsem delegatom skupščine, b) da se skupščina vodi parlamentarno. Če se je 13. državna skupščina JUU sklicala v Ljubljano, če je vodstvo sekcije skrbelo, da se strogo ločijo od ostalega članstva, bi' bilo moralo vložiti svoj veto tudi proti načinu, kako se je skupščina vodila in kako se je glasovalo. To bi bilo v smislu sklepov naše najvišje inštance, zaščitili bi pa tudi dostojanstvo skupščine same in bi dovedlo do zdrave ureditve razmer v JUU. Ta dosledni nastop se je žalibog opustil, s predlogom o forsiranju skupščine se je dejansko zavrgel sklep učiteljstva dravske banovine. Mnenja sem, da je tako postopanje, ki onemogoča ureditev in razvoj stanovske organizacije skrajno škodljivo interesom stanu in šole, ruši naš ugled in nas potiska v inferior-nost v javnosti. Enako škodljivo je, če se učiteljstvo naše sekcije niti najmanj ne informira o stvareh, ki zadevajo ves stan. Uči-teljstvo ima pravico, biti o tem poučeno in kdor to opušča, naj raje ne govori o našem narodnem edinstvu. En stan smo, ena organizacija in zadeve naših tovarišev v vardar-ski, moravski, drinski, zetski in beograjski sekciji so naše zadeve. Če njih zadeve niso tudi naše zadeve, je stanovska organizacija odveč. Karel Doberšek, delegat sresk. učit. društva dravograjskega. NEKAJ UGOTOVITEV. Na predposvetovanju glavne skupšine na Taboru dne 19. avgusta sem izjavil, da stojim na stališču, da se da svoboda govora vsem delegatom in je treba na skupščini garancij za red; To je bila moja iskrena želja. Iz tega razloga sem dal iniciativo, da se v odbore izvolijo zastopstva sekcij po številčnem proporcu članstva poedinih sekcij. Opozicija je burno pozdravila tak postopek, ker ji je bila s tem dana možnost sodelovanja v vseh odsekih. Menil sem, da bo s tem skupščina potekla stvarno in redno, ker se bosta obe strani lahko sporazumeli že v odsekih, tako da bo lahko potek skupščine hiter, stvaren in miren. Opozicija je imela priliko postaviti v vse odbore svoje najjačje osebnosti ter jim dati na razpolago material, da iznesejo najdelikat-nejše dokumente ter informirajo zastopnike sekcij o nerednostih in nepravilnostih, ki jih očitajo upravi. Po poročilih, ki sem jih dobil, so bile razprave v odsekih burne, a v vseh odsekih, razen finančnega in za resolucijo, je došlo do sporazuma. Že prejšnji dan sem objavil, da ie pripravljen za ponedeljek poseben vlak za Bled—Vintgar—Bohinj. Po ugodnem poteku in sporazumu v odsekih sem bil uverjen, da ni zapreke za dovršitev skupščine v nedeljo, osobito, ker so si delegati opozicije in večine v »izveštajnem odboru«, kjer se je pretresalo delo uprave, medsebojno obljubili, da se v plenumu ne bo debatiralo o zadevah, o katerih so se zedinili in se izločijo vsi osebni izpadi. Obe strani sta si dali besedo, da obe stranki brez debat sprejmeta precej ostre točke napram upravi. Člani večine so v odseku celo pripustili, da bo izvestilec v tej zadevi v plenumu pristaš opozicije. Točke, na katere so se sporazumeli zastopniki večine in opozicije, so vsebovale vse sporne zadeve. Z njimi je bilo zavzeto stališče glede spora »dveh ideologij« in spora o nacionalnem in nenacionalnem učitelj stvu, glede pisanja osrednjega glasila, glede nepravilnosti intervencij s strani glavne uprave ter je bila iznešena stvarna in ostra kritika proti centralni upravi. V odboru za pravila so bile osvojene teze večine sekcij, ki so popolnoma zadovoljile zahteve opozicije. Sprejet je bil proporcijonalni sistem in tajno glasovanje. Z novimi določili o pravilih ter s pravilnikom o častnem razsodišču je bila opoziciji dana tudi možnost, da iznese svoie dokumente, ki baje osebno obremenjujejo funkcionarje centralne uprave pred stanovsko razsodišče, da se razčistijo zadeve tam, kjer je edino mesto za to. Pri taki situaciji ni bilo razloga, da bi skupščina ne mogla dovršiti svoje delo isti dan, ker so bile vse zapreke odstranjene s sporazumom v odsekih. Na besedo zastopnikov Večine in opozicije v odsekih so bile vezane sekcije in opozicija, ki so delegirale svoje zastopnike v odbore. Z ozirom na vse to sem računal na neoviran potek skupščine ter sem definitivno odredil odhod posebnega vlaka na ?.ved> ker je bil zaradi pomanjkanja prenočišč dvodneven izlet izključen ter odposlal reditelje, da pripravijo vse potrebno za 390 Prijavljenih izletnikov. Sporazum v odsekih, na podlagi katerih je bilo mogoče delo dovršiti še isti dan in zadeva izleta je bil moj edini razlog, da sem zastopal stališče forsi-ranja skupščine, ne pa ono, kar se mi impu-tira v izjavi opozicije objavljeni v listih. O vsem sem se posvetoval z delegati dravske banovine. Delo v vseh odsekih je končalo še pri dnevu t. j. pred 7. uro zvečer. Zastopniki iz odsekov so pojasnili delegatom potek in sporazumno stališče zavzeto v odsekih, na podlagi česar je bila razvidna absolutna možnost za neoviran potek skupščine. Jaz sem jim pojasnil zadevo izleta. Z ozirom na pojasnila v obeh zadevah so delegati dravske banovine — razen enega— zavzeli stališče, da naj se delo v skupščini forsira in konča isti dan. Največjo težkočo je povzročalo mišljenje opozicije v finančnem odboru. To smo premostili na ta način, da je predsedstvo toleri-ralo in dovolilo prečitati tudi mišljenje manjšine, čeprav se je manjšina v tem odboru nelegalno konstituirala v poseben odbor ter je tudi svoje poročilo izločila iz skupnega poročila. Po kratki debati je tudi opozicija glasovala za odobritev računa in proračuna ter za razrešnico glavni upravi. Nemalo pa smo bili presenečeni, ko je na to pričela opozicija izjavljati, da jih sporazum, ki so ga sklenili njihovi zastopniki v odborih, ne veže ter so proti besedi in sporazumu v »izveštajnem odboru« prijavili 23 svojih govornikov, zaradi česar se je moralo prijaviti tudi 5 govornikov večine. To je značilo obstrukcijo in vnošenje vseh osebnih izpadov, ki zadevajo poedine osebe pred skupščino. To se pravi iznašati delikatne zadeve pred maso ljudi, ki naj slepo veruje v verodostojnost dokumentov, sodeč edino po retorični sposobnosti in temperamentnosti poedinih govornikov in dobri veri. Pripomniti moram, da smo zahtevali pravočasno konkretne argumente in dokumente proti centralni upravi od vardarske sekcije, pa nam jih pozvani niso dali na razpolago. Enako se je izbegavalo predložiti obtežilni material ožjemu odboru t. j. razsodišču, ki je edino kom-petenten soditi glede tehtnosti in istinitosti v takih primerih. Vsa igra je šla za tem, da se z izpadi in dokumenti, ki jih ni proveril noben ožji odbor (slično je bilo to z alarmantnim napovedovanjem dokumentov o finančnih nerednostih) ustvari pri masi hipno nerazpo-loženje proti upravi ter se v taki psihozi doseže izglasovanje posebnega nepoverenja predsedstvu in upravi, da se isto strmoglavi. To se ponavlja že trinajst let, pa naj bo predsednik ta ali oni. Glavne skupščine ne pridejo do rednega dela. S skupščinami se potrosi mnogo energije in denarja, ki nimata za napredek stanu, šolstva in prosvete pravega haska. Javnost dobiva o skupščinah najslabše vtise, ugled stanu trpi pri oblastvih in v javnosti. Do jedra, kaj je vzrok spora, se ne more priti, ker se navajajo vselej druge, zdaj te, zdaj one stranske in lokalne ter ne-Ligotovljene zadeve, a na zunaj ostaja vtis, da gre le za osebna nasprotstva in osebnosti. V jedru so v osredju že 13 let ene in iste osebe, katerim se pridružujejo od časa do časa osebe, ki so nezadovoljne s to ali drugo lokalno zadevo in si dajo duška za nezadovoljstvo na glavni skupščini. Nočem se nadalje spuščati v rekrimina-cije in polemične zadeve. Uverjen sem, če bi se držali sporazuma, ki so ga napravili zastopniki v »izveštajnem odboru«, bi dovršili delo dostojno isti dan. Da je bila skupščina tako hipno zaključena, je pripisovati dejstvu, da je nastala taka napetost in razburjenje, da je bil vsak vidik za trezno delo izključen. Nastaja vpiašanje, s katerimi koraki bi se prišlo do rednega stanja v Udruženju in do plodnega dela na skupščinah. Na to vprašanje ne odgovarjam jaz, ker je bila že tozadevno objavljena solucija upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU za dravsko banovino. Ivan Dimnik. POLNOMOČJA — IZKAZNICE DELEGATOV NA GLAVNI SKUPŠČINI JUU. V »Ponedeljskem Slovencu« od 21. avgusta in v »Slovencu« od 22. avgusta je bila pri-občena v poročilu o glavni skupščini JUU trditev, da so bili v dvorani ljudje, ki sploh niso bili delegati, pa so imeli legitimacijo delegatov. »Oglasil se je učitelj-nedelegat, ki je povedal, da mu je vsilil — dal legitimacijo neki Slovenec, češ, naj v dvorani glasuju za odbor.« Kot tajnik sekcije JUU za dravsko banovino in kot član verifikacijskega odbora izjavljam, da sem napisal za delegate iz dravske banovine 78 legitimacij, ki sem jih izročil osebno vsem opolnomočenim delegatom naše sekcije. Vse prazne — bele legitimacije, ki smo jih dali natisniti po nalogu izvršnega odbora v Beogradu tu v Ljubljani, sem izročil na seji glavnega odbora tajniku združenja g. Radojeviču. Zato lahko opravičeno trdim, da ni mogel razpolagati noben Slovenec z belo prazno legitimacijo, ki naj bi jo vsilil — dal kakemu učitelju-nedelegatu. Tendenciozna je tudi vest, da bi se oddala legitimacija pod pogojem, da dotičnik glasuje za odbor. To odvrača že dejstvo, da naši ljudje niso mogli poznati. kdo pripada večini ali opoziciji. Kontrola pri glasovanju dotičnika bi bila nemogoča. Odločno pa moram odkloniti vsako namigava-nje, da bi bila izdana kaka taka direktiva s strani vodstva sekcije. Tajnik sekcije JUU v Ljubljani Jos. Kobal. »Slovenec«, 23. avgusta 1933. IZJAVA G. KMETA. Z ozirom na notico v Vašem cenjenem listu z dne 22. avgusta t. 1., češ da sem vstopil v akcijski odbor opozicije JUU izjavljam, da to ne odgovarja resnici. Nasprotno je res, da sem na zborovanju protestiral, ko sem zaznal, da sem na listi akcijskega odbora. — Herman Kmet. »Slovenec«, 24 avg. 1933. Sploine vesti — Učiteljstvo in občinske volitve. V teh dneh se vrše važni preokreti, ki morajo zanimati tudi vsakega učitelja in učiteljico, ker živo zadevajo tudi učiteljevo življenje, šolo in prosveto. Vprašanje komasacije občin zadeva tudi šolske občine in bo to vprašanje imelo vpliv na razvoj šolstva. Nič manjšega pomena je za šolstvo in prosveto novi zakon o občinah. Učiteljstvo se mora interesirati za ta vprašanja, ker so v ozki zvezi z okolico v kateri deluje in od katere je odvisen tudi razvoj šole in prosvete dotičnega kraja. A ne samo to! Za učiteljstvo je nujno potrebno, da pri vseh teh vprašanjih tudi sodeluje in se javno v tem pravcu udejstvuje. Naše geslo mora biti, da pride v vsako občinsko zastopstvo vsaj po eden učitelj. Če ne pride v ožji odbor, naj nas ne moti, ker tudi kot član širjega odbora lahko mnogo koristi narodu ter postane njega svetovalec, poleg v prosvetnih, tudi v vprašanjih gospodarskega, socialnega, zdravstvenega in splošno kulturnega značaja. V zastopstvu bo imel priliko iznesti razne zadeve ter probleme občine in bo dobil stik z ljudskimi potrebami. Zato bi bilo primerno, da se učiteljstvo sedanjih večjih občin organizira tudi v pogledu tega javnega udejstvova-nja ter izrazi na merodajnih mestih svoje misli. Ne mislimo, da bi se spustili na vlogo kakega politično-strankarskega priganjaštva, ki bi bilo za stan ponižujoče, temveč za dostojno stvarno udejstvovanje v korist vsega naroda. Prijatelji kmečke naše kulture ter gospodarskega napredka "in povzdige naroda in naše kmetske občine —- na plan in na delo! Pridružimo se v teh dneh narodu in rešujmo z njim probleme, ki so za narod in državo življenjskega pomena! — Zbor predsednikov se bo vršil v nedeljo 24. t. m. v Celju. Obvestila in program zborovanja prejmejo sreska društva po pošti. ZEMLJEPIS IN ZGODOVINA za III. in IV. razred osnovnih šol od J. P o l a k a stane samo 9 ¡Din, odnosno 10 LDin, a 'Vam zelo olajša pouk, ker c\)am ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. ^Naročite takoj vse štiri knjižice za 38 2)in, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru — Članom radovljiškega učiteljskega društva! Na banovinski skupščini me je silno neprijetno dirnilo poročilo nadzornega odbora, v katerem je bilo tudi naše društvo izkazano med onimi redkimi, ki ne vrše dolžnosti do organizacije in zaostajamo z nakazili. Dolga je še čez Din 2000'-—. Mislim, da je skrajna malomarnost vsakega, kdor pravočasno mesečno sproti ne plačuje tistih borih Din 16'—. Vsi zamudniki vzemite v vednost: Ako ne plačate do 8. septembra svojih zaostankov, se^,, bodo ti brezobzirno iztirjali! Tov. upravitelji-ce in upravitelje pa prosim, da prično že s septembrom pobirati članarino za 1. 1933./34., ker le na ta način bo mogla blagajna v redu poslovati. Občni zbor se bo radi sreske šolske razstave nekoliko zakasnil. Predviden je na 14. oktobra. Predsednik. — Po skupštini. Smatramo za dužnost da Vam zahvalimo na gostoprimstvu, trudu i pažnji, koju ste ukazali prilikom dolaska u Vašu lepu, belu Ljubljanu. Za navek ostače nam Slovenačka u prijatnoj uspomeni, jer zbilja one lepote, što smo videli nema nigde, a one srdačne pažnje redko ko može dati. — Najlepša hvala! — S drugarskim pozdravom Katarina i Vasilija Dubovik, učitelji u Vitan-cu, p. Despotovac. ~7 Ali veš, da je izdal Učiteljski dom v Ljubljani izvrsten priročen zemljevid: Kamniške planine, Ljubljansko polje, Gorenjska ravnina, ki ga je risal Slavoj Dimnik? Je izvrstno učilo za domoznanski pouk. Na njem so označene vse šole Kamniškega okraja, mnogo šol okraja Ljubljana-okolica vzhodni del, več šol kranjskega; litijskega, gornje-grajskega in dravograjskega okraja. Ako ga naročiš direktno pri Učit. domu v Ljubljani, ga dobiš kos po 4 Din. — Ocena uglednega šolnika o »Ročnem katalogu«. »Ročni katalog« za šolsko leto 1933./34., ki ga je izdala te dni naša ugledna Učiteljska tiskarna v Ljubljani je praktičen, okusno in pregledno urejen priročnik, ki bo nam vsem zlasti pa kolegom iz učiteljskih vrst najsigurnejši kažipot in najvestnejši svetovalec ob vseh prilikah in neprilikah, v katere lahko zabredemo v teku svojega službo- vanja. Kakor lansko leto, tako priporočam tudi letos vsemu učiteljstvu posebno pa našim učiteljskim kandidatom, da si nabavijo to lično knjižico, ki jim bo pri njihovih administrativnih poslih in nalogah lepa, hitra in izdatna pomoč in voditeljica. — Jubilej tovarišev maturantov 1902. — 26. avgusta so se zbrali tovariši mariborskega učiteljišča in praznovali 31. obletnico mature in sicer tokrat v Sp. Polskavi. Tu so prebili pri sklicatelju tov. Koprivi in njegovi dra-žestni življenjski družici tov. Anici ob mladostnih spominih in telesnih dobrinah najlepše urice. Obema v imenu vseh udeležencev naj-prisrčnejša zahvala, prihodnje leto pri tovarišu v Beltincih na veselo svidenje! — Istega popoldne so obiskali vsi udeleženci svojega tov. jubilanta sreskega nadzornika R. Pestev-ška v njegovem tihem in prijaznem počitniškem domu Radizelu, kateri se žal radi obolele noge ni mogel udeležiti sestanka. Njemu in njegovi ljubeznivi soprogi za priznano slovansko gostoljubnost lepa hvala! Tudi ta jubilej je dokaz prave tovariške ljubezni, ki je in ostane neusahljiva! — Propagandni izlet mladine in učiteljstva radovljiškega sreza na naš Jadran. V zastopstvu odsotnega g. sreskega referenta poročam, da bi se vršil označeni izlet začetkom oktobra. Da bomo imeli svoj vlak, se mora javiti vsaj 300 otrok in spremstvo. Stroški vožnje do Sušaka preko Karlovca in nazaj preko Zagreba bodo znašali Din 8075. Vožnja s parobrodom do Raba in nazaj Din 20'—. Skupaj Din 10075 brez hrane, za kar računamo okrog Din 16'—. Če bi prenočili na Su-šaku, bi to povečalo stroške za ca. Din 16'—. Prosim, tovariši upravitelji, sporočite mi število otrok, ki bi se izleta udeležili, da moremo računati s konkretnim številom udeležencev. Za revne otroke bom preskrbel nekaj podpore. Nujno. — Pibrovec Leo, Jesenice. — Desetletnica smrti profesorja Maksa Pleteršnika. Po prizadevanju pripravljalnega odbora v Pišecah pri Brežicah, ki mu načeluje tamošnji gospod župnik Fran Toplak, se vrši dne 17. t. m. spominska slavnost ob desetletnici smrti zaslužnega slovenskega jezikoslovca profesorja Maksa Pleteršnika. Ob 10. uri je slovesna služba božja s cerkvenim govorom gospoda profesorja Janka Mlakarja iz Ljubljane, a nato obisk pokojnikovega groba. Popoldne ob 15. uri se odkrije na njegovi rojstni hiši spominska plošča, kjer bo govoril gospod direktor dr. Drag. Lončar iz Ljubljane. Po odkritju je akademija s Pe-tančičevo igro »Moč zemlje«, kjer nastopijo člani sromeljskega prosvetnega društva ob sodelovanju godbe in pevskega zbora. K počastitvi velikega jezikoslovca vabi vse njegove tovariše, prijatelje in učence Slovenska Matica v Ljubljani. t Piler Ivana. Med žrtvami strašne katastrofe potniškega letala na ljubljanskem letališču je tudi učiteljica Piller Ivana. Pokojnica je bila članica ljubljanskega učiteljskega društva. Imela je že vloženo prošnjo za upokojitev. a nje rešitve ni dočakala. Odslužila je svoja leta in odšla v večni pokoj. — Bodi ji žemljica lahka. Prizadetim naše sožalje! — Slovenska šolska matica prosi svoje p. n. poverjenike, da začno takoj sedaj ob začetku šolskega leta z nabiranjem članov in članarine za naše društvo. Kot smo že javili, izidejo letos te-le tri knjige: 1. Pedagoški zbornik. 2. dr. Jos. Jeraj: Naša vas in 3. dr. Stanko Gogala: Obča metodika. Vse tri knjige bodo zelo obširne, približno po 10—12 pol, in so za našo pedagoško kulturo gotovo velikega pomena. Zato naj ne bo našega učitelja, ki bi ne bil član Slov. šolske matice. Članarina znaša 30 Din. za dijake 20 Din. Knjige bodo izšle že pred Božičem, zato prosimo, da nam pošljejo p. n. poverjeniki kaj kmalu sezname članov, ker sicer ne moremo določiti naklade. — Odbor. — Novi učni načrt za osnovne šole je izšel v slovenskem prevodu v Učiteljski tiskarni. Naročila sprejema Učiteljska knjigarna v Ljubljani in poslovalnica v Mariboru. Stane 4 dinarje. Načrt je izdal g. minister prosvete v zmislu §§ 42. in 44. zakona o narodnih šolah. Po njem se bo pričelo poslovati s 1. septembrom 1934 in je treba, da ga dotlej prouči vsak učitelj in učiteljica osnovnih šol. — Zemljepisna in zgodovinska učna snov za III. in IV. razred osnovnih šol je zbrana v Polakovi knjižici ter priporočamo staršem, učiteljstvu in šolam, da jo nabavijo za otroke III. in IV. šolskega leta. Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in poslovalnici v Mariboru. — Uvedite Lavtarjevo »Računico« v osn. šole. Lavtarjeva »Računica« za osnovne šole za III. in IV. šolsko leto, po kateri je bilo v zadnjem času toliko povpraševanja, je zopet izšla v novi izdaji. Sestavljena je po modernih principih delovne šole. Odobrena je od ministrstva prosvete. Sedaj imamo moderno urejeno Lavtarjevo »Računico« za I., III. in IV. šolsko leto osnovnih šol. One šole, ki so že poučevale po Lavtarju. so dobile s tem zopet novo izdajo knjige, drugim šolam pa priporočamo, da jo uvedejo in preizkusijo. — Spominski list septemberskih dogodkov. Sokolsko društvo v Ptuju je izdalo v proslavo 25-letnice septemberskih dogodkov posebno spominsko brošuro pod gornjim naslovom. Spominski list obsega zgodovinski pregled Ptuja, članek z opisom dogodkov 13. septembra 1908., iz zgodovine ptujske podružnice CMD. Nadaljni članki so posvečeni Sokolu, Narodni čitalnici, ptujskemu šolstvu in njega razvoju, raznim drugim kulturnim in gospodarskim institucijam v Ptuju. List sta uredila prof. Fr. Alič in Dušan Šestan. Spominski list bo gotovo dobrodošel vsemu uči- teljstvu, ki mora seznaniti mladino o naših dolgoletnih borbah za uedinjenje. — Cena listu 5 Din. Naroča se pri Sokolskem društvu Ptuj. PROPAGANDNI TEDEN ZA KONZUM GROZDJA IN SADJA V DRAVSKI BANOVINI OD 2.-8. OKTOBRA 1933. Velika gospodarska stiska, ki neizprosno pritiska zlasti številne plasti našega kmečkega naroda, imperativno nalaga vsem mero-dajnim činiteljem, da intenzivno in umno delajo na ublaženju bede našega kmetovalca, predvsem onega iz vinorodnih in sadjarskih krajev. Znano je, da v dravski banovini pridelamo velike količine prvovrstnega namiznega sadja, pa tudi znatne količine grozdja. Presno sadje in grozdje ima priznano veliko zdravilno in hranilno vrednost. Naj bi postalo vsled tega grozdje in sadje važen del hrane tudi najširših plasti našega ljudstva v mnogo večji meri, nego je to doslej! Na posebnem sestanku se je zato sklenilo prirediti za vso dravsko banovino propagandni teden za konzum sadja in grozdja, od vključno 2. do vključno 8. oktobra t. 1. V tem tednu se bodo vršila radio-preda-vanja za kmetovalce in meščane, gospodinje in šolske otroke. V strokovnih in dnevnih listih se bo vršila propaganda za večji konzum grozdja in sadja. Na vseh šolah v banovini bo učiteljstvo predavalo o važnosti grozdja in sadja kot zdravilna in človeškemu organizmu potrebna hrana. Tozadevna predavanja za šolsko deco se bodo vršila predvidoma v soboto 7. oktobra in za odrasle v nedeljo 8. oktobra. Za odrasle bodo predavali kmetijski strokovnjaki, zdravniki, učitelji in razni drugi kulturni delavci. Kjer je le mogoče, naj bi se ta teden in predvsem v nedeljo 8. oktobra priredila propagandna raz-p-odaja grozdja in sadja, združena s primernimi slavnostnimi pireditvami (dame in otroci v narodnih nošah prodajajo grozdje v malih papirnatih vrečicah, okrašenih košarah, priredijo se grozdne trgatve, prodaja grozdja na okrašenih kmečkih vozovih, na okrašenih stojnicah itd.). Ta grozdni in sadni teden naj bo narodni teden, zato se naj slavnosti priredijo tako, da ima lahko vsak dostop, a grozdje in sadje se naj prodaja po taki ceni, da si ga lahko vsakdo privošči. Vsi merodajni činitelji naj smatrajo za cilj prireditve tega tedna posplo-šenje konzuma grozdja in sadja v največji meri. Zato se naj v vseh večjih krajih osnujejo čim prej agilni pripravljalni odbori. Ti odbori naj organizirajo nakup grozdja in sad>a direktno od producenta ali pa potom podružnic Vinarskega društva, Sadjarskega in vrtnarskega društva, kmetijskih podružnic, zadrug ali pa drugih organizacij. Pripravljalni odbori na Gorenjskem in Notranjskem lahko naročijo grozdje in, ako je potrebno, tudi sadje potom Kmetijske družbe v Ljubljani. Kmetijska družba jim bo po dogovoru dostavila potreben material na najprimernejši način. Odbori iz omenjenih krajev pa se naj v tem oziru sporazumejo s Kmetijsko družbo najpozneje do 15. septembra t. 1. V interesu našega narodnega gospodarstva je, da pripravljalni odbori in vsi merodajni činitelji zastavijo vse svoje sile in po svoji iznajdljivosti priredijo ta teden grozdja in sadja praktično in razmeram primerno. Naj nam služijo v tem primeru za vzgled dobro organizirane tozadevne prireditve v inozemstvu. Italija je n. pr. pri slični prireditvi v enem dnevu razprodala baje celih 60 milijonov kilogramov grozdja. Organizacija tega tedna bo tudi v naši banovini dobro uspela .le na podlagi požrtvovalnosti iznajdljivih in agilnih odborov. Učiteljstvu toplo priporočamo, da sodeluje v pripravljalnih odborih za nakup in prodajo grozdja in sadja ter tako pomaga k čim večjemu uspehu. V zadevi organizacije propagandnega tedna po šolah, posebno glede predavanj, bodo izdana še posebna navodila. Osebne zadeve —i Upokojeni so z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 29. VIII. 1933: Kocmut Marija iz Sv. Jurija Ljut., Kajnih Valentin iz Ptuja, Glin-šek Ivan iz Rog. Slatine Šm., Gajšek Marija iz Slivnice Mar., Žolnir Ivan iz Ptuja, Stres Feliks iz Prevalj, Košutnik Silvester iz Št. Ilja, Vovk Milan iz Ljubljane. Stanovska organizacija JU! Iz društev; = JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo v soboto 7. oktobra v Sokolskem domu v Murski Soboti. Začetok točno ob 9. uri. Dnevni red: Citanje zapisnika zadnjega zborovanja, poročilo o banovinski in glavni skupščini ter o stanju naših stanovskih in prosvetnih zadev, poročila društvenih funkcionarjev o enoletnem poslovanju društvene uprave in nadzorstva, dopisi in slučajnosti. Ocene o letošnjih publikacijah M. M. so prinesli »SI. Narod«, »Istra«, »Slovenec«, »Jutro«, »Ponedeljski Slovenec«, »Mladi plamen«, »Kres«, »Vigred«, »Naš glas«, »Srbski književni glasnik«, »Mladika«, »Književnost« in »Pohod«. Ocene so po veliki večini prav ugodne. V prihodnjih številkah prinesemo kratek ekscerpt teh ocen. Listnica uredništva Izostala so nekatera poročila o društvenih zborovanjih, ki so se vršila v preteklem šolskem letu. Radi pomanjkanja prostora jih nismo mogli objaviti. V smislu sklepa banovin-ske skupščine pa bomo priobčili v prihodnji številki »Učiteljskega tovariša« pregled, katera društva in kedaj so zborovala. Mladinska matica —mm S 1. seje dne 5. septembra 1933. 1.) Prva številka »Našega roda« izide 15. oktobra. 2.) Da se razproda čimprej zaloga rednih in izrednih publikacij, se dovoli 25% popust na vse knjige v zalogi. Tozadeven reklamni oglas naj se razpošlje čimprej na vse šole. 3.) Kritik v »Književnosti« trdi ob priliki ocenjevanja letošnjih rednih publikacij M. M. med drugim tudi to, da je dobila Kmetova za »Lovce na mikrobe« književno nagrado. Ker pa* to ni resnično, naj se zahteva od »Književnosti« popravek. 4.) V zadnjem času je dobila M. M. 14 rokopisov, od teh 10 za nagradno tekmovanje za najmlajše. 5.) Seje M. M. bodo v sredah ob 16. uri. Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In soctal». namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj«' znesek Din 5'— fr. P. zajec izprašan optik Ljubljana, Stati trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. STANOVANJE ODDAM TAKOJ 2 sobi, kuhinja, električna razsvetljava, prosti vhod in vse pritikline, tik kolodvora Dev. Mar. v Polju 74. Pelikan tinta ne najeda peresa ter teče lahko in enakomerno. Pisava ostane trajno vidna DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDMA! Slovenske srbohrvaške češke nemške francoske angleške Za dame elegantne damske plašče in kcstume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri Za gospoda 1 vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih 5 cen navzgor Za dame in sospocS© vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila in druge knjige šolske znanstvene m u z i k a I i J • leposlovne revi je šolske in pisarniške potrebščine, zvezke in noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuša, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir In še mnogo drugega nudi KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA MARIBOR FRANČIŠKANSKA 6 TYRŠEVA ULICA 44 RESTAVRACIJA G osftilna Režem Ljubljana nažabjakušt,3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe t * * V EI. IvTBtIOV I \ 4 t ¥, i c e i j i Velika izbira igrač, galanterijskega blaga io Kram »»<«>-ji «»v, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovregov. t ti f j Avgust Agnola j S LJUBLJANA j £ UNAJSKA CESTA 10. \ Telefon 2478. \ a Zaloga stekla, porcelana, j i i ■ kamenine, zrcal in šip. j S Kompletne opreme za re- ! » stavracije, hotele, gostilne, ® kavarne in bare ter za t ■ i J splošno gospodinjstvo, s | luksuzni precimeti. g ! ■ I ! MIMWra«IMM>IMnKCSI«HI»ra>'' NOVI SfiT Og9ejte se zbirko učil LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Za deco plaščki Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; spre" jema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. v f! (aparatov in stenskih slik) katere je prejela podružnica