V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta	2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
2a celo leto	.	9 for. 50	kr.
„ pol leto	.	4	„	80	„
„ četrt leta	.	2	„	—	„
„ mesec .	.	—	„	90	„
/m
(šm
Oznanili-
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempolj) za 30 kr.
Rokopisi senc vračajo
Šla 2JL*
V Celovcu v četrtek 21. februarja 1867.
Tečaj lil.
s f
A ri
( D v a 1 i z e m.
Spisal A. D. Zagorski.
Srčne želje Schmerlingijanccv in Madjarov so se torej spolnile. Državni minister grof Belkredi je odstopil od ministerstva. Zgodilo 8e je, kar ni drugače mogoče bilo. Belkredi je zahteval, da naj se izid razprave z Mad-jari izrednemu državnemu zboru v smislu septemberskega manifesta in najnovejše januarske diplome predloži, da bi tudi postavni zastopniki predlitavskih dežel svojo enako veljavno besedo izrekli, kako naj se prihodnjič vredi Avstrija naša. A gosp. baron Beust je trdil, da je ločitev Ogrske od Avstrije, ktero je krona Madjarom dovolila, ■— da je dvalizem — dokončana reč, v ktero 8e mi Predlitavci mešati ne moremo in ne smemo. Izrednega državnega zbora, rekel je baron Beust, še treba ni. Pravda z Ogri je dokončana. Naj se torej samo pravilni Schrherlingov oži reichsratn skliče; njemu naj se sprava z Ogri na znanje da, pa b’o vse v redu. — Tako je mislil in govoril saksonski eksminister m novi zdravnik Avstrije, g. baron Beust. Ali grofu Belcrediju, kteremu so razmere avstrijanske malo bolj znane, ko tujcu Beustu, ta red ni bil po Volji. Mislil si je: iz take ljulike ne bo nikdar dobre moke. Zato je mož raji iz ministerstva stopil, koda bi v kaj tacega privolil. — Bes lepo je od Belkredija, da je vaji odstopil, ko da bi nemško-madjarskim dvalistom .za metlo služil; ali še mnogo lepše bilo bi od njega, ako bi bil hitro od začetka, ko je krmilo avstrijanske države v roke vzel, to storil, vsem narodom enako pravično Avstrijo resno zahteval in raji precej od vla<je odstopil, nego pripustil, da bi se kri-
Besednik
Goriški „Blatti“ — volk v ovčji koži.
(Odgovor).
si Iz Gorice.
V drugem listu nemškutarskega tednika Se njegov vrednik jezi nad omenjenim mojim serčnim priporočilom. Vpričo njegove svete jeze bi najrajše molčal, pa bojim se, da bi visokoučeni vrednik pri svoji prekanjenosti v prihodnji „Blattel11 ne zatrobil, da me je njegovo prazno prebiranje besedi preverilo, omečilo ali prestrašilo. Pravim njegovo prazno prebiranje besedi, kajti ves njegov članek „V bran (zur Abwehr)“ ne podira le z eno verstico mojega mu jako priljubljenega sporočila. Da je res tako, naj na drobno to Vsak sam primerja, — jaz bom tu le nekoliko' ondotnih glavnih misli povdarjal, zlasti pa, ker že dva „Blattelnova" lista v rokah imam, s tem prekrasnim blagom svoje pri-Serčno priporočilo opravičeval in dalje podpiral. — Rekel sem, da goriški „Blattel“ nam goriškim Slovencem obeta to biti, kar je drugim „Laibacherca“, njena tetka „Trie-sterca“ i. t. d. Preveč, pravi vrednik, smo mu prilastovali. Znati je, da se prebrisani vrednik še tega ne zaveda, kako veljavo imajo ti listi pri Slovencih. Oni nas le za-
vico trpečim narodom pod vlado njegovo krivica množila. Ali žalibog, tega žlahtni gospod grol ni storil. Namesto starodavnim tlačiteljem našim in morivcem Avstrije — nemško - madjarskim hegemonom — peruti pristriči, je iz namena se jim prikupiti — pripustil, da je tem ljudem čedalje bolj greben rastel. S takim postopanjem je že zdavnej vse zaupanje zapravil, ktero so Slovani in Romani do njega imeli, a Nemcem in Madjarom se pri vsem tem prikupiti ni mogel; kajti njegovo prizadevanje: Nemcem in Madjarom se prikupiti, je prazno bilo in prazno je ostalo. Nemci in Madjari so ga torej neprestano spodrivali tako dolgo, da si so ga zdaj srečno s pota spravili. — „Aleluja! Aleluja!" kličejo zdaj z veselja polnim obrazom bankerotni Schmerlingijanski „ver-fassungsschreierji" in nemško-madjarski dva-listi. „Ordeutlicher Februar-Reiehsrath lioch! bdeli! hodi! — Zmagali smo federaliste, zmagali Slovane, ki so posebno, od kar je grof Belkredi „prosti pot" porazumljenja znašel, predrznih se čez krivico tožiti in o pravici in ravuopravnosti sanjariti, namesto da bi po starej navadi naš ubogali, molčali in z vsem zadovoljni bili t, kar koli jim mi, ki smo „tonangeberji" v Avstriji, odločimo in podelimo. Zdaj ko smo, hvala Bogu! te nepokorne federaliste s pomočjo madjarskih bratov zmogli, bo spet naša „Februar-Ver-fassung" obveljala; namesto izrednega, nepravilnega deržavnega zbora bo spet naš postavni ljubeznjivi reichsrath od smrti vstal in Avstrijo osrečevati začel. Sprava z Ogri je gotova; zmešnjave v Avstriji bo konec; stara zadovoljnost, staro blagostanje se bo nazaj povrnilo; prazne deržavne kaše se bodo spet napolnile; — Avstrija je rešena." Tako in enako čenčajo novoizvoljeni osrečevalci
virajo v vsakterem napredku, kajti naš narod se ž njimi porazumljati ne zna. Ako se ne motim, je vrednik korošk Nemec Kako bi bilo, ko bi po nemškem Koroškem, Salc-burškem i. t. d. na enkrat naš „Slovenec" se Nemcem siliti jel. AVochnerčiu vrednik bo gotovo prikimal, da bo slovenski list pospe-,	še val Nemcem duševno izobraženost pa te-
lesno blagostanje!! Glede na,to sem lahko :	dalje rekel: Nemški „Blattel" pa slovenski
narod, prečudna zveza! Tednikov vrednik pa tudi tu ne skuša v bran se staviti mojim i pušicam, — ali iz zlobe ali iz nevednosti,
, kdo bi hotel določiti? Ako iz nevednosti, bi i nevedneža v njegovi nevednosti pustil; kajti :	njih je nebeško kraljestvo! Kakor pa bebca,
i samega sebe nikakor se ne zavedajočega, spošteni ljudje izpod nog spravijo, da jim i škode ne dela, tako sem tudi jaz Slovence pred „Blattelnom" posvaril. Ako pa iz zlob-i nosti, je vsacega rodoljuba perva dolžnost i svoj narod braniti pred očitnimi in skritimi napadi in vse odvračati, kar bi imelo njegov napredek zavirati. Blattelnov vrednik ne spod-‘	bija mojega ugovora, ker prej ko ne se mu
r	zdi, da bi se kot rajnki Don Ouixot boril
z mlinom na sapo. Zato se usti o ravnoprav-3 nosti. Presneta vaša ravnopravnost, ki Slo-i vencem sili nemške uradnije, nemške šole! 3 Prav smešno pa je, ko v vsakej versti govori o inteligenciji tukajšnih Nemcev. Njih
Avstrije — nemško-madjarski dvalisti. Nam Slovanom in vsem pravim prijateljem Avstrije se je pa bravšim te najnovejše prigoi|pe dozdevalo, ko da vidimo roko na steno pisajočo strašne besede: Mene, tekel, fares, to je: Šteto, tehtano, razdeljeno. — Zdaj ste dragi februarci! res federaliste zmagali. Ali ti od vas toliko zaničevani in psovani federalisti so zahtevali Avstrijo, ki bi svoj pravi namen dosegla, ko bi vsem svojim narodom enako ljubeznjiva mati bila. Ako bi obveljalo, kar so oni zahtevali, bi v Avstriji vsak narod svoje pravo dosegel in nesrečnih prepirov zarad ravnopravnosti narodne bi za vselej konec bilo. Kaj pa vi‘? — Namesto vsega tega zahtevate vi nemško-madjarski dvalizem, — čudno zvezo dveh čudnih držav — Pred-litavije in Zalitavije — v eno državo, zahtevate torej sami federalizem, ali nota bene tak federalizem, ki bi obstal iz dveh centra-lizmov, ki sta ravno tako ali prav za prav še bolj krivična, zavržljiva in nemogoča, ko nekdanji Bachov in Schmerlingov vesoljni nemški centralizem, ki je Avstriji blagostanje spodkopal in jo pred celim svetom tako rekoč v sramoto pripravil. Ako je res, kar vi lažnjivo trdite, da bi federalizem, za kojega se mi potezamo, Avstrijo oslabil ter jo izmed števila velikih držav izbrisal, da si tudi se mi ne protivimo skupnemu državnemu zboru za zares skupne državne zadeve, kaj, za Božjo voljo! imamo pričakovati še le od vašega dvalisti enega federalizma, kteregadve polovici bi imele, ako vam vaša trma obvelja, — brez pravega skupnega zbora — manj skupnih zadev a več državne samostal-nosti, nego povse samostojne deržave novega nemškega bunda, decentralizacije torej sila veliko, ali žalibože tako bedaste, nenaravne in sramotne, da se posebnostim avstrijanske
izobraženost hvalisa in povzdiguje nad zvezde. Po večem bi mu lahko to hvalisano oliko tukajšnih Nemcev razderl; pa kaj bi to mojemu ugovoru, koristilo? Drago vredništvo! tu ni prašanja: ali se nahaja pri tukajšnih Nemcih veliko ali malo izobraženosti? ampak praša se: Ali olika tukajšnih Nemcev kaj koristi slovenskemu narodu? Ali jo vi ponujate slovenskemu narodu v taki posodi, da bi jo on od vas jemati
mogel? —----------------?-----------? Ke-
dar mi Blattelnov vrednik na rečena prašanja odgovori tako dostojno, da bo slovenski narod zadovoljen, da bodo vam prikimali spošteni slovenski narodnjaki, ki niso uikakoršni „napetneži ali ultrasloveni", kot vi vsakterega imenujete, ki se od nasprotnikov podkupiti ne da in svojcev s „koša-madiner" ne pozdravlja, kadar, pravim, mi vi v praznem svojem listu s tem postrežete, stopil bom pred vas in — pater peccavi — klical.
Po obliki ostudna, po pojmu neprebavljiva „Wochnerca" propagande dosti ne bo delala, nobeden rodoljub pa naj nikar ne terpi, da bi ona zbujeno narodno zavest morila, narodno mlačnost širila in podpirala, občni napredek zavirala!
Jako omilujem „Domovino", da sije tako hrabrega zagovornika najela! Se ve da, danes bi tudi vedel svet seznaniti, kak mož-
države manj prilega ko — pest na oko!? Mi smo se poganjali za pameten federalizem, brez kterega Avstrija v sedanjem času živeti ne more, vi dvalisti zahtevate neumnega, ki nam namesto ene nesnosne centralizacije dve še krivičneji na rame nakopuje. Pravo je zadel tisti pošteni Nemec pri zadnjih volitvah, ki je rekel: „Jaz nisem za dvalizem, kajti, ako se glista na dvoje preseka, sicer oba kosa še nekoliko časa migata, na zadnje pa oba/— pogineta; ravno taka osoda čaka tudi našo nesrečno Avstrijo, ako sc bo dva-iistom osrečevati pustila". — Naj se torej vaše zmage veseli, kdor si bodi, pravi prijatelj Avstrije se je nikakor veseliti ne more!
(Konec pride.)
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Dež. zbor; kdo podira mir?) V porvi seji dež. zbora so bili vsi poslanci pričujoči razuu enega, ki zavoljo bolehnosti ni mogel priti. Videli smo torej vse naše nove poslance in priznati moramo, da se je naših sere neka žalostili nek strah lotil. Vsi ti gospodje so navzeti ravno tistega duha, ki je dozdaj gonil našo politiko. Prepričani pa smo, da ni žive duše, ki bi bila vesela dozdanje naše politike. „Klageo-furterica“ se ve da je vsa zadovoljna in vesela gospodov, ki sedijo v velikej dvorani dež. naše hiše. Pa saj je ravno tudi ona od vesolja poskakovala in ploskala, ko sta se Bach in Schmerling vsedla za ministersko mizo. Najemniki in plačani ljudje imajo že tako navado, da hvalisajo gospoda, ki jim kruh reže, pa imajo tudi to čudno lastnost, da znajo prav s' hladno kervjo svoj plajšč sukati po tistem vetru, ki ravno pihlja. Zatorej pustimo temu vladinemu časniku njegovo veselje in hvalisanje, le proti temu protestujemo, da vladni list žali tretjino koroških prebivalcev in šunta dež. zbor, naj skerbi, da ostane Koroško zvesta nemška dežela, kakor jo kaže stara zgodovina. Dr. Isleib koroško zgodovino kaj slabo pozna, pa tudi novej vladi kaj slabo streže, ako čenča take neumnosti. Že za časov baron Schlugovih j'e neusmiljeno mlatil po Slovencih in tako podiral narodno zastopnost in ljubezen.
Pričakovali smo, da mu bode novi dež.
beseda da je njen vrednik! Slehernemu se to čudno zdi, da o vsem razporu „Domovina" le besedice čerhnila ni. „Slovenčevi" bravci sumijo na dotične vzroke; kdor pa lažnjive obljube bolj natanko pozna, čudi se , da se med poštenimi Slovenci taka godi!
Kako izurjen je politikar Wochnerčni, ki bi rad podučeval slovenski narod v deržav-ljanstvu! Na 4. str. b. (v pervem listu) pravi: — „za poslanca izvoljen je Andrej Marušič, ki ima kaj pa da kot vrednik „Domovine" pravico, slovensko korist zastopati!" Prebrisano!
Na tisti strani piše o poslancu dr. Tonkliji: „Vroča mlada kri naj bi ga ne zapeljala, da se ne bo kje prenaglil ali pa ne-krivičen (!) bil proti drugim narodom". Prebrisano!
Glede na zadnji stavek prašam „Wbch-nerco": Koliko narodov pa živi na Goriškem? Ona poleg Furlanov o spodnji Soči šteje tudi vrednike in doslužence razne kervi za posebni nemški narod! Zato pravi v 2. 1. str. 10, verst. 11. od spodaj: — „Gdrz, dem deutschen Erbe des grossen deutschen Kaisers". Marušič bi se imel zahvaliti za čukovo priporočilo, kot bi se bil lahko hrabri dr. Abram zahvalil za priserčno „Domovi-nino„ priporočilo!! Milostljiva božja previdnost!
— 90 —
predsednik malo njegove dražljive perste skerčil. Pa kaže se, da ostane tudi to žaljenje in draženje koroških Slovencev vse le pri starem. Prašamo, kdo dela samo in iz-ključljivo le narodno politiko? Kdo podira mir, zastopnost po deželi? Kdo seje seme jeze in zavisti med raznimi narodi pa tudi podkupuje zaupanje in ljubezen do visoke vlade? Slovenci še nismo z eno besedico žalili Nemcev ali jim kratili kake pravice. Zakaj dela z nami vladni list tako gerdivno in sirovo? Zakaj mu je za vredni-ka človek, ki naše dežele ne pozna, ki svoje domovine nima v našej cesarevini, tinivoč tam zuuoj v „nemškem Reichu11, o kterem se mu vedno sanja? Vrcdniki so visokej vladi že večkrat grozno škodovali, tudi tako početje naše „Klagenfurterice11 jej ne bode doneslo veselja, sreče in koristi! —
Pri Prevalili. (Prenagla službena gorečnost G u te n š t a n j s k e g a g. župana). Vse česti in hvale vredna so županstva po deželi, kjer se njih predstojniki svojih avtonomnih pravic zavedajo in po njih po vseh postavnih potih za resnični blagor svojih sosesk skrbe. A žali Bog! da je veliko ta-cih predstojništev, ki se premalo uče, kako deleč da njih delavnost sega. Tako se vtikajo v stvari, ki so jim toliko mar, kakor zapovedi Mohamedanskega korana. S tem pa sami sebi nakopljejo nepotrebno jezo, pokažejo svojo nevednost in nezrelost v samoupravnem občinskem uradovanju, in ker naposled še na sramoti ostanejo, zrahljajo ob enpm prijatelsko vez z onimi, ki bi imeli drug drugega na občno korist podpirati, drug drugemu na roko iti in drug drugega ob roči voditi. Izgled tega vam sledeče :
Mil. gospa grofinja T. poleg Gutštanja, obče znana zavoljo svoje radodarnosti in miločutnosti, nameni uektere pridne pa revne učence iz Gutštanjske šole pred božičnimi prazniki s potrebno obleko obdarovati. Vsled toga, ker sama no pozna učencev, pošlje k g. fajmoštru, naj oni zaznamo vaj o take, ki bi bili teh darov vredni in potrebni. G. fajmošter, ki niso šolski kateket, izročijo ta posel svojemu g. kaplanu, kteremu kot katehetu je pridnost in lepo vedenje šolarjev najbolje, nekoliko pa tudi njih veča ali manjša revščina na domu znana. Z veseljem g. kaplan to prevzamejo in zapisnik narede. Pa čujtel g. župan, to zvedevši, pride v šolo in sc huduje in protestuje zoper to postopanje, ker se ne godi po srenjskem predstojništvu, ergo — ne po postav-
Tička po petji spoznamo, Wdchnerčno ravnopravnost in njeno skerbljivost za slovenski narod pa po njenem političnem značaji. Str. 11 (2. list): „Wir konstatieren dies mit um so grdsserer Genugthuung, als es ebon die Deutschen waren, die — — — den Trager dieser unseligen Politik aus dem Sattel hoben". In v tem smislu v tem predelu pisatelj dalje sanjari. Tu se nahaja veliko pogrete kaše, n. pr. Belkredi s svojo brezustavno vlado je kriv vseh velikih nesreč preteklega leta. „Zakaj bi se z drugimi Nemci ne veselil, da je B. odstopil, ker je Nemce očitno razžalil in ž njimi pometal". „Slovani žalujejo in se kujajo". Glejte, glejte! Mi bi žalovali po njem, ko bi nam bil svoje obljube res spolnil; ko bi bil res Nemce in Nemcone pomedel iz slovenskih pokrajin! Kje je kaj zdatnega za nas storil? Dalmacija, Koroška, Kranjska, Stajarska, Primorje i. t. d. so žalostne pričo njegove velike skerbi za Slovane! Horvatom je dal Kuše-viča, Cehom Rothkircha i. t. d.; kje se je Nemcem ustavljal? Jedino februarno ustavo je ustavil, po kterej so Nemci in narodni odpadniki še lože zatirali razne avstrijske narode. — Kteremu ti poberki še niso dosti pojasnili skritih zvijačnih naklepov goriške „Wbchnerce", bilo bi mu treba razkladati, kako ona na več straneh o volitvah in izvoljenih modruje; n. pr. str. 3 o koroških:
nem potu, ter gre in nekaj učencev, ki jih je g. kaplan v zapisniku priporočil, izvrže. Se ve, da je preblaga grofinja spet hotla, da naj se obleka razdeli onim, ki jih je g. kaplan priporočil, česar se je tudi zgodilo.
Vprašam: kdo je na zadnje v sramoti? g. kaplan, ali oni, ki ga je hotel v šoli po-djati, češ, mi smo mi, vi ste pa od danes do jutri, akoravno ste vi 16 let šolski prah po-brisavali, mi pa še enih hlač nismo po taci! klopeh strgali? Odgovor je lehek.
Zato, g. župan! nikar zanaprej tako naglo v svoji gorečnosti, da vam ta napaka taci! milostnih sre ne odvrne, in naposled ne h« moral vsak Gutštanjčan vas prašat hoditi, če sme iz svojega privatnega žepa siromaku sam, ali po kterem drugem, ki si ga izvoli, kak mili dar podeliti; ali da svoji srenji ne hote naložili kake nove tlake, ki se jo vsak boji, da bi moral vsak svoje mi-lodare samo v Vašo hišo nositi! Vaša gorečnost sega predeleč; vi pihate , kar vas ne peče.
Vaša dolžnost kot srenj slu župan v tem je ta, da s srenjskimi dohodki za domače ubogo skrbite, pa tudi to ne po lastni glavi, ampak po sklepu vsaj dveh tretjin izmed odbornikov; kar gre pa iz privatnih predalov, naj gre po njih volji —v njih dušni in prejemnikom v telesni prid Bolje se bote srenjska predstojništva obnesla, ako bote skrbela za bolj pošteno plačo učiteljev, svetnih kakor duhovnih, da ne bodo v vrsti čednikov, in sploh ne bodite pre-mogočna, ker vam gre le izpolnovati in izvrševati, česar je odbor sklenil, ne pa sklepati. (Glej: Gesetz v. 15. Marž 1864 Till- das Herzogthum Karnthen). In ceteris pa, ako imate pravico v svojih sremskih zadevah nekoliko govoriti in sklepati, nikar še nc mislite, da imate pravico, svoje duhovno predpostavljene sramotiti in ž njimi pometati, kakor z metlami; saj če jih poprej nočete poznati, na zadnjo uro, rekel je eden vaših „purgarjev", jih bote menda vendar potrebovali. — Modremu je enega očesa dosti!
Sk Grabca: (Staj. dež. odbor’in mariborska volitev; volitve za okrajna zastopstva; beseda v Gradcu.) Da so Slovenci v Mariborski okolici tako možato in pametno volili gg. dr. Vošnjaka in dr. Dorn in kuŠ a, to ne gre našim protivnikom v glavo. Zato je prevzel dež. odbor nalogo vsak majhen pogrešek iztuhtati , da bi se ona volitev le zamogla podreti. On se upir»
„Po vsi deželi zmagali so Šmerlingijani. Ako so med izvoljenimi tudi rojeni Slovenci, so vendar taki, ki jim ni za narodnost, mat
jim je le omika in ustavna svoboda-----------
— šli bodo z Nemci črez hribe in doline"' Zanemarjenje in zatiranje domačega jezikat
omika pa ustavna svoboda-----------prečudna
zveza! Woohnerčni odgojiteljni pisatelj (na 13. str.) bi jo gotovo poterdil, ako bi prat vsi pošteni modrijani v rajnkem „rajhu" glavo majali. Kdo bi se temu čudil, ako j( Schindler v spodnje-avstrijskem zboru si upal reči: „Po avstrijskih logih že v slavček* pojo o nemškej moči in edinosti". Še odkri' toserčniše pa pravi zgornje-avstrijski Kre-mor: „Zedinjeni Nemci se bodo kmalo spominjali na vzhodu razstavljenih straž in —“•
Taka jo naša prijateljica goriška ,,Woch' nerin". Vidi se tudi, kako prazna je tista njena hvalisana omika. 1. 1. 3. str. a. pravi: „V 1’tuji je izvoljen vitez Waser , kterega učenost in zgovornost povsod slovi"’ O Waserjcvi zgovornosti se ne bom z ,,Wbcb' nerco" prepriral. Znabiti, da predolgi in vodeni njegovi govori kakemu spačenemu okus11 dopadajo — pa „in oggetto di gusto cad® la discussione". Ker se še ziniraj s pravni' štvoin pečam , bi mi „Wochnerca" siln° ustregla, ko bi imenovala le eno knjig0: ki jo je njen učeni Waser spisal! Znat1 je, da prebrisani „Blattelnov" pisavecspr0'
na volitve izbiraloev, ki so se po njegovem mnenju nepostavno godile; po njegovi misli je 55 izbiraloev k volitvi došlo, ki pa po postavi niso bili pravilno izvoljeni. Za tem se obrača na razmere števil in pravi, da je v št. Lorencu 55 kmetov glasovalo in da se je izbiralec samo z tl) glasovi izvolil ; da se je v št. liju izbiralec samo od 4 občinskih odbornikov volil; da so iz št. Petra, kjer je J 559 prebivalcev, lo 2 namesto'3, v Cirbejgu pa, kjer je 340 prebivalcev, 2 namesto enega izbiralca poslali. Da so je sem-tertje premalo volilcev udeležilo volitev na kmetih, to je gotovo, pa godilo se je tako povsod. Prepričan pa sem, da bi dež. odbor besedice ne zinil, ko bi se bil od ravno tistih izbiraloev kak Koirer ali Tapeiner ali Loschnigg za poslanca izvolil; kajti v Celju so se pri volitvi za mesta in terge menda se veče napake nahajale, o tem pa odbor skerbno molči. Dobro bi pa bilo, ko bi ta-mošnji domorodci blagovolili vse na tanko pozvedeti in razglasiti, da se zamorejo pri dež. zboru opravičiti. Sicer se ne bojimo, da bi se pri kaki prihodnji volitvi Slovenci ravno tako značajno ne obnašali, kakor zadnjič. Pravica se bode še le tem bolj jasno ' ! prikazala.
Tukajšni nemški listi bi radi izvoljene može za okrajna, zastopstva v svoj tabor j Vabili in 'jih že zdaj hvalijo, da so nemškutarji in tako praktični, da rajše ostanejo v politični zvezi z Nemci (če ravno bi morali biti sužnji kakor doslej), nego- da bi na kako zvezo s sorodnimi brati mislili. Zdaj nikakor ne moremo soditi in ne verjamemo , da so Za okrajna zastopstva res večidel priverženci naših nasprotnikov izvoljeni. Še le ko bodo začeli delovanje, bode se poznalo, ali so pravi zastopniki ali ne. Sicer upamo , da bodo za narodni napredek skerboli. Ako se pa to ne zgodi, bode se jim ravno tako žalostna zapela, kakor dozdanjim dež. poslancem. Bistroumni narod hitro spozna, kdo da v njegovo srečo in slavo dela, kdo pa ne. _
13. t. m. je obhajalo društvo „Slovenija1 11 pustno veselico. V krasno okinčani Seyffovi dvorani se je zbrala v obilnem številu do-' morodna gospoda. Pele so se sledeče pesmi: »Slovenskim dekletom11 , Noč na Blejskem jezeru11, „Ljubici pod oknom11 , Sto čutiš 1 Srbine tužni“, „Hlahol in Zvezda11. G. Kuralt ' je izvrstno dcklamovnl „Slovo od mladosti".
Petje se je jako hvalilo, posebno se je odli-1 koval samospev: „Ljubici pod oknom". Za ’ tem se jo plesalo do polnoči in zopet ste 1 zadoneli dve pesmi „Domovina" in „Naprej" ;
1 čudno mero meri učenost! Poglejmo, kaj on 1 Ha str. 14. b. (2. list) o Hasnerji kvasa. Iz
■	dvora so mu sporočili, da je cesar sprejel ' Hasnera. „Vsi, pravi dalje, se njegovega ime-
■	kovanja za ministra ne bodo veselili, mi pa i temveč, ker je novi minister nauka zmožen 1 Učenjak (wissenschaftlihe Capacitiit) in ker 1 si je bivši predsednik naučnega s veto val -1 Uva kaj zelo pridobil našo ljubezen, kajti
skazal se je moža, ki šolstvo natanko pozna ) in se tudi kaj uljudno obnaša". Znati j je, da „Wocbnerca" le na to gleda , kako ' bi svoja prazna predalca napolnila s praz-' Uimi besedami. Naj bi pogledala dotične ' Ue slovenske ampak nemške liste , kako ' So ti sodili o njegovi delavnosti in šolski
■	Zvedenosti. Kako so se posmehovali, ko je ' »Dunajčanka" dolge verste raznih svetov in
I	sklepov priobčevala. Nek učenjak na Du-: Uaji, kterega učenost po celi Evropi slovi,
*	(okel je o Hasneru: „Toliko se zastopi na ’• šolstvo kot zajec na boben". Pa saj se je sedaj drugače sklenilo! Kdo je pa Hasner uče-
' ujak? Kolikor je meni znano , spisal je le
II	kaj puhlo knjigo: „Filosolie des Re elites und
*	seiner Geschichte" Prag 1851 (308 str.) pa !' »System der polit. Oekonomie (Prag 1860. 0 k Bdi); tudi kaj nepomenljivo delo. Izvirnih
misel nima nič, in stare tuje preiskave in 11 Uarodarska načela kaj slabo razpravlja.
Bervi zvezek pravi, da mu bota še dva sle-
— 91 —
ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Ko-nečno je sledil ples do belega jutra. Posebno hvale je vreden odbor, da nam je s svojim trudom in previdnostjo jako vesel večer pripravil.
Iz Gradca 14. febr. JT.	(Slovenci
pozor!) Lastnost in znamnje prave omikanosti je pravičnost, nikakor pa ne pristranska strastnost. Naši avtonomisti bahajo se brez konca in kraja z nemško omiko, pa kažejo o vsaki priložnosti, da si je še sami niso prisvojili. Ne bom govoril o njihovem „organu" ali rogu „Telegrafu", v kterega trobijo, in kterega ne presega menda v celi Avstriji noben časnik v sirovosti, strastnosti, da, rekel bi, divjosti. Povedati vam hočem le, s kakošnim djanjem so ti gospodje spet razodeli svojo pravičnost, in tedaj tudi izobraženost. Vse volitve v deželni zbor bodo naravnost potrdili, le gg. dr. Domirikuša in Vošnjaka ne! Namenili so postaviti odbor, kteri bo to volitev pretresal in preiskoval, — vendar zagotovil mi je nek znanec, da je vse to le hinavščina! Mariboržanom neki ne da njih osrainotenje spati, in tiščali so tako dolgo v tukajšnje vodje avtonomistov, dokler se jim je dovolilo: „Die beiden Walilen werden annullirt." in vendar jo natanko in pravniško dokazano, da se pri volitvi ni godilo nič nepostav-nega, da je bilo vse v redu. Glejte, tako oslepila je naše „omikauce" (!) strastnost. Nepravilna, krivična volitev dr. Nekermana v Celju jim je prav, — ker jim je dala moža njihove stranke; zares človeku se studi, misliti na take reči! — Vendar graškim usurpatorjem, čujte Slovenci! se Jie more in ne sme po njih trmi zgoditi, čez nektere dni že boste izvedeli, je-li bodo zvi-jačniki svoj namen zares dosegli, in če ga bodo, kličem vam: „Na noge, po koncu! napnite vse žile, ganite se hitro, še o pravem času, da sovražna stranka poprej volivcev ne premoti. Zagotovita še vidva, rodoljubna naša poslanca, urno vseh glasov, ktere sta pri prvi volitvi dobila, pa prepričajta tudi druge, da Maribor Žani hočejo le svojo sramoto in škodo. Precej jih k zadnji volitvi ni prišlo, — spravita to na svojo stran. Pa tudi vsi drugi rodoljubi, mariborska čitavnica, duhovniki in učitelji, storite, kar ste storili prvikrat, opominjajte kmete, naj se ne dado splašiti; kajti če hote zares primorani drugič voliti (kar bi bilo pa neslišano!), morajo Mariboržani najti, česar si iščejo, namreč drugo sramoto i Podvižajte se, Bog daj srečo!
dila. Zakaj jih še ni? Prej ko ne se bojita tiste osode kot Bippartova „liellas und Rom" in še marsiktero praško delo nemške učenosti. Bukvar in založnik Credner morebiti ve. Zakaj vendar ni izvolila dunajska akademija za člana g. Waserja in Hasnerja? Ali bi ne vstregla „Wocbnerca" hvalisam učenosti, ko bi akademijo opomnila na rečena moža!
Vrednik sam pa se kaže v svoji obrani, da ga je tista prečudna omika popolnoma prešinila, ki po beških listih z znanimi krepkimi izrazi, z ostudnimi besedami nad Slovani razsaja. Buldogg-Miene itd. so te krepke besede. Mar bi vrednik rajše svoj list bolje popravljal in ne pisal str. 10. b, v besedniku: Englischmann, for ewer , kajti to so prave pasje oblike! Se ve da je treba prej jezik znati.
H koncu glejte hrabrega vrednika, ki se baha, da se bojuje „mit offenem Visir"; na str. 10. b. pa pravi: „moram fanatičnemu dopisniku, kajti zdi se mi znan, v njegovo korist svetovati,da naj ne obrača svojega časa v
narodno rogoviljenje--------“. Bravci stvar
brez pojasnila lahko razsodijo. Žuga me ovaditi. Ali je to odkritoserčen in očiten boj ? Ti ustavni možje bi pri vsaki nepriliki radi rabili neustavno orožje, neustavno bi klicali na pomoč tuje pomočnike Žal mi bi bilo,
Iz Gorenjskega. (Naša uradnija.) „Slovenec" jo že dvakrat tugopolne „Jere-mijade" o velikolaškem uradu prepeval. Tudi drugod po mili domovini se nahajajo enake, ali pa še slabše sestrice — uradnije. Ravno te naprave imajo sveto nalogo pravico, blagor in edinost celega okraja pospeševati. Vsak pravi uradnik, kot prisežen mož, svojo službo nastopi, da bi potem vedno in povsod po pravici in vestno delal. Ali kako malo je marsikomu naših uradnikov na tem ležeče! Ko je naš sedanji uradni predstojnik ker-
milo r.........škega okraja prevzel, obetal
je neki ljudem zgolj zlate gradove, pa vse njegove sladke obljube so se deloma razkadile. Res prislovica: „Krava, ki obilo veka, ima navadno malo mleka", spolnuje se pri nas popolnoma. Tožeb in homatij je tu vedno več, pa saj sc temu ni čuditi, ker le enega pravega uradnika pri naši sodniji ni. Vsi so večidel le tako imenovani „prakti-cisti". Zatorej gre vse polževo pot, le pri iztirjanju in eksekviranju davkov in plačil je drugači. Privatne tožbe in pravde se pa motajo dolgo in se pošiljajo od Arna do Kajfa. Posebno so homatije srenjskih gojz-dov (borštov) in spašnikov čedalje bolj za-švedrane in zamotane; kmalo bo tako dalječ prišlo, da ubogi kmet skoraj porajkeljna vsekati in pa svoje živinice na planine na pašo goniti ne bo smel. Kaj pa potem? Kar te reči tiče, mislim, da ni z lepo kje tako zbrojeno, kot je i’avno pri nas. Res to je največa neugodnost skoraj za celi okraj! Ako pa uradnikom kdo kako bolj rezno besedo o tein reče, dobi navadni odgovor, da tako postave zahtevajo! —Pa ker ti gospodje uradniki tako radi o postavah modrujejo, zakaj pa nektere čisto prezirajo? — Na nobeno vižo jim ne gre v glavo, da bi po postavi ljudem v domačem jeziku dopisovali; najbrže si mislijo, da bi s tem pri ljudeh ob tako imenovani „kredit" prišli. — Pa hvala Bogu, tudi v tej zadevi bo skorej začelo svitati in kmalo nam milo domače solnce zasveti. Upno se spominjajmo Prešernovih besed:
„Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,
.lini lepše zvezde ko sedaj sijale."
Porok temu so nam poslednje volitve.
ako bi morali naši tukajšni pervaki škodo terpeti. Pridejo milejši časi!
Prezreti ne smem, kar se je pred včo-rajšnim v neki kavani dogodilo. Nek dosluženec, terd Nemec, ponudi nekemu zasebniku „Wbchnerco" z besedami:	„Berite, berite vrednikov „v bran",
izvrsten je! Res list je še uboren, pa sej je še v zibelki". Kar se oglasi nek naš narodnjak: „Prej ko ne uboren in čmeren otrok ne bo nikoli postal krepek deček". Gospod v svojej sveti jezi klobuk popade in smuk skoz vrata! — In res, ko mu Ritter von Sahonj' ne bo več hotel dati potrebne hrane, umeri bo pervi dan! Še Nemci in nemškutarji so ga branijo, veliko so jih s silo prisilili se nanj naročiti.
Za slovo pa vredniku povem, da me danes niso njegove besede napravile, da sem mu odgovoril, timveč znana prislovica: „Qui tacet, consentire videtur", in pa da se prepriča , da se spošteni Slovenci ne boje vsake vešče.
Povem mu pa, da mu na tako prazne ugovore nikoli odgovarjal ne bom, kajti ne ljubi se mi mlatiti — prazne slame!
Naši deželni zbori.
Koroški. Po dokončanej hožjej službi se je pričelo zborovanje v deželnej dvorani. Najpred je novi dež. predsednik grofHohen-wart naznanil dež. zboru, da je on imenovan za dež. predsednika in je prosil dež. zbor, naj mu pri njegovej dobrej volji in najboljših namenih ljubeznivo in zaupljivo pod rame sega. Za njim prime dež. poglavar grof Goes, za besedo in pozdravlja prav prijazno vse nove poslance in zakliče svitlemu cesarju in domovini trikratni „Hoch“! Zdaj naznanja dež. odbor, da je vse volitve preiskaval in predlaga, naj se vse poterdijo, kar se tudi zgodi in dež. poslanci delajo svoje obljube.
Zborovanje se torej počne s tim, da gr. Hohenwart bere cesarsko pismo, v kterem se naznanja, naj izvoli dež. zbor svojih pet poslancev za deržavni zbor, ki ne bode izvanredni, temuč pravi in redni deržavni zbor po februarnem patentu. Temu ožemu zboru vlada predlaga te le reči:	Postavo
zastran delegacije za obravnavo skupnih zadev z Ogri, — zastran odgovornosti ministrov, — zastran premembe slaboslovečega § 13. februarne ustave, — zastran veče samo-stalnosti in oblasti posamnih dežel, — zastran vojaške dolžnosti in sploh zastran vresničenja in vpeljanja ustavnega življenja, lies lepe in sladke obljube, — videli bomo, ali bodo vse te bliščeče reči v stanu slovanske poslance v ta oži deržavni zbor, ki je vsem Slovanom hud tern v peti, spraviti.
Po tem se je po predlogu baron H erberta izvolil odbor, naj pretresa to ces. pismo in nasvetuje, kaj gre dež. zboru na to odgovoriti in delati. V ta odbor so izvoljeni: Dr. Luggin, dr. Stieger, žl. Cabušnik, baron Herbert, dr. Erwein , Gbtz in Gi-roncoli.
G. Gbtz predlaga, naj se dež. zbor zoperstavlja temu, da se nova sodnijska organizacija vpelje, preden jo je derž. zbor potrdil in tudi dež. zbor zastran naprave novih sodnijskih okrajev svoje misli izrekel Izvolil se je odbor, v kterem delajo: Gbtz, dr. Luggin, dr. Mertlisch, dr. Stieger, in žl. Ča-bušnik. Prihodnja seja je v četertek 21. t. m.
Goriški. Po dokončanej slovesnej službi božji so se novo izvoljeni poslanci zbrali v deželnej hiši. Vladni komisar baron Kiibek pozdravlja zbor in mu predstavlja novega deželnega glavarja grofa Pačeta, pa imenuje tudi njegovega namestnika dr. Do-ljaka. Potem prebere italijanski ces, reškript; ker je bilo znati, da slovenskega ne misli .priobčiti, slavni naš dr. Tonkli tirja tudi slovenskega. Marušič, Slovenec, na kterega so se nekteri zanašali, nejevoljno z glavo pomaha, kajti ni mu bilo prav, da Slovenci tirjajo narodno ravnopravnost. Pa saj poznate , kakšna je „Domovina“; čudno, da uiso Ljubljančanje lista „ne štempljanega“ bolj natanko pogledali. Gotovo bi dr. Toman ne bil njemu sporočal o dunajskem sklepu slovanskih poslancev, čudili smo se dalje grofu Pačetu, da je še popraševal, ali kdo podpira dr. Tonldijevo tirjatev. Dobro se oglasi krepki g. Černe, že v starem zboru sloveči zastopnik našega naroda, da se to razume samo od sebe. In res čudno, ako je vlada tudi slovenski reškript nam poslala, gotovo ni mislila, da bi ga gosp. Kiibek pod klop vergel. Čital ga je potem Tonkli; zapopadek njegov je tako tudi onemu drugih zborov enak.
Nam pa je serce veselja igralo, ko smo videli, da so novo izvoljeni slovenski (ra-zun dveh) za terdno sklenili od vlade tirjati po Bogu mu dane in od svitlega cesarja že mnogokrat zagotovljene pravice do sedaj tako tlačenega naroda.
Živili narodni poslanci! Bog nam reši tudi mlačneža in razkolnika! — Mi spošteni
— 92 —
in neodvisni Slovenci hočemo vzderžati mogočno Avstrijo, zalo naj vlada z nami hodi, ne pa mi za vlado se zmiraj spreminjajočo.
Ptuj e dežele.
Prusija. Zbor zveznih severnih nemških držav je sklican na 24. febr.
Rusija. Vlada je sklenila tudi poljsko ime popolnoma zatreti. Od 4 aprila naprej se Poljska kliče le varšavski vojaški okraj.
Francoska. Napoleon je tedaj spet govoril in sicer 14. t. m. — ljubeznjivo in lepo, kakor je že nekaj časa navajen; samo da tudi najbrže zavolj lepšega vmes enmalo z orožjem porožla, ker tirja brž vojaško pre-naredbo. Sicer je pa nekako z vsem svetom dober (zlasti z Avstrijo, se ve če je lepo tiho j. Prerokuje pa tudi nekako evropsko federacijo; ali narodov ali vladarjev , to ni jasno. Še celo Turkom je svetoval, naj bi kristjanom dali, kar jim gre.
Turčija. Vlada se še vedno obotavlja, kristjani pa na vseh krajih tišče, zlasti v Srbiji in Črnigori je vse vneto za boj, če Turk ne dovoli, kar se tirja.
-	ecSMa.----
Razne novice.
*** Naznanilo zastran „Življenja svetnikov41 1. zv. Kdor izmed novih družjiilcov tudi 1. zvezek „Življenja svetnikov in svetnic Božjih" od dra J. Rogača naravnost od dražbe sv. Moliora prejeti želi, ta naj pošlje za vsak iztis (»0 nkr.; pošlje se mu pa z letošnjimi družbinimi bukvami vred; sicer ga ni mogoče dobiti kakor po bukvarnicah, kjer velja 'JO nkr.
*	V Kranju imajo od 29. januarja tele-gratišče.
*	„Novice11 so zvedele iz prijateljskega pisma iz ltima od 7. febr., da je škof Štros maje r, Slovencem vsegdar mili prijatelj, z veliko radostjo sprejel sporočilo o slavni narodni zmagi pri volitvah za dež. zbor in da hoče na grobu sv. Petra, oznanovalca večno resnice, moliti, da milostljivi Rog poštene Slovence v svoje varstvo vzame in njih delovanje blagoslovi. — Slava slavnemu škofu !
*	Ni davno temu, kar je naša „Klagenfurterica" jezikala, češ, kako so Kranjci vendar zatelebani, da so (po njenih mislih) tako malo „inteligencije“ v deželni zbor spravili in kako slabo bo to za deželo itd. (na Koroškem je to se ve da vse drugači, ker tu so poslanci mokarji in žganjarji, špecerijski trgovci, „verbežarji11 in tako imenovani inženirji, ki so komaj 3 rede na normalki izvršili itd., vsi od krajapo-litikarji in postavodajci prve vrste — o srečna Koroška!) Zdaj pa „Celovčanka11 spet zoper to godrnja, da sta zlasti dr. Costa in S v e t e c na Dunaj k federalističnemu shodu šla, ker bi bila imela lepo doma ostati in opravila svoja opravljati, da bi meščani nobene škode ne trpeli!! Tukaj v Celovcu nima živa duša nič zoper to, če bi vsi naši mestni očetje Bog ve kam, morebiti še celo v Frankobrod šli. — „Celovčanka" bi pač najbolje storila, ko bi pred svojimi vratini pometala, ker se pač ne menjka nesnage vsake baze. — Morebiti pa bo potem bolje, ko pridejo semkaj vsi tisti Nemci, ki nam jih je napovedala. Mogoče da se priplazijo ž njimi tudi vsi nemškutarji čez Ljubelj — potlej bo Koroška srečna cin „echt deutsches Lund" 1
*	Kardinal S titovski je izdajal od 1. 1827 do 1866 za cerkvene in druge potrebe. 2,473.209 goldinarjev.
*	Bo uajnovejšem ukazu vojaškega ministerstva morajo posamezni poveljniki ostro na to gledati, da se oficirji vsaj v 6 mesecih jezika njim podložnih vojakov naučč. To je pravo !
*	Nek drug ukaz dovoli, da smejo oficirji svoje brade gleštati po šegi mornarskih oficirjev, vendar tako, da se zuamnja dostojanstva vidijo.
*	Na znanje se tudi daje, da se bodo novinci ali rekruti nabirali: na Štajerskem za 27. in 47. polk (regiment), na Kranjskem za 17., na Koroškem za 7., v Primorju pa za 22. polk.
*	Za deželne glavarje in njih namestnike so izvoljeni: na Štajerskem grof Gleisbach in M. pl. Kaiserfeld (oba Nemca); na Kranjskem pl. Wurz-bach (Nemec) in dr. Costa (Slovenec); na Goriškem grof Bače in dr. Doliak (neutralcn); za Istro Pole-sini in Vidulič (neutralen); za Češko grof Nostic in praški župan dr. Belski (federalist); za Marsko knez Salm (federalist) in Wenliczke (Nemec).
*	V kranjskem zboru so po telegraf, naznanilu ovržene volitve: bar. Šlojsnika, Hoffern-a in dr. Prevca,
*	„Zkfti11 se poroča iz Zagreba, da se razpusti zbor in nove volitve razpišejo; da bodo novi veliki župani izvoljeni in Kušević ban.
Razpis družbinih daril za 1. 1868.
V povzel igo domače književnosti in v omiko slovenskega naroda razpisuje s tem družba sv. Moliora za leto 1868 sledeča darila:
a) sto in dvajset goldinarjev za najboljšo nravnopodučno povest v obsegu petih tiskanih pol, kterej naj se vzame tvarina iz j domače zgodovine ali vsaj nasloni nanjo; celo djanje pa naj se tako razplete, da bode delo mikavno za domačo mladež in za pri-prosto ljudstvo slovensko.
h) sto goldinarjev za najboljše gospodarsko delo o kaki važniši panogi slovenskega kmetijstva, n. pr. o živinoreji, o ratarstvu, o sadjoreji, o vinstvu ali o kakem drugem gospodarskem predelu. Beseda bodi skoz in skoz prav domača in priprostemu kmetu lehko razumljiva v obsegu petih tiskanih pol.
Vsi spisi naj bodo prav lahko umevni in zanimivi, da bodo mladino in odraščene pošteno razveseljevali ter jim um in serce požlalitnovali. Rokopisi naj se pošljejo družbi Iranko vsaj do 1. decembra t. 1. brez podpisanega imena in sicer toliko gotoviše do tega časa, ker se v prihodnje ustanovljeni obrok ne bode več podaljševal. Darila se izplačajo na Vodnikov dan (2. febr.) 1868. leta.
V Celovcu mesca februarja 1867.
Odbor družbe sv. Moliora.
Očitne dražbe.
N a Koroškem: Hiša, št. 94 v Ilitenbergu, c. 767 gld.j dr. 22. febr, 22. marca in 2G. aprila ob 10. dop. pri okr. gosp. v Starem dvoru; — Virnilcov* kmetija pri Jezeru, c. G000 gld. in za orodje 28 gb> dr. 27. marca, 27. aprila in 27. maja ob 11. dop. »a domu, okr. gosp. v Velikovcu; — Fuchsgruben-ova kajža v Fuchsgruben-u, c. Gl6 gld., dr. 27. febr. 27. marca in 29. apr. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Trgu; — Vastelnova v Steindorfu, c. 2983 gld., dr; 23. febr., 2(5. marca in 27. aprila ob 10. dop. pH okr. gosp. v Trgu (Feldkirchen).
Na Kranjskem: Kmetija v starem Kotu n* Kočevskem, c. 400 gld., dr. 2. aprila, 2. maja i» t. jun. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Kočevju; — kmetija v Seči, 200 g., dr. 2. apr., 2. maja in 1. jun. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Kočevju; — km. na Mlaki) c. G50 gld., dr. 2G. marca, 27. apr. in 25. maja ob 9. dop. pri okr. gosp. v Kočevču; — km. na Grahovem, c. 1488 gld. dr., 33. febr., 22. marca in 26 apr. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Planini; — k®-pod h. št. 1 na malih Lipljah, c. 1133 gld., dr. 24 febr., 27. marca in 27. apr. ol) 11 dop. pri okr. gosp-v Žužemberku.
Na Štajerskem: Kremžarjeva posestva v Kaplji, c. 7700 gld. 2000 g., 2000 in 300 gld., <lr; 23. febr., 23. marca in 27. aprila ob 10 dop. pri okr. gosp. na Vranskem; — kmetija na Blešči (?)i c. 2090 gld., dr. 26. febr., 26. marca in 29. april* ob 11. dop. in sicer prvi dve pri okr. gosp. v Kozje®) tretja pa na domu.
Na Goriškem: Karnelijeva hiša v Kanal® c. 475 gld., dr. 23. marca, 23. aprila in 23. maj* pri okr. sodn. v Kanalu; — Lebanova hiša v Gore-njivasi, dr. IG. febr., 16. marca in 23. apr. priravi® tej sodniji.
Dunajska borsa 20. februarja 1867.
5% metalike . . . ............................61.8®	I
5% nacijonal.................................71.9®
1860 derž. posoj..............................90.2®
Bankine akcije............................... 764.—‘
Kreditne......................................191."
London.......................................127.3®
Novi zlati.................................... 6.-'
Srebro.......................................126.-"
Dunajska borsa 10. februarja:
Cesarski cekini....................... 6.— ^
Krone..................................  —.-------
Napoleondorji (20 frankov)............10.16 10.1®
Suvrendorji.............................—.--------
Ruski imperijali.................. • . 10.45 10.5°
Zavezni tolarji.................... 1.88 L®®
Srebro (ažijo) ....................... 125.50	126-
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. K 1 e i n m a y e r. Odgovorni opravnik R. B e rt s c hi n g e r.