ZDRAVILNA
UMETNOST
str. 2
DEVIŽON
SPOMINOV
str. 3
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 28. avgusta 1997  Leto VII, št. 17
Porabski Slovenci (pri mejnih prehodih s Slovenijo)
IZIGRANI
Predsednika Slovenije in Madžarske Milan Kučan in Arpad Goncz sta v nedeljo odprla meddržavna prehoda Kobilje-Nemes-nep in Prosenjakov-ci-Magyarszombatfa. Reportažo objavljamo na drugi strani.
Ob tem dejanju morajo biti porabski Slovenci resno zaskrbljeni, kajti najvišji predstavniki, zlasti Slovenije, niso izpolnili obljube, da bo hkrati odprt tudi meddržavni prehod Verica-Cepinci. Odločitev za prehode je bila dvostranska, zato bi slovenska stran morala vedeti, kako pomembna za porabske Slovence ie odprta meja. Slovenita bi morala upoštevati dejstva, odločila se je na osnovi slabo pretehtanega političnega premisleka. Dejstva so, da je bil prvi prehod na sedanji slo-vensko-madžarski meji odprt leta 1966, tedaj so odprli mednarodni prehod Dolga vas-Redics. Tako so dobili prekmurski Madžari prvo neposredno vez z Madžarsko v letih, ko so se začenjali stiki med Slovenijo in mejnima Železno in Zalsko županijo. V sedemdesetih letih je bil odprt naslednji prehod Hodoš-Bajansenye, najprej kot meddržavni, nato prekategoriziran v mednarodni prehod za osebni promet. Tudi ta prehod je v dvojezičnem, goričkem okolju.
Porabski Slovenci so dobili prvi prehod šele 21. avgusta 1992: Martin-ie^Gomji Senik. Hkrati je bil odprt prehod Pin-ce-Tomyiszentmiklos
tretji prehod iz okolja prekmurskih Madžarov. Zdaj je bil odprt četrti, za prekmurske Madžare pomemben prehod, porabski Slovenci pa ostajajo pri prvem prehodu.
Ko sta prehod Martin-je-Gomji Senik v vročem avgustovskem popoldnevu odpirala predsednika držav, je predsednik Arpad Goncz slikovito dejal, aa je slednjič umrla norost," in s tem izrazil svoj odnos do predolgo in v škodo prebivalcev zaprte meje. Zelo optimistično je tedaj napovedal odpiranje novih prehodov, za katere ne bodo potrebna dolgotrajna politična dogovarjanja.
Madžarska Stran je po letu 1992, ko je bil na ptujskem gradu podpisan sporazum o novih prehodih, poudarjala, kako je za
nove prehode, vendar si jih zaradi pomanjkanja denarja ne more privoščiti. Pobude o cenejših mejnih prehodih, denimo s skupnimi poslopji, ki so prihajale zlasti iz Sombo-tela, uradna Budimpešta ni sprejemala, ampak je vseskozi ponavljala, da bodo novi prehodi, ko bo denar. Zdaj se je denar “našel”, vendar ne za tri, ampak za dva prehoda, enega iz okolja prekmurskih Madžarov, drugega med slovensko občino Kobilje in madžarsko občino Nemesnep. Očitno je na to odločitev madžarske strani pristala Slovenija, čeprav so njeni najvišji predstavniki po-rabskim Slovencem zagotavljali, da bo hkrati z ostalimi odprt tudi prehod Verica-Cepinci. To sta zelo konkretno tudi za naš
časnik povedala slovenski predsednik Milan Kučan in zunanji minister (zdaj v odstopu) Zoran Thaler. Tudi na zadnjem srečanju zunajih ministrov Thalerja in Kovacsa v Budimpešti so se pogovarjali, je izjavil slovenski minister, o treh prehodih.
V petih letih se je pokazalo, da ima meddržavni
grehod Martinje-Gomji enik pomemben vpliv na ohranjanje slovenstva v Porabju, na krepitev gospodarskega razvoja, izjemne važnosti so osebni stiki in bogatitev obmejnega sodelovanja med šolami in društvi. Enako živahnost bi vzpodbujal prehod Verica-Cepinci, kjer je v zadnjih letih čutiti nazadovanje v vseh pogledih, tudi v narodnostnem. Torej ne gre za odpiranje meje
zaradi “odpiranja”, ampak zavoljo življenjskih potreb manjšine. Slovenska stran bi morala upoštevati tudi močan vpliv nemškega jezika skozi pritok kapitala iz Avstrije. Ker Slovenija še ni našla interesa za gospodarsko prisotnost v Monoštru in Porabju -nemški kapital že nekaj let narekuje učenje nemškega jezika v šolah in podjetjih.
Slovenska politika bi morala razmišljati o posledicah zaprte meje s Porabjem. Če bi pretehtala najpomembnejše dejavnike, bi morala prej pristati, da bi v nedeljo odprli prehod Verica-Čepinci kot ostala prehoda.
Kako naj porabski Slovenci verjamejo državni manjšinski politiki v Budimpešti in Ljubljani, da sta pripravljeni na enak način pomagati obema manjšinama, Kot ju zavezuje v Ljubljani podpisani sporazum? Kako naj verjamejo prekmurskim Madžarom, da bi kazalo več nalog uresničevati skupaj, ko pa so v igro pritegnili tudi državnozborske poslance, vključno z narodnostno poslanko?
Zato bo kar umestno, če se na jesenski seji mešane komisije kar najodločneje zavzamejo za recipročno uresničevanje manjšinskih pravic. Tedaj se bo pokazala groba razlika v ravni manjšinske zaščite in konkretnih rezultatov med porabskimi Slovenci in prekmurskimi Madžari.
eR
2
(Le) dva mejna prehoda med Slovenijo in Madžarsko (čeprav)
DOBRE STVARI SO VEDNO TRI
“Moja srčna želja je, da bi odprli še prehod med Cepinci in Verico. Prehod je pomemben za porabske Slovence, takrat bo obljuba dokončno izpolnjena,” je v govoru v Prosenjakovcih dejal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Ni bilo prvič, da je omenil ta
Prehod in njegov pomen za orabje, zato res ne najdem upravičenega razloga, da ni bil odprt hkrati s prehodoma Prosenjakovci - Magyarszombatfa in Kobilje - Nemesnep, ki sta ju v nedeljo odprla predsednika Arpad Göncz in Milan Kučan.
Ker imata prehoda na začetku meddržavni značaj, je slovenski predsednik Milan Kučan zagotovil podporo pri čimprejšnji prekategorizaciji v mednarodna prehoda in s tem zanimiva za tretie države. Predsednik Arpad Goncz pa je napovedal, da bo do jeseni uresničena nekajletna pobuda o prestopanju meje
samo z osebnimi izkaznicami. Tako kot ima Slovenija urejeno z Avstrijo in Hrvaško, zdaj pa se dogovarja z Italijo.
Novi mejni prehodi, odslej so štirje meddržavni in dva mednarodna, so vzbudili tudi precejšnjo medijsko pozornost, pri čemer je slovenska stran, razen RTV Slovenije, popolnoma pre-
zrla prizadevanja zaodprtje prehoda Verica - Cepinci. Razumeti ni mogoče komentarja v Večeru (sobota, 23. avgust) pod naslovom
Predsednika v vlogi rrvalega “ritarja?” Branko Zunec zapiše: “Pred petimi leti sta slovenski in madžarski predsednik odprla mejni
grehod Martinje - Gornji enik. Pred tem sta naš in
madžarski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in dr. Geza Jeszenszky po razvpiti formuli iz časov real-socializma o recipročnosti prerezala trak na meddržavnem mejnem prehodu Pince - Tomyiszentmiklos pri Lendavi (...) Lahko pa se zgodi, da bodo vloge zamenjane takrat, ko bodo na vzhodni meji odprli mejni prehpd med prekmurskimi Cepinci in polabskim krajem Verica, saj bi na ta način spet prišla do izraza razvpita formula o reciprociteti...”
Od komentatorja v tako uglednem slovenskem dnevniku bi pričakovali, da pozna sporazum o odpiranju novih mejnih prehodov med Slovenijo in Madžarsko, ki sta ga podpisala tista zunanja ministra, ki sta odprla prehod med Pincami in Tomyi-szentmiklosem, in sporazum o zagotavljanju enakih pravic porabskim Slovencem in prek-
murskim Madžarom, ki je bil podpisan ravno tako leta 1992 v Ljubljani. Sporazuma, zlasti drugi, res ne govori o reciprociteti, še najmanj realsocialistični, zagotavlja pa obema manjšinama enake pravice. Odprta meja je, to je poudaril timi predsednik Kučan v Prosenjakovcih (kjer Večerovega poročevalca ni bilo), eden temeljnih kriterijev za presojo demokratičnosti. Dodati velja tudi, da sta bila sporazuma podpisana v času vlade Jozsefa Antalla, ki mu res ne kaže (pa ne zato, ker je že umrl) pripisovati realsocialistične preteklosti in namer, razen iz nevednosti, ali...
Če imajo zdaj prekmurski Madžari iz svojin okolij štiri mejne prehode, porabski Slovenci le enega, je zgolj “umazana podrobnost.
eR
ZDRAVILNA UMETNOST
Poletni meseci pogosto nudijo lahkotno kulturno razvedrilo. Priznam, pričakovala sem nekaj takega, ko sem šla na razstavo Marije Tanka-Velencei. Čakala sta me nenavadno prizorišče, Galerija Polje in še bolj nenavaden prizor. Na hodniku so vsepovsod bile risbe, na stenah pa napisi. Opaziti je bilo, da jih niso ustvarili profesionalni umetniki, niti ne otroci, temveč bolniki, ki so na tak način izražali svoja čustva in misli.
Najprej “berem” slike, zaprte oblike, močne barve, rdeče srce, v smrekovem gozdu majhna hiša, rdeče jabolko, pa kako rdeče! Avtomobil, roža, med rožami napis o trpljenju Jezusa. Z očmi začnem iskati napise: Hudič pozna tisoč ukan, da pahne človeka v (ne)srečo. Vidi se, da je oklepaj napisala druga roka. Hudič pozna tisoč ukan, da človeka pahne v srečo, drugega pa v nesrečo, zato je to “učiteljsko popravilo”. Da, v tem nenavadnem svetu, na psihiatričnem oddelku ljubljanske bolnišnice živi veliko nesrečnih ljudi, z bolno dušo, bežeči od ljudi, od lastnega življenja. Pozabiti bi morali slabo, morali
bi najti pot nazaj k sebi, k svojim. Danes sonce ugaša, vendar vem, da do jutri znova posijalo. V stavku se že skriva optimizem, ampak še premalo. Zdaj sem našla: če ljubiš sebe, ljubiš tudi druge. Tisti, ki ie na steno zapisal ta stavek, je bil najbrž že blizu ozdravljenja, mogoče tako blizu, da se tega več niti ne spomni.
Na hodniku se je neopazno približal moški, vseeno sem ga morala opaziti. Njegove oči so bile zelo nenavadne, polne so bile ljubezni. Jano Milkovič, ki že dolgo ve, da se z duševnimi bolniki morajo razen zdravnikov ukvarjati tudi drugi. Tudi sam slika, to je njegova “učena stroka”. Vseeno pa največ svojega časa prebije ravno tu. Njegovo delo ima svojo tra- dicijo, že več kot petindvajset let je znano, da imajo nekatera področja umetnosti zdravilni učinek. O svojih dosežkih govori skromno. Vsak mesec organizirajo kakšno razstavo. Ampak tudi glasba in dramske igre učinkujejo zdravilno. Zelo vljudno se izogne mojim vprašanjem o finančnem ozadju, čeprav je vse drago, barve, platno, delo. Malo me je
sram, da sem s svojim vprašanjem zmotila tega človeka, čigar oči so res polne ljubezni.
Govoriti začne o tem, kako dolgo pozna Marijo Tanka Velencei, ve, da že dolga leta slika, ampak samo zase. Rože so zacvetele iz žalostnih trenutkov njenega življenja. Z rožami in
življenjski sopotnik, ki jo je
E azil z razumevajočo liu-sznijo in jo je podpiral v vsem. Te rože niso le govorile o njeni žalosti, tudi skrivale so jo. Po več rožah so se na slikah pojavile
?odobe, človeške podobe.
rije ženski obrazi, tri periode našega življenja, mladost, srednja leta in
majhna slika, a v deset krat petnajst centimetrskem okviru je celo življenje!
Počasi si ogledam vseh sedemdeset slik na razstavi, miniature so. Nenavadna izbira, ampak tako pokažejo več, pot, ki jo je Maria Tanka-Velencei doslej prehodila. Skrivnosti rože se odkrivajo počasi, zaprt svet se odpre in govori o neizrekljivem. Dve sliki, druga ob drugi, v zelo dobro izbranem okviru. Na eni so temne barve preteklosti, na drugi pa z odtenki svetlega upodobljena mati z otrokom, vidimo še eno starejšo sliko, na kateri je podoba matere poudarjena s črno konturo, v njenem naročju je mrtvi otrok. Pri govorjenju o neizrekljivem je pomagala risba, akvarel, oljna slika, morda ni bila tehnika najbolj pmembna, ampak sporočilo, sporočilo ozdravljene duše. A je čudno, da je bilo na otvoritvi veliko ljudi, čudno, da si ogledajo slike zdravniki in Solniki. Ali je čudno, da pred slikami nisem mogla skriti svojih čustev in misli? Odločite se sami!
dr. Erzsebet Fejes
rožam je povedala vse. Iskala je barve, iskala je oblike svojim besedam. Šopki so bili vedno bolj pisani, lepi, toliko da niso
govorili. Marika je dolgo ežala tudi pred ljudmi, ni hotela, ni jim mogla povedati, kaj jo boli. Mislila je, da je ne bi razumeli. Zraven nje je stal njen
starost. Obrazi so isti, barve ne. Sinje modra barva mladosti se preko krvavo rdeče spremeni v rjavo. Obraz je lahko čigarkoli, tvoj, moj. Več povedo razmerja. Določujoči je period, ki je ponavadi najdaljši, aktivna odrasla doba. O tem in še o marsičem govori ta
Porabje, 28. avgusta 1997
3
Štenjé
LINHARTOVA MICKA
“Eške živejo tam lidge?"
DEVIŽON SPOMINOV
Naša gledališka držina “Nindrik indrik” 've letos nutpokazala veselo igro “Žüpanova Micka”, štero je v našo rejč prejkspiso Milivoj Miki Roš. Zupa-nova Micka je prva slovenska igra, štero je v 18. stoletji (1789) napiso Anton Tomaž Linhart (1756-1795). Naraudo se je v Radovljici, včiu sé je v Beči (na Dunaju), delo pa v Ljubljani v več kancelajaj.
Piso je v nemškom, v slovenskom jeziki.
Zupanovo Micko je nej sam vözbrodo, liki je z nemškoga dojobmo (Joseph Richter, Die Feldmühle - Podeželski mlin). Ranč tak svojo drügo igro: Ta veseli dan ali Matiček sé ženi (Beaumarchais, Figarova svatba). Tau igro je že 1790-oga leta napiso, depa so go leko nut-pokazali samo po revoluciji 1848. leta.
Cajti sé ne spreminajo. Ka je Linhart pred dvejstau lejti napiso, eške gnesnadén vala. Micko, lejpo žipanovo či ške zapelati bogati moški, šteri je že zaročen z bogate dovico. Bogata dovica tau zvej, pa sé z Mickov vküpzguči, ka vözdelajo s falautom. Gda bogati falaut pride s svojim padašom Micko za ženo prosti, te pigejo najprva na Mickino zdravdje, po tistom pa na zdravje mladoženca -sirmačkoga pojba, šteri Micko rejsan rad ma. Tisto minuto nutstaupi bogata dovica tö, pa bogati falaut gorpride, ka je dojbukno. Bogata dovica tista dva prstana, štere je bogati falaut njej pa Micki dau, šenka mladomi park Falauti pa pravi, ka un pa naj njima penaze dá na gostüvanje. Tak je bogati falaut, šteri je Sto meti peneze bogate dovice pa Mickino mlado tejlo - gorplačo. Micka pa je tö gorprišla, ka tisti, šteri ne Vej lepau gučati, go rejsan zaistino rad ma. Sprovoga sé je tak taužila oči:
“Micka: No - on mi nigdar ne Teče, de na mojih licah rožce cvedó -
Jaka: Rožce?
Micka: De Kupido v mojih očeh sedi, in v njega stejla -
Jaka: Micka! (sé čudi)
Micka: De je moj obraz toku jasn, koker nebú -moj žvot toku raven, koker ena smreka -
Jaka: Micka!
Micka: De je moje pejtje toku lepu, koker od ene tičece - od tejga on meni nikoli nič ne povej, koku ga bom jest tedej lubila?"
(po našom:
Micka: No - un mi nigdar ne pravi, ka na moji licaj raužice cvetejo -
Jaka (očo): Raužice?
Micka: Da mali angeu v moji očaj sedi, i v njega strejla. Jaka: Micka! (sé čüdiva)
Micka: Da je na mojom obrazi takša vedrina, kak na nebi - moje tejlo tako ravno, kak eden baur -
Jaka: Micka!
Micka: Ka tak lepau spejvam, kak edna ftiča - nika takšoga mi nikdar ne povej, kak bi ga pa te rada mejla?'
Marija Kozar
Gda smo si v Muhini (Mohi) poglednili spomenik (na enom brgej vse puno velki križov, mea njimi en angeu prauti zemli leti, kak če bi kakši fligar dojstrlili), so sé trno čemerasti čmi oblaki gonili nad križi, kak če bi düše tisti pokojni Madžarov plavale po oblakaj, štere so divdji Tatarge v tej krajini zaničili 1241-oga leta. Telko so ji spoklali, ka je Vogrski narod skor vömrau. Za enmalo nas je zgrabo takši viher, ka je poštija takša bila, kak če bi sé v enom šurkom potoki pelali, kmica pa kak biks, obliskalo sé je, kak če bi saudni den prihajo, autona brisalci so tak delali, kak če bi z dvej siami steli čonakli goniti v oceani... Mujs smo mogli doj staniti pa zmejs premišlavati, ka Vejpa je eške nej leta 2000, ka bi konec sveta kauti prišo...
Naj bau, smo si pravili, te gnes nemo šli v Majdár, gde smo steli gorpoiskali enoga porabskoga Slovenca. Škoda, če smo že tak daleč Prišli, če smo že tak paulek, depa “vnoči” sé zato don ne šika v lücke rami nut klonckali.
Te pa za kakšo vöro mau, gda smo sé že rejsan pauleg Maklara pelali, gnauk samo vöposine sunce, pa tak sveklau grata, kak oda v gledališči reflektre gori zakapčijo. Te pa eške aon leko aemo, Vej je pa ranč eške nej nauč, če tak lepau sunce sije.
- Gda so nam Grabin Lo-renc (Lőrinc Gorza) Prišli dveri operat, so najprva mislili, ka sam ge tisti majster, šteri jim je etognauk hladilnik pop-ravlo. Depa kak bi prej tisti malo višiši büu, kak ge, so si stric Lorenc mislili...
Po pravim povedano, če bi je ge ger v Varaši srečo, ge bi nji tö nej spozno. Gnauk pred par lejtami sva sé samo par minut vidla. Gda sam pravo, ka sam ge prišo z njine rojstne vesi, je Včasik vse v redi bilau, več so me nej tak od zenkraj šamerali... Tau, ka pri njini iži lücki človek poštenje má, sé je s toga tö vidlo, ka ja pa nej, pa so fajn figice pa piti že na stauli bilau. Pa kak če bi za dvej minuti Lorenc bači tö nej tisto srajco na sebi meli, s štero so nam dveri operali. Vejpa nikši gospauage so nej k vam Prišli, ka sé ravnate?!? Prej drugoma človeki je s tem tö trbej poštenje dati, ka sé človek naravna, kak sé šika. Vertinja pa so z nami tak na fajni pripovejdali, kak če bi mi njin ranč nej samo kakši dobri spoznana, liki najbližiša žlata bili. Pa smo sé prvo paut srečali. Pravili so, ka tisti kraji, od kec smo mi Prišli, so trnok lejpi kraji. Eške jim prej zdaj po pameti odi, kakša lejpa je bila pokrajina, gda so sé v 50-aj lejtaj, par lejt po gostüvanji s konjskimi sanami pelali iz Varaša na Gorenji Sinik k moža žlati. Kak je prej romantično bilau! Pa eške, Baug dra-gi, živéjo tam lidgé?... Živéjo, živéjo...
Istina, ka Slovenci vsigder menje. Vi ste v tisti ro-mantičnaj cajtaj enoga tö vkradnili, depa odpistimo vam, ka lübezen je lübezen...
Stric Lorenc so sé malo tö pošetavali med svojimi lejpimi spomini iz davni časov. Kak so prej uni pa Kolmani Kadli, šteri je büu njini padaš, v šauli na Gorenjom Siniki nikše breskvi kradnili, pa tau tak, ka direktor Pál nej gorprišo, ka sta njiva bila. Ali pa gda so že vekši bili, kak so z drugimi legeni v Čöpence pa druge vesni-ce ojdli na “Slavsko”... Tri lejta so bili sodak v Peči -čüjete danešnja mladina z vašimi 9 mejseci?!? -, že so nikšo dobra vövüdenje tö meli tam v eni fabriki, te pa ji je njin pokojni brat Pejpi nanjé vzöu, naj pridejo tagor v Eger delat. Stric Pejpi so v Dajčlandi delali, tam so nemški tol-mač bili, pa ranč tam so delali Madžari z Vogrskoga tö, konkretno iz Egerszalóka. Tak so te stale Lorenc k brati Prišli v Egerszalók, en cajt so pri brati bili, sé s piciklinom v Eger na delo vozili. SÍedik so te srečali svojo romantično ženo, pa sé v Maklár oženili.
Na železnici so delali vse, ka je trbölo, od prencoša do kalauza. Tistoga ipa ie eške dosta mejstaj trbölo ejkstra prencati, pa tisto trbölo znati vözračunati, ka gda pa gde je trbej začniti prencati, naj vse v redi bau. V mrazi pa ici gnako ranč tako je trbölo med bogaunami biti pa prencati. Gnesnaden je že prej dosta baukše, ka je vse bole moderno. Telko
aska majo, ka sé kak nekdešnji železničar šenki leko pelajo, zato pa brodijo odati svoj auto. Pa šte bi si brodo, pomalek do sé brezi železničarske karte tö leko šenski vozili. Maklár je zato daleč od Porabja, od naši slovenski vesnic. Pa če človek štirideset lejt samo narejdki uči slovenski, te buma osta leko pozabi.
Stric Lorenc so dosta pozabili. Nej tau, ka bi nej steli slovenski gučati, liki bi leko pravili, ka so rejsan dosta pozabili. Včasik so slovenski začnili gučati par reči, pa so ranč nej napamet vzeli, ka že dvej minuti Vogrski gučijo... Depa tau, ka nji briga njina materna rejč, sé s toga tö vidi, ka so Včasik pitali, kak bi uni tö leko dobivali naše slovenske novine Porabje, gde bi je leko nut plačati... Gvüšen sam, ka do jim novine dosta pomagale, ka jim že v kratkom cajti pá vse slovenske reči, iz šteri je naša materna rejč spletana, brž napamet pridejo... Kak jim je brž napamet prišlo - Zaman sam sé trao, ka Baug plati, ne trücíite sé! -, ka so ziskali en menši devižon, spletenoga iz farbaste drautine lupine, pa nuta! natočili svojo domanjo vino, naj doma sprobam. Tau prej tö nej baja, če glaš pri meni ostane - za Spomin.
Vino smo doma spili Strici Lorenci na zdravdje. Vüpamo, ka de kaj valalo, zato, ka smo čüli, ka so ranč tisti cajt Prišli iz špitau...
Ozdravite sé!
Besedilo in Slika:
Francek Mukič
Porabje, 28. avgusta 1997
4
Žrtve vojne leta 1991 bodo dobile odškodnino
Pred kratkim ie začel veljati zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Za posebne pravice se štejejo doživljenjsKa mesečna renta, odškodnina po posebnem zakonu, ki ureja poplačilo vojne odškodnine ter štipendija in druge pravice, ki pripadajo otrokom oseb. padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 ali umrlih za posledicami poškodb, pridobljenih v tej vojni. Sredstva za zagotavljanje omenjenih posebnih pravic bodo zagotovljena v državnem proračunu.
Prednajči devet turističnih krajev
Po podatkih Združenja za turizem in gostinstvo Gospodarske zbornice Slovenije je devet turističnih krajev V Sloveniji v letošnjem prvem polletju v vseh vrstah prenočitvenih zmogljivosti ustvarilo več kot sto tisoč prenočitev ali skupaj 53,6-od-stotni delež vseh prenočitev. Po ustvarjenem deležu je v skupnem številu prenočitev na prvem mestu Portorož (332,830 prenočitev), sledijo Čatež ob Sari (184.728 prenočitev), Kranjska Gora (168.090 prenočitev), Ljubljana (143.124 prenočitev), Bled (138.244 prenočitev), Rogaška Slatina (111.616 prenočitev). Moravske Toplice (108.187 prenočitev), Podčetrtek (104.391 prenočitev) in Izola (101.763 prenočitev).
Vse več zasvojenih z drogo
Strokovnjaki ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji med 2.000 in 5.000 uporabnikov heroina, medtem ko naj bi bilo tistih, ki uporabljajo kakršno koli prepovedano drogo, okoli 10.000. Najbolj razširjena prepovedana droga je marihuana, sledi ji heroin. Uporaba kokaina in amfe-taminov je -še vedno manj razširjena, čeprav strokovnjaki za področje zasvojenosti iz Obale opozarjajo na povečanje tudi tovrstne uporabe drog. Policisti navajajo, da je v zadnjem ietu vedno bolj razširjena uporaba extasy-ja ter da se za uporabo droge odločajo mladi ljudje. Po podatkih raziskav oseb v metadonskem programu jih je kar 40.6 odstotka začelo jemati drogo pred oetnajstim letom starosti, 80,8 odstotkov pred 18. letom, medtem ko je povprečna starost oseb ob začetku jemanja drog 16 let.
Jajjaaa?!?
Vej pa don nej?!?
Država kak erbaš. Gda stoj mrgé pa te žlata erba, država tö vsigder doj vzeme svoj asek (illeték). Na Vogrskom je lani mrlo 143.500 lüdi. Iz toga, ka negajo erbaš-ke, je država prikvitérala 150 milijonov forintov, iz ileteka pa 1 milijardo 65 milijonov forintov. Pa te ranč telko samouprave (önkormányza-tok). Zdaj pa te pravijo, ka letos škejo “prislüžitr 1,2 milijardi, drugo leto pa 1,4 milijardo. - Pitanje je samo tau, kak svojo vsigder višišo normo škejo narediti? Tak, ka do zdigali ceno, ali pa do nas začnili klati? Vejpa tau ven-drak eške don nemajo v plam, kelko nas more v enom leti mrejti?
KRAVA S CICIFIKSOM
Mate dvaliterski Uni-cum? Eden bautinski tauvan prej vsigdar tau pita najbole mladoga bautoša v kakši velki bauti (v blagovnici), pa gda mladi, šteri skor nika ne vejo, začnejo po bauti lejtati, kak kokauši, gda sé viher začinja, te lepau tau pa tisto spokradne. -Leko, ka je don tak, kak smo gnauk sveta mislili, ka na vsakšo meštrijo sé je trbej razmeti? Baja je tau, ka mladi bautoške ne vejo, ka takšoga Unicuma ranč nego, tauvan pa dobro pozna svojo meštrijo.
Krava s cicifiksom. V nuvi Zelandiji so eni kravi prejkspisali njen DNK, njen genski kod, natau je krava začnila davati človeče mlejko. Naslednje je telko mlejka mejla, ka ji je vimen nej mogla držati, zato so go mogli “gorpodložiti” s cicifiksom. - Fiks tajfli, ka vse nego!
Mali geziki - velki gezik. V Latviji (Lettor-szág) gučijo gezik “liv”, šteri je skor takši, kak finski, pa ga guči samo 200 lüdi. Na meji Ka-
meruna pa Nigerije pa je en gezik, šteroga ime je “bishuo”, toga gučita samo Oča pa sin. “Naj-menša” rejč na svejti pa je ranč tü, ime pa ji je “bikya”. Tau rejč guči samo ena 87 lejt stara ženska. - Prauti tem je Porabski slovenski gezik pravi svetovni gezik!
Tak, kak ribiči pa ribe. En človek iz Hongkonga tak misli, ka so Kinejzarge Zdaj, ka so Hongkong prejk vzeli od Velike Britanije, ribiči, Hongkong pa ena velka riba. Mislite, ka je riba, gda jo ribiči zgrabijo na svojo palico ali v mrežo, srečna? - Leko, ka svejt na tom stogi, ka ka je enoma dobro, tisto je drugoma lagvo? Najbole popularen človek (zadnji?) Bri-tanske monarhije. Tau je Mati Kralica, štera je ranč telko stara (rodjena 1900-og^ leta), kak našo stoletje. Že kak mlada žena krala Ge-orga VI. je pokazala svojo karizmatičnost. Med drugo bojno, gda so bombarderali London, je bilau takšo nakanénje,
ka naj bi dvej njeni mladi dekli (danešnjo kralico pa sestro) odpelali v Ka-nado. Te je Mati Kralica pravila: mlajši brezi me-na nedo šli, ge nemo üšla brezi svojoga moža - krala, krau pa more ostati, ka je država v nevamosti! Punktum! Čüdne dele je zato tö mejla Mati Kralica. Nej je stejla popistíti staro šego, ka gda sé v kralevski držini narodi dejte, te prej pauleg (kak fejst paulek, tau ne vejmo) more biti sam notranji minister Velike Britani-ie. Gda pa je 1942-oga leta v njini paloti Buc-hingham Palace bila en cajt merikanarskoga predsednika Roosveita žena, sé je trnok čüdivala, kak ostra je bila kralica: na njeni kadi je büu potegnjen en čmi vonal, pa samo do toga je bilau slobaudno vodau pistili v tisti žmetni bojnski cajtaj. - Naši po-litikuške so gnauk že pozvali k nam engleško kralico, leko kam jim nej škaudilo, če bi eno paut pozvali staro Mater Kralico tö?
Fr.M.
35. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni
JUBILEJNO PRIREDITEV ODPRL MILAN KUČAN
Zadnji teden v mesecu avgustu je v deželi ob Muri vse v znamenju mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Tako je tudi letos. 35. tovrstni sejem, na katerem se predstavlja 1.550 razstavljalcev iz 25 držav, je odprl slovensld predsednik Milan Kučan. Organizatorji pričakujejo, da si bo devetdnevno sejemsko prireditev, ki bo svoja vrata zaprla v nedeljo, 31. avgusta, ogledalo okoli 200 tisoč obiskovalcev. Čeprav je sejem v Gornji Radgoni specializirani kmetijsko-živilski sejem, mu skušajo organizatorji dati širšo vsebino. Med številnimi obiskovalci sejma so tako že vrsto let tudi vsi pomembnejši slovenski politiki, gospodarstveniki in strokovnjaki, sejem pa ima tako gospodarski, strokovni, politični in družabni pomen.
Osnovni poudarek ostaja še naprej na razstavah, ki letos niso samo vsebinsko zaokrožene celote, ampak se prvič obširneje in skupaj predstavljajo nekatere regije. Tako se na 280 kvadratnih metrih predstavlja tudi madžarsko kmetijstvo. Sicer pa si obiskovalci lahko ogledajo kmetijsko mehanizacijo in opremo, reprodukcijski material za kmetijstvo in izdelke živils-ko-predelovalne industrije, na ogled pa je tudi razstava živine.
Sam sejem že vsa leta spremlja bogat program strokovnih prireditev, letos je tako na programu 30 posvetov, med drugim je bila predstavljena tudi študija Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni so obiskali tudi kmetijski ministri držav Cefte.
Še pred sejmom so organizatorji pripravili nekaj ocenjevanj: izdelkov mesne in mlekarske industrije, slovenskih vin ter kmetijske mehanizacije in inovacij, med sejmom pa bodo ocenili še govejo živino, prašiče in konje. Na vseh ocenjevanjih se je zvrstilo okoli 1800 vzrocev 1050 razstavljalcev.
Silva E6ry
Porabje, 28. avgusta 1997
5
STERI SO NEJ ODIŠLI
Vsakšoma je velko veselje, če vidimo pa čüjemo, ka tü pa tam mladi v naši Porabski vasnicaj zidajo, postavijo si svoje domove, iže. Tau znamenüje, ka sé zatok itak vö ne spraznijo nase Vasnice, da baude naprej slovensko Porabje. Edno takšo mlado držino sam gorziskala na G. Seniki. Feri Kozar pa njegva žena Marijana sta v čüdovitoj pokrajini naprajla velki ram. Pa nej samo velkoga, sploj lejpoga tü. Tak sé šegau ma povedati, ka prej k zidanji -sploj pa gnesden - tri stvari trbej. Tau so pa: penazge, penazge pa penazge.
Pa v našom lejpom Porabji, v največ vasnicaj eške tau tü ne dojde. Cejle novine bi leko pune napisala s tem, ka vse je potrejbno, če gnesden stoj zida. Prej za toga volo, ka smo mi v takši vasnicaj, gde tak naravo, kak okolje skrb majo, varujejo. Kelko nas tau košta tak moralno kak finančno, tau si eni ranč ne mislijo. Pa ka je v tejm pozitivno ali negativno, od toga bi tü dosta leko gučali. Steri gnesden začnejo zidati -sploj pa tisti, ki si samo zvüna vesi najdejo mesto, sé morajo pripraviti pa meti Zvün penaz dosta potrplivosti pa sploj dobre živce (idegek).
Feri pa Marijana! Lejpi ram sta zozidala. Meni sé tak vidi, da je te ram šec-pec cajta vözraso z zemle. Tak je?
“Tau je istina, ka sva ga pau drugo leto gor zozidala pa sé not spakirala. Liki tau pau drugo leto sva zatok dosta mogla vöprstati tü.” Vama je nigdar nej na pamat prišlo - kak dosti mladim - da bi odišla kama Indrik?
“ Nigdar sva nej v mišlenji mela svojo ves tünjati. Obadva sva na seniški brgaj gorzrasla, nama je tau lepo, tü sva med svojimi, tü sva doma,” pravi Marijana. Kak sta pa do toga prišla, ka ranč es zozidata ižo, gde je nigdar nej bila iža, kama so lüdje nej zidali?
Feri: “Vsepovsedik v ves sva iskala mesto pa sva nej najšla. Lüdje znautra v ves neščejo prazne zemle odavati, vsakši špara tisto za svojo rodbino. Tüj je pa bila ta zemla (gnauksvejta njiva) pa je tau nej daleč od
centru, eške geste tüj vodo-vod, elektrika pa sva spro-bala tau mesto doj küpiti, ka sé je nama pršikalo. Samo sva tau nej vedla naprej, ka de za zidanje do-volenje telko nevole delalo.”
Po mojom je "konec” zatok lejpi, sploj lejpo ižo mata. Ka so bile te ‘nevolé’?
Feri: “Eden arhitekt iz Sombotela mi je napravo plan pa je pravo, ka de tau v redi šlau. S tejm sé je začnilo, ka je te plan Urad za varstvo okolja (Kömye-zetvédelmi Hivatal), tak kak je bio, nej dopüsto ure-sničiti. Cejlak nauvi plan sam mogo dati naprajti. Po tistim so pa ešče stau pa stau fele buje najšli. Tak ka sam do dovolenja te prišo, gda sam že strejo gor klau. No, med tejm so me dvakrat fejst poštrafali tü. Če bi ge vse poslüšo, ka so naprej spisali, bi buma ram nej etak vögledo kak gnes. Pravica je tau, ka oni takše rame dopüstijo zidati, kak so bili inda svejta, gde so okna samo za edno pr-giško. Dobro, ka ti ne zapovejo ka moreš tučanco delati!”
Vidim, ka velko mesto mata kauleg rama, tau je, mislim, pri ednom tali dobro?
“Naprej je spisano ka zvüna vesi kelko zemle more biti kaulag rama. Naš funtuš je skurok 6000 m . Po ednom kraji je dobro. Mamo lejpi ogradac, tam vse prpauvam, leko drevje, rauže sadim, sadovnjak smo naprajli, za vse mamo zadosta mesta. Za deco je tau tü sploj dobro.” Mladiva sta, k tomi ra-
mi pa buma so mili-jonke potrebne bile. Sto vam je pomago. Dobila sta kakšne pe-naze na posaudbo za dece volo ali kakšo drugo pomauč?
“Nikšo posaudbo smo nej dobili od banke. Dali bi na posaudbo, dapa več kak 30 procentov bi biu žau. Tau nam je pa nej trbelo, Sto tau vöplača. Feri v Austriji dela, etak so tau nama v oči vrgli. Moremo pa povedati, da je senička samouprava dala stau gezero forintov na posaudbo brez žauja, 15 gezero so pa dali na pomauč samo tak. 11511 penazge so tü trnok dosta na pomauč bili. Rodbina pa prijateli, sausedje so pomagali pri zidanji. Tak smo Prišli do toga, ka gnes svoj daum mamo.”
Mata dva deteta. Norbi de Zdaj v šaulo, mala Betina je pa edno leto
stara. Feri ti si tišlar, Marijana pa küjarca. Gda sta ešče nej ože-njaniva bila, Obadva sta aktivno delala v vesi. Marijana v pevskom zbori, Feri ti si pa futbal špilo. Kak je tau gnes? “Zdaj eške ne morem misliti na delo v zbori,” pravi Marijana, “pa na kaj drugo tü nej, zatok ka je deca mala, nikoga pri rami nega, na koga bi je leko njala. Gnauk ešče gvüšno pridejo tisti cajti, ka mo znauvič v slüžbo, pa mo dér kaj drugo tü mogoča pomagati v vesi. Feri sé pa zatok s "starimi" futbalisti tü pa tam špila. On tü nejma dosta cajta. Rano odide delat pa kesnau pride. Depa dobro ka ma takšo slüžbo."
Norbi! Znaš slovenski? “Znam.”
Ka pa ti baudeš, da boš velki?
“Tišlar.”
“Slovenski Norbi vse razmej pa odgovarja tü, depa tüj pa tam nej najlepše,” pravi Marijana. “Mi smo tü krivi, zatok ka sé navekša Vogrski pogučavamo z njim. Zna slovenski zatok ka vsakšo rejč razmej pa sé je v vrtaci tü včijo slovenski.”
Gda sé pa vzemam na paut, me Marijana sprvo-di tavö pa vse pogledno-ve. Nika čüdovitoga je od nji na ves gledati. Frišek luft, mir, vsepovsedik je vse zeleno. Marijana mi od toga guči, ka vse eške morejo naprajti, da leko povejo, ka so kreda. Ram trbej vöspucali, tüj pa tam znautra eške tü kaj fali. Redno paut trbej vcuj k iži, štero so že začnili delati pa odijo že po njej. “Kakoli je bilau dosta dela pa čemerov, vredno je bilau,” pravi. Mlada držina, nauvi daum, stoj bi mislo, ka drugo ranč nej trbej. Pa rejsan. Samo naj majo zdravje.
Samo leko Vüpamo, da vse več mladi si etak misli. Če de pa tak, te sé nistarni uradi (hivatalok) tü morajo malo nazaj držati. Vsakši nema takše potrplivosti kak tejva mladiva, stera neščeta drugo, samo doma živeti. Pa malo načiša kak gnauk svejta.
I. Barber
Srečanje
višegrajske trojice
22. avgusta so se v Krakowu srečati predsedniki vlad višegrajske trojice, Madžarske, Češke in Poljske. Vše tri države so bile v prvem krogu povabljene v Nato ter Evropsko unijo, zato so tudi pogovori potekati o pripravah na evro-atlantsko integracijo ter o odnosih do sosednih držav, ki v prvem krogu niso dobile “povabila” v te integracije.
FIDESZ
presenetil vlado
Stranka mladih demokratov (FIDESZ) je presenetila vlado s svojim novim predlogom o referendumu o včlanitvi Madžarske v Nato. Skupščina je namreč s konsenzom vseh strank sprejela odlok, da bo služil referendum le-temu, da se izve, ati državljani želijo včlanitev Madžarske v Nato pakt. Mladi demokrati so pred kratkim spremeniti svoje stališče in zahtevajo, naj bo izid referenduma obvezen za parlament ter vlado.
20 tisoč podpisov v enem dnevu
Aktivisti Madžarskega demokratskega foruma so (MDF) v enem dnevu (20. avgusta) zbrati 20 tisoč podpisov za razpis referenduma, s katerim želijo pre-
Erečiti, da bi na Madžars-em lahko tuje fizične in pravne osebe odkupovale zemljo. Za razpis referenduma rabijo Ž00 tisoč podpisov.
Začenja se novo šolsko leto
V septembru bo na Madžarskem začelo približno milijon in pol učencev, dijakov novo šolsko leto. Število osnovnošolcev se ni znatno spremenilo v primerjam z lanskim letom, v osnovnošolskih klopeh bo tudi letos sedelo približno milijon učencev. Na srednji stopnji je za približno 10 tisoč dijakov več kot lani, okrog 560 tisoč. 73 odstotkov le-teh bo obiskovalo srednje poklicne šole. Na vseh stopnjah izobraževanja ie naraslo število cerkvenih' ter fondacijskih srednjih šol.
Porabje, 28. avgusta 1997
6
DVE PORABSKI EKIPI V I. ŽUPANIJSKI LIGI (2)
Baukše bi bilau, če bi “Števanovski	štja eden tjeden Čako, pa če sé nam
tau” nogometne senje napiso nekak	na prvom srečanji (24-oga augustuša
iz Števanovec, ka bi tisto bole “objek-	v pol petoj v Varaši) posreči
tivno-subjektivno”, s srcom napisano	dolapotejžiti števanovske pojbe, te
bilau. Dja pa Zdaj “s pametjov”	mo vam o taum z völtjimi literi (čr-
moram pisati pa cejli cajt moram eno	kami) piso, če nej, te mo pa dú-
ókau na svojoj ženéj meti, ka če nika go-dugo tijo.	> >	~
lagvoga napišem o Stencaj, te mi ona	Dočas sé pa moram pelati v
vse prejkpotegne, pa leko znauva	Sombotel pa sé tam moram nika
začnem. Drugo pa je tau, ka slüžbo	zgunčati z mojimi padaši, kole-
tö neščem zajibiti, povejmo zatau-	gi-sodniki, aj tak füčkajo v Varaša,
Navolo, ka dolanapišem, ka Slovens-	kak sé meni pa Slovenčarom tüdi.
a ves najmejnja o pontov (točk) sije	Vejpa oni nam s srca radi pomagajo,
vkrajzeti od Stevanovčanov. Takšo	če vejo, ka s tejm svojim držinam tö
pa aoh ne smejm napisali, ka je dobre včiniío. Tau neščem napisali^: dvakrat gladko (simán) dolazbijamo,	ka dvej Zadnja šontja pa eno völko
ka ka bau te, če sé tau ne posreči	kuperto (format A/4) dobi tisti “čmi
(zavolo dežja, Sonca, vetra, ali meke	ftič”, steri de nam po želji füčko pa
žoge, sodnika itd.). Na, na tau ranč	nam v enem paučasi cívej enajst-.
ne smejm pomisliti, kavödobimo. Te	metrovki dá, nasprotnikovomi Dapa pá nemo. emo mira, ka mi	padalci pa rdeči karton pokaže samo
Števanovski šaulardje povejo, ka je	zatau, ka ga je tisti z völtjimi očami ,
Slovenska ves slaba ves, Slovenčardje	pogledno pa sé je sodnikove matere :
samo völtje lampe majo, dapa s . spaumno.
krivimi nogami nika ne ladajo. Zdaj	Dapa, če do me na biroviji zatauga
že ví tö vidite, ka Zakoj moram dja vse	volo spitavali nika, ka ka sam dja v
tak napisali, kak je tau v resnici, ne	Somboteli isko, pa kak sam
smejm “Bakare” dojgledati, ka mi	Slovensko ves na 1. mesto spravo,
tak nagnauk povejo, ka mi smo pa	dja sije tau dolazatadjim, ka sam 8 lejt
“Čötardja”. Najbaukše bau, če mo	v Somboteli v šaulo odo.
Po tem malo bola smejšnom uvodi sva sé pogov^rjala z gospau-dom Stefanom Dpn-čecom (rojen v Števanovcaj, doma iz Monoštra), ki te lastnik restavracije “Sikator”, zato ga ljudje imenujejo in, poznajo samo tak ka “Sikatoroš Pityu”.
Najprej vam rejsan iz srca čestitam, gratu-leram, ka ste leko tau völko delo do konca sprajti, pa ste v I. ligo Železne županije staupiti. Dja tak^mislim, ka bi sé tau v Števanovcaj brezi vas nej pršikalo, ka ste vi dobroga tre-nerja, gospauda Miko-ša v štence zvali, pa pejneze ste tö dosta dati. Dapa povejte vi sami, kak je bilau v tau leti. Težko je bilau med najboukše priti?
“Gda sam dja ekipo prejkvzejo, te so na 14-om mesti bili. Naj-odprvin sam proso gospauda Mikoša, zdajšno-ga trenerja, naj nam pomaga. Vedo sam, ka je dober trener pa Vej gunčali s pojbi (on je Varaš v III. državno ligo spravo). Pri nas v vesi je 80 procentov domanji
špilarov, nji je dobro vtjüparprijo János Heve-si, gospaud Laslo Mikoš je pa štje vcujpripelo svojoga zeta, Čako Ma-koša. On je sploj dober rokometaš (igro je v 2. državni ligi v Monoštri) pa tau vekšo žogo (labdo) tö dobro pozna, glavau tö Vej nücati, nej samo nodjé. Gda pa dejkoli sta sé Obadva z Feconom Bartakovičom vtjüper pokazala, so sé nasprotniki (naibola vrataj fejst leko križali pa naglas molili, naj ne svečata labdo v mrežo.
Najbola težko delo smo te meli, da smo sé nej doma špilali da pa podje so dobro špilali pa so kak v Gasztonvi tak na Viszáki dobili meč. Proti Magyarlaki je tö težko vtjüparprišla zmaga (3:2). Te smo že meli nauvoga vratara, Atilo Nemeta, Ki smo ga dobili iz Monoštra. Zdaj že dva dobra golmana mamo, da pa če trbej, Doki sé zvüna tö dobro brsa. János Hevesi nam je s svojo žlato pravo naugo tö sploj dosta pontov spravo, on je pravi mojs-ter prosti strelov. Kot bivši igralec v II. državni
ligi je Zdaj prava rauka treneija pa srce števanovske ekipe. Od andovski ledjenov sé tö ne smejmo spozabiti. Laci Sömenek je najbola gvüšen v obrambi (védelem), vsikdar veseli Poštaš Dindala pa vsakšo labdo na tisto mesto (na tisti adrejs) pošle, kama je valaun. Drügi špilardja so tö vse vcujaiali, ka so vedli. Moj nečak Atila Dončec je napadalcom “STOP” pravo, nej je tadala püsto, Bicskei je pa na srejdi igrišča labde vtjüparbrau pa je raztalo. Badva oficerja, Laci Kovač mlajši in njegvi padaš, sta tö dobriva špilam. Pišti Lovenjak iz ótkovec je dostakrat nasprotnikovoga vratara postršüvo. Mladi že tö svoje zobé kažejo, tak ka
V	Petra Kozoja, v Karla Sömeneka pa Zolta Sle-merja sé leko Vüpamo, oni vsi dpbri špilardje baudejo. Čaba Bartako-vič, školnik telesne vzgo-je je tö domau prišo v rojstno ves pomagat.
V	zadnjom krogi smo “dojzaprali” Farkašovce z 2:0. Po tistim je cejla ekipa bila na mojom
malom tovomjaki pa so sé vozili po vasnicaj, na Virico, v Otkovce, v Andovce, od krčme do krčme, pa nazaj. Majü-tali so z zastavi, popejvali so kak vsi vrazajé, takšo veseldje je bilau, ka tau nej prajti."
Mislim, ka ste vi tö nej doma v kauti djaukaíi pa si roke trgali. Radi ste biti, ka ste völko delo naprajti, dapa tau vam je že tö na misli prišlo, ka je tau nej samo veseldje, liki velka briga tö. Kak ste sé začnili pripravlati na nauvo sezono?
“Morali smo Pogledniti, ka na koga, na stere špiíare leko tadale tö računamo. Večina nogometašov je ostala pri nas. Čaba Makoš nas je zapüsto zavolo svoje slüžbe. Žolt Šlemmer je odüšo k sodakom, Peter Kozo je pa zato dojpravo pri članski ekipi, ka je štje prej preveč mladi. Onadva ta sé špilala pri mladih. Za nauve igralec nam^je tö trbelo oditi pa je v Štence spravlati. Imre Poly in Gyula Császár sta že prvin tö bila v Števanovcaj. Obadva mata števanovske ženo, tak ka smo je na leki nanje vzeli. Z Gaborom Szabójem smo si okrepili prvo vrsto, on je napadalec iz Monoštra. Naš vratar Atila Nemet in Čaba Barta-kovič sta že prišla med Prejšnjo sezono.
Da je ekipa vtjüparstanila, gotova bila, te smo morali Pogledniti objektivne pogoje (tárgyi feltételek). Na srejdi igrišča sé je po deži vsikdar Stavila voda, pa med tekmo je völka blata bila. Tü smo völke šance skopali, smo cevi dojdjali, pa smo vodau z igrišča do-lapelati, Zdaj je dosta baukše. Dotejgamau so sé igralci pa sodrüki nej mogli tuširati, Zdaj smo k slačilnici tö vcujnaprajli tuše, tak ka Zdaj sé že leko normalno stuširajo po tekmi."
Tau vejm, ka tej vaši špilardje “zoupston”, tau pomejni brezi plače, lejčejo za labdov, dapa cevi pa beton ne davlejo Sen tji. Na drugi konec županije sé tö nete mogli z biciklini voziti, bus je pa dragi. Sto de vam pri tejm pomago? Vi ste edini sponzorpri tej ekipi ati vam drugi tö pomagajo?
“Lani sé štje dja sam (njo, Zdaj, ka drügi vidijo, ka smo dosta "obredi", pa sé nam pršikalo daleč priti, Zdaj bole vcuj stanjüvlejo pa nam pomagajo s pejnazi ali Sto kak leko. Vaška samouprava nam je dala 500 djezero forintov za modemizacijo slačilnice pa 300 djezero za potne stroške. Dosta pejnez de štje Zvün tauga trbelo, tau pa sprobamo vtjüpsprajti od naši sponzorov, ki so Titan d.o.o, naš rojak Sandor Holec mlajši, Šef restavracije, FEZO d.o.o. Od naše Zveze Slovencev mo tö prosili pejnaze pa Vüpamo, ka kelko Slovensko ves dobi, telko nam tö dajo."
Dugo sam Vas že “spo-vedo vö” pa vsefelé spitavo, na konci še tri kratko pitanja. Kak mislite, gde zgotauvite za eno leto? “Ce malo pomislim, 10. mesto bi bilo za nas realno.”
Ka bo izid (eredménp) Vaše prve tekme proti Iker-váru doma?
“Enoga ali dva brsnemo pa zmagamo, 3 točke si moramo sprajti pa dobro volau za začetek.”
Ka bau v Varaši 24-oga augustuša proti Slovenčarom?
“x - tö je neodločeno. (Vejm, ka so že dugo v I. ligi, zatok je štje neščemo zbiti, neščemo njim volo vcejlak vkrajvzeti, Vej njim v Števanovcaj tapotegne-mo naute.)”
Dja tak mislim, ka do oni tö nika meli prauto. Baug plati, ka ste mi tak lepau taprajli vse, kaj je bilau pa kak kaj bau. Sprobejte vi tö, kak de vam šlau, pa če na koncu (namesto 10-ega) “samo” 5. mesto bau, naj vam tö nede žau.
Laci Domjan novi joč dveh porabskih ekip
P.S.: Pred prvo tekmo, gda sam te intervju v Števanovcaj delo, mi je gospaud Mikoš, trener ekipe pravo, ka prej samo dobre stvari smejn v novine napisali. Gnes, 19. avgustuša, gda doladam svoj rokopis, so Števanovci na 1. mesti Županijske lige, dvakrat so zmagali, zbrati so 6 točk. Od tauga baukše novice nišče ne Vej napisali. Samo tak tadale, podje!
Porabje, 28. avgusta 1997
7
DEŽELA S SKRAJNOSTMI (2)
Naša pot po Transilvaniji je vodila vse do nekdanje meje predtrianonske Madžarske, naši občutki pa so bili precej protislovni. Na tej (mejni) točki stoji še dandanes stražarnica v njej pa patrulja. Ali si lahko predstavljate, da na meji Železne in Žalske županije stoji stražarnica? Kot če bi ta meja, ki je pravzaprav več kot 70 let ni več, še zmeraj ločila dve državi. V resnici je pa ie etnična meja med madžarskim in romunskim prebivalstvom. Zadnje vasi pred to “mejo” naseljujejo Madžari, ki
velja to za blokovska naselja po mestih. Veliko je smeti, ceste so “luknjaste”. “Tudi če si siromak, ni ‘mus’, da si zanemarjen,” se oglasi nekdo na našem avtobusu. Sledi dolg molk. Oddahnemo si le takrat, ko zapustimo približno 80-kilometrski pas ob meji z mešanim prebivalstvom ter se pripeljemo med dokaj lepo urejene vasice v Szekelyfola. V tej pokrajini je ogromno vrelcev s “kislo” vodo, ki kar tako privre na površino. Tamkajšnji ljudje pijejo to naravno mineralno vodo brez
se jim reče uango. Ker je njihova madžarščina precej starinska ter se v njej najdejo tudi romunske besede, kakor tudi romunski elementi, v njihovi ljudski kulturi jim nekateri iz večinskega naroda nočeio priznati, da so Madžari. Njihove vasice se skrivajo v dolinah med visokimi gorami, tako so pozimi zaradi visokega snega večkrat odrezani od sveta. Tudi v preteklosti se je to dogajalo, zato lasten razvoj jezika in kulture. Med Madžan v Erdelu je prav med le-temi bila najvišja stopnja raznarodovanja, ki pa se je zadnje čase ublažila. Vse več mladih Canaojev študira namreč na Madžarskem ter po vrnitvi uči madžarsko tudi tiste, ki so že skoraj pozabili materinščino. In zdaj se vrnimo k pravi meji, k tisti, preko katere vstopiš v Romunijo. Na mejnem prehodu nismo imeli nobenih težav. Kljub temu da nas je naš vodič (doma iz Segeda) za baval z godbicami o balkanskih razmerah na tej meji, češ da kaj takega mi, ki smo “blaženi” tam ob zahodni meji države, tako ali tako ne srečujemo. Prav gotovo še ni naletel na kolono na enem izmed mejnih prehodov z Avstrijo, kjer bi ga avstrijski carinik po večurnem čakanju vprašal v popačeni madžarščini: “Kam greš? Delat?” In to kar tikaje, kot če bi spila bratovščino. O balkanskih razmerah na prehodu z Romunijo le toliko, da je carinik (Romun po rodu) tekoče govoril madžarsko, poleg tega tudi nemško... Mejo smo prečkali v 20-ih minutah.
Po nekaj kilometrih vožnje te doletijo prvi negativni vtisi. Vasi so zanemarjene, še bolj
čiščenja. Termalna kopališča v tej pokrajini so bila priznana in priljubljena tudi v času Avsiro-Ogrske monarhije. Ko se človek sprehaja jdo ulicah mesteca Paradfurdo, si lahko predstavlja, kakšno ie bilo življenje aristokracije Monarhije na prelomu stoletja. Široka promenada, mogočne
logično, ce bi bilo prav obratno.
Ce smo že pri denarju, naj ne pozabim omeniti vasi, ki precej dobro živi iz tega, da njeni prebivalci niso zapustili stare obrti. To je vas Korond, njeni lončaril so znani po vsej Madžarski. Vas kaže podobo velikega sejmišča. Ob njeni glavni ulici so trgovine, stojnice ali le mize z blagom. Prodajajo pred hišami, v hišah, na dvoriščih ali skednjih. Nekateri prodajajo kar na tleh, nekateri že imajo lepo urejene trgovine v pritličju kar mogočnih hiš. Ponujajo predvsem lončene izdelke, najdeš tudi ogromno pletenih stvari iz šibja ter tkanin iz ovčje volne. Prodajalci, domačini, niso nasilni, so prijazni, tudi če si le paseš oči.
Na koncu še nekaj o bivanju v romantičnem penzionu oi-kaszo”. Pred odhodom smo dobili informacije, da bomo bivali po evropskih razmerah, torej bo na razpolago elektrika, topla voda. Ker pa je penzion nekaj kilometrov od vasice ter na tistem območju še ni električne napeljave, je za elektriko skrbel agregat, ki ie dan po našem prihodu odpovedal”. Nič hudega, kako romantične so večerje pri svečah! (Ce si ponoči iskal kakšne stranske prostore, več ni bilo toliko romantike.) Se nekaj smo se naučili. To namreč, da ne smemo biti sebični pri tuširanju. Ce si se dolgo tuširal, se je lahko zgodilo, da so tvoji sopotniki ostali brez (tople) vode. Naslednji dan se je to lahko pripetilo tebi. Zelo hitro smo se naučili, kako “šparati” z vodo, ki so jo črpali iz bližnjega potoka. Za “odškod-
vile, parki in sprehajališča, skriti kotički... Vse to priča o nekdanjem bogastvu zdravilišča. Ce si pa vse to ogledaš pobliže, se ti zdi, da po razpadu Monarhije vile niso bile obnovljene, ceste popravljene, parki urejeni... Kljub temu ima mestece “šarm”, ki te privlači.
In še ena niansa iz “obmejnega pasu”. Medtem ko smo v osrčju Erdela vsepovsod plačevali s forinti ali devizami, prav ob meji nikjer niso sprejeli ne mark ne šilingov, da p forintih sploh ne govorimo. Človeku bi se zdelo
nino” smo imeli zelo lepo okolico, čisti zrak, neokrnjeno naravo. In naj omenim tudi to, daje lastnikpenziona, gospod iz Budimpešte, ki si - kot je vse kazalo - obeta iz tega podjetja hitro obogatitev. Je pa bil zelo dober vodič, kajti poznal je vsak kot, vsako zanimivost v ožji in širši okolici.
Kljub vsemu si pa vseeno splača pogledati Erdelsko, kajti vse nevšečnosti pozabiš ob lepi pokrajini ter prijaznih ljudeh.
M. Sukič
(Buča v Varaši)
OTROŠKO
VESELJE
Porabje, 28. avgusta 1997
Okrog 20. avgusta, dneva sv. Štefana, prvega madžarskega kralja, se je zvrstilo več prireditev v Monoštru. Dan pred praznikom so si Monoštrčani lahko ogledali nastop folklornih skupin iz Južnoafriške Republike, Cipra, Tajske ter Romunije.
Slavnostni aovomik na proslavi je bil predsednik skupščine Železne županije dr. Gyula Pusztai. Ob tej priliki so predali tudi priznanja mesta Monošter. Med odlikovanci sta bila tudi Slovenca, Margita Korpič (za aktivno delo v Rdečem križu) in Endre Dončec (za požrtvovalno delo, ki ga je opravljal v Slovenski vesi).
Serviz
“Gda odi tašča (anyós) z biciklinom?” pita Djauži od Zolina.
Zoli pa: “Ne vejm.”
“Gda meklau v servizi na popravlanji ma,” pravi Djauži.
Odgovor
Naša Lujza etognauk tak pravi svojmi dragomi možej: “Ivan, Ivan. Sploj lagvo si si odebrau ženo. Od mene dosta bola butasto žensko bi si mogo vzeti. Ti misliš, ka ge ne vejm za
NIKA
ZA
SMEJ
tvoje praktike pa za tvoje laže?”
Ivan pa: “Draga moja Lujza. Vzeo bi si bola butasto. Pa ti misliš, ka sam najšo?”
Gda je sad zrejll
Etognauk je v edne špitale sam minister prišo pa je kontrolero, kak kaj delajo. Gda je v špitalaj na tisti tau prišo, gde so nauri, pa not staupo v edno sobo, ie vido, ka vsakši betežnik ma glavau not zvezano. Minister Zdaj pita, Zakoj so vsi zvezani na glavej.
Doktor pa pravi: “Vejte, gospaud minister, včara so sé na dvauri špilali pa so tak prajli, ka oni so Zdaj sadovnjak (gyümölcsös). Vsi so šli gor na drejve pa so sé tak gor obesili, ka so z gla-vami visali prauto zemle. Te sé ie pa eden norc zdrau: "Ozrejlili smo!" Pa te so vsi na glavau doj spadnili."
Foliški
penazge
Gnesden je fejst moda, ka nistarni pejnaze redijo, s foliškimi pejnazi gratajo bogati. Eden takši je stau pred biroviji, gda ga birauf etak pita: “Gospaud, Zakoj ste pa foliške pejnaze redli? Pa če ste že redli, Zakoj ste naredli takšnoga, steri je 530 forintov vrejden? Vej pa takšoga ranč nejga.”
Of pa: “Zakoj, Zakoj, dragi birauf! Zatok, ka mi je ranč telko trbelo.”
Klavir
(zongora)
Naš Francek pa Hugo si pripovejdala. Hugo etak pravi Franceki:	“Vejš,
Kumaj sé svojo ženo na njau vzeo, aj odamo klavir pa aj sé raj vči na klarinet igrati.” Francek pa: “Pa tau nej vseedno? S klarinetom ranč takšo larmo dela kak s klavirom.”
Hugo pa: “Vidim, ka ne razmejš. Ce de sé klarinet včila, te nede mogla vcuj spejvati.”
Vrabli
Dva vrabla si na ednoj drejvi etak pripovejdala: “Vidiš, Sto sedi pou drevov?” “Zakoj bi pa nej vido,” pravi te drugi. “Eden policaj.”
Zdaj pa te prvi etak: “Pa te ka čakaš?”
I. B.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p.p. 77. tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od
katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13.točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. Est RS, SL 4/92). ISNN 12187062.
Časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine.