Odnosi z verskimi skupnostmi
Kdaj pa še »zaškriplje«
Cerkev je v sekulariziranih družbah (tistih, ki imajo cerkev ločeno od države) izgubila mnogo funkcij.jki jih |e nekdaj opravl|ala. Prevzele so jih druge, ustreznejše institucije. Za ideološki monopol, družbeno moč in oblast, nekdanje ekonomske in politične privilegije, pa se cerkev še vedno bori. Posledica so razni spori, ki ponekod preraščajo celo v oboro-žene spoplade.
Naša družbaje prav tako sekularizirana, vendar religioznost ni ovira za polnopravno udeležbo pri graditvi socialističnega samou-pravljanja."
Boj za mir, za humane odnose med Ijudrni, proti vsakršni diskriminaciji in nacio-nalnemu zatiranju, so skupni cilji tako naše dr-žave kot cerkve. Vendar pa se v nekaterih po-gledih med seboj razlikujeta, kdaj celo naspro-tujeta, zato spori med njima tudi pri nas niso redki.
Z namenom, da bi prikdzali odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v naši občini, so komunisti krajevnih skupnosti Komandanta Staneta I, II in III sklicali skupni sestanek za člane njihovih osnovnih organiza-cij in svetov ZKS. Odnose je zelo dobro prika-zal Marko Mrak, predsednik koordinacijskega odbora za stike z verskimi skupnostmi pri OK SZDL Ljubljana-šiška, razvila pa se je tudi ži-vahna razprava.
Od leta 1974 je bilo v šiški saniranih in na novo zgrajenih nad deset kultnih objektov. Na-črtovanje in dela so večinoma potekala brez zapletov, včasih pa se je vseeno zataknilo — kot na primer pri graditvi draveljske cerkve.
Politična odločitev, da pričnejo z gradnjo, je bila že sprejeta, saj je bila stara cerkev ob-čutno premajhna — več kot tristo Ijudi je ob mašah ostajalo zunaj. Stara KS Dravlje ni ugovarjala gradnji, ker pa se je takrat razdelila na tri manjše krajevne skupnosti, nova KS, na katere območju bi morali graditi, pozitivnega mnenja prejšnje KS ni priznala. Potrebnih je
bilo mnogo pogovorov, da je do gradnje le priš-lo.
Koordinacijski odbor za stike z verskimi skupnostmi je posredoval tudi pri pouku ve-rouka v Vodicah. Ta poteka ob dnevih, ko imajo otroci redni šolski pouk, razen ob sredah (takrat imajo duhovniki medsebojne pogovo-re), ki jih potem nadomeščajo ob sobotah. 24 otrok iz okoliških vasi mora zato le zaradi ve-rouka prepešačiti več kilometrov dolgo pot, kar je posebno pozimi naporno. Za zdaj jim te nev-šečnosti še ni uspelo odpraviti, saj župnik noče orgariizirati verouka ob sredab.
Zupniki tudi večkrat kakšno »zagodejo«, namerno ali nenamerno. Tako je na primer župnik iz Smlednika priredil cerkveni izlet, ki se ga vedno udeleži veliko Ijudi, ravno na praznik KS. In še bolj banalen primer: na veliko noč je župnik iz Sore povabil pihalno godbo Medvo-de, naj sodeluje pri cerkvenem prazniku. Igrali so seveda le verni godbeniki in do tedaj enotno društvo, ki se je zbiralo zaradi Ijubezni do glas-be, je postalo ločeno na vernike in neverne.
Dogaja se tudi, da želijo verniki probleme, ki so čisto cerkvene narave, prenesti na širšo družbo, a jim to ne uspe. Največ zaslug za to ima gotovo koordinacijski odbor, ki za pred-stavnike verskih skupnosti prireja razne spre-jeme, kjer se pogovorijo o težavah in željah vernikov. Da je ta oblika dela uspešna, priča tudi to, da se je v minulih dveh letih število in obsežnost sporov z verskimi skupnostmi v naši občini občutno zmanjšalo.
Sonja Nered