ŠOLSKA TEORIJA Spanje nam lahko pomaga izboljšati učni uspeh Katja Rus, dijakinja Gimnazije Bežigrad Mentor dr. Andrej Rus Zveni zelo nenavadno, vendar je res. Spanje in naš učni uspeh sta tesno povezana med sabo. Za boljše ocene zato ni pomembno samo to, koliko se učimo, temveč tudi, koliko in kako spimo. Če hočemo imeti boljše ocene, bo mnogo bolje, da se učimo od štirih popoldne do desetih zvečer, kot pa od štirih popoldne do treh zjutraj. Vendar, zakaj je temu tako? Uvod skave pa kažejo, da ima spanje pomembno vlogo pri Pomanjkanje spanja je eden največjih problemov procesu učenja in utrjevanju spomina. Različne štu- sodobne družbe. Zelo pogosto namreč ljudje v želji, dije so ugotovile, da pomanjkanje spanja povzroči da bi opravili vse stvari v dnevu, ter v upanju, da to poslabšane sposobnosti učenja in pomnjenja. ne bo imelo nobenih posledic, žrtvujejo ravno nočni spanec. A žal izkušnje in raziskave kažejo, da temu To pomeni, da za boljše ocene v šoli ni pomembno ni tako. Pomanjkanje spanja ima različne negativne samo, koliko se učite, ampak tudi, koliko in kako spi- posledice, kot na primer poslabšanje splošnega po- te: da imate dovolj ur spanca; da ni prevelike spre- čutja, slabšo imunost ter upad kognitivnih in moto- menljivosti pri urah, ko hodite spat; da ne greste ričnih sposobnosti. spat prepozno ponoči itd. Zmanjšanje sposobnosti zaradi pomanjkanja spanja Spanec ni nekakšna izguba časa, kot to menijo ne- je sicer nekaj, kar iz lastne izkušnje zelo dobro pozna kateri ljudje, ki zato poskušajo spati čim manj. Spa- vsak človek. Med znanstveniki poteka razprava, v ko- nec je namreč v resnici zelo pomemben za regene- likšni meri spanec vpliva na učenje in spomin, razi- racijo organizma in še posebej možganov. Kvalitetni spanec vam lahko pomaga izboljšati učni uspeh. 51 Didakta ŠOLSKA TEORIJA V spanju se dogajajo mnogi zelo koristni in po- poteka v redni izmenjavi dveh popolnoma raz- membni procesi, ki jih običajen človek sicer ne ličnih glavnih faz. Imenujemo ju spanje REM (s pozna, saj se o njih nikjer ne uči. A to nikakor ne hitrim premikanjem oči) in spanje NREM (brez zmanjšuje izredno koristnega pomena nočnega hitrega premikanja oči). dogajanja v telesu, še posebej tistega v možga- nih. Zato je dobro vsaj površno poznati te procese Med spanjem REM je aktivnost možganske skorje in razumeti, zakaj čas spanja ni izgubljeni čas v zelo podobna kot v času dnevne budnosti. Ker se dnevu, temveč priprava za bolj uspešno aktivnost. v fazi REM možgani zdijo budni, a človek očitno spi, zato REM stanje včasih imenujemo 'parado- Dve glavni fazi spanja ksalno spanje'. Verjetno bi si mislili, da je spanje enovito in brez različnih faz. A v resnici ni tako. Spanje namreč Faza REM je povezana z doživljanjem, ki ga ime- nujemo sanjanje, v katerem človek tekom spa- nja izkuša namišljeno, iluzorno dogajanje. V tem stanju človek pod zaprtimi vekami premika oči in ravno po tem pojavu je to stanje tudi poime- novano REM (Rapid Eye Movement). Na začetku so znanstveniki domnevali, da človek v spanju z očmi spremlja iluzorno sanjsko dogajanje, kar potem povzroči gibanje oči pod zaprtimi vekami, vendar pa obstajajo tudi druge razlage. V fazi REM se poveča aktivnost v različnih delih možganov, ki so odgovorni za vidno zaznavanje, gibanje, čustva in avtobiografski spomin. Posa- mezni deli možganov so lahko med spanjem REM tudi do 30 % aktivnejši kot v času budnosti (amigdala in trak tkiva nad amigdalo – oba sta odgovorna za ustvarjanje in predelovanje čustev). V fazi NREM pa se EEG valovi začnejo upočasnje- vati (njihova frekvenca se torej zmanjšuje). V 3. fazi NREM se začnejo pojavljati najpočasnejši t. i. 'delta' EEG valovi, ki so podobni tistim, ki se poja- vijo v anesteziji ali pa v komi. V 4. fazi je delež teh valov že več kot 50 % in človek je takrat v stanju zelo globokega počitka brez zavedanja. Spanje REM in NREM se v nočnem spancu izme- njujeta ciklično približno na vsakih 90 minut. V pr- vem delu nočnega spanca v teh ciklih prevladuje NREM spanec. V drugi polovici nočnega spanca pa se razmerje obrne in v ciklih prevladuje faza REM. Proti jutru je spanca NREM samo še malo ali pa celo sploh nič več. Znanstveniki še ne vedo povsem, zakaj spanje po- teka v tem cikličnem vzorcu. Nekateri znanstve- niki domnevajo, da je ključna naloga faze NREM (ki prevladuje v prvem delu noči), da počisti ne- potrebne nevronske povezave (spomine), kot na primer barva avta, za katerim smo stali v prome- tnem zastoju, ko smo se zjutraj vozili v službo. Faza spanja REM, ki prevladuje pozneje ponoči, pa pomaga pri utrjevanju pomembnejših ne- vronskih povezav (spominov), na primer datum Tipični EEG valovi za različne faze spanja. pomembnega sestanka ali pa kakšno pomemb- Vidimo podobnost EEG valov med budno- no dejstvo, ki smo se ga v šoli naučili za test. Vse- stjo in REM spanjem. kakor pa obstajajo tudi druge hipoteze o pomenu 52 Didakta spanja REM. Dolgotrajno pomanjkanje REM sicer omejenega) spomina RAM na disk, ki ima mnogo povzroči resne psihološke, kognitivne in vedenj- večjo kapaciteto in pa sposobnost trajnega shra- ske težave. njevanja podatkov. Obe vrsti spanca sta zelo pomembni in zato je slabo, če izpustimo spanje NREM ali pa REM. V praksi pa to pomeni, da sta za dobro delovanje kognitivnih sposobnosti zelo pomembna tako večerni kot jutranji spanec. Rdeče puščice kažejo prenos informacij iz hipokampusa v možgansko skorjo. Zato spanje pred učenjem osveži sposobnost ustvarjanja novih spominov. S prenosom podat- Približni prikaz različnih faz spanja. Na sli- kov iz hipokampusa v možgansko skorjo spanec ki vidimo prehod iz budnosti najprej v fazo obnovi našo sposobnost za učenje, saj sprosti REM in nato preko treh NREM faz do najglo- kratkoročno spominsko skladišče in ustvari pro- bljega spanja (NREM faza 4). Sledi vrnitev stor za učenje novih podatkov. v bolj plitvo REM fazo in nato ponovno po- glabljanje spanca. Ti cikli se nenehno po- Ta osvežitev spominskega prostora je povezana z navljajo do jutra, a v vsakem naslednjem rahlo, t. j. 2. fazo spanja NREM in še posebej s krat- ciklu je manj NREM in vedno več REM faze. kimi nočnimi izbruhi električne dejavnosti, ki se imenujejo spalna vretena. Kako spanje pred učenjem izboljša spomin Kadar smo budni, možgani ves čas prejemajo nove informacije. Informacije, ki si jih želimo za- pomniti, se shranjujejo v delu možganov, ki se imenuje hipokampus. Hipokampus med sabo poveže podrobnosti in je namenjen kratkoročne- mu shranjevanju spominov. Je nekakšno začasno skladišče novih spominov, ki ima omejen prostor za shranjevanje. Če presežemo zmogljivosti hipokampusa in do- damo preveč novih informacij, se te ne morejo več shranjevati ali pa se prepišejo ena čez drugo. Ta pojav ni najbolj zaželen, imenujemo pa ga in- terferenčno pozabljanje. Če bi bil torej človek ves čas buden, bi se vedno težje učil, saj bi se njegov kratkoročni spomin postopoma povsem zapolnil. Spanje pa prenese informacije iz hipokampusa v možgansko skorjo, ki omogoča dolgoročnejše skladiščenje spominov. Podobno kot računalnik Primer 'spalnega vretena' v EEG zapisu prenese podatke iz delovnega (in po velikosti med spanjem. 53 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Znanstveniki so ugotovili, da več kot je v spanju povsem drugačnih delov možganov. Pred spa- spalnih vreten, bolje se obnovi sposobnost učenja njem spomine jemljemo iz kratkoročnega skla- novih podatkov. Pri pojavljanju spalnih vreten se dišča hipokampusa, po spanju pa iz možganske dogaja električna izmenjava podatkov. Ta prenese skorje – dolgoročnega skladišča. spomine iz hipokampusa v možgansko skorjo (ki je del za shranjevanje dolgoročnih spominov). Zato so Zato celo spanje podnevi – če vsebuje dovolj po spanju udeleženci imeli osveženo sposobnost spanca NREM – lahko pripomore pri utrjevanju učenja novih informacij, saj so v spanju izpraznili hi- naučenih informacij. pokampus in tako naredili prostor za nove podatke. Še eno stvar morda poznate iz lastne izkušnje: po Zanimivo je, da starejši ljudje, stari med 60 in 80 let, celonočnem spanju včasih lahko prikličemo spo- težje ustvarjajo spalna vretena in jih imajo za kar mine ali podatke, ki se jih pred spanjem nismo mo- 40 % manj. Ker nočni spanec pri njih slabo izprazni gli spomniti. Spanec je namreč popravil okvarjene skladišče kratkoročnega spomina, si zato starejši zapise v spominu, podobno kot računalnik lahko ljudje naslednji dan težje zapomnijo nove podatke. popravi poškodovane podatke na trdem disku. Kako spanje po učenju izboljša spomin Spanec in pozabljanje Ena od najstarejših domnevnih nalog spanja je, Doslej smo predstavili moč spanja, da prepreči da pomaga pri shranjevanju spominov po učenju pozabljanje. Vendar, ali nam spanje lahko poma- in prepreči pozabljanje. Temu pravimo konsolida- ga tudi pri pozabljanju, torej pri čiščenju nepo- cija spomina. Spanje poveča ohranitev spominov trebnih ali morda bolečih spominov? za kar 20–40 % v primerjavi z enakim časom bu- dnosti. Če se učite za izpit, je to zelo pomemben Seveda. Spanje je zelo pomembno za pozabljanje: podatek: pove vam, da se je morda na neki točki na ta način se namreč znebimo spominov, ki jih učenja boljše ustaviti ter iti spat kot pa nadaljevati ne potrebujemo več in naredimo prostor za tiste, z učenjem! ki jih potrebujemo. Znanstvenike je zanimalo, katera vrsta spanja bolj Na to temo je bila izvedena zanimiva raziskava. utrdi tisto, kar smo si čez dan vtisnili v spomin. Je Udeležencem poskusa so na zaslonu predvajali to spanje REM ali spanje NREM? Ugotovili so, da različne besede. Po prikazu vsake besede se je na se utrjevanje spominov dogaja predvsem v span- zaslonu pokazala zelena črka Z (zapomni si) ali pa cu NREM, ki prevladuje v prvem delu noči. Več, ko rdeča črka P (pozabi). To je bilo navodilo, ali naj je v spancu faze NREM, več naučenih informacij si človek prikazano besedo ali zapomni ali pa naj se naslednji dan lahko človek spomni. jo pozabi. Namen poskusa je bil, da si oseba se- lektivno zapomni čim več besed, ki so po prikazu Meritve možganske aktivnosti, ki so jih opravili z dobile oznako Z (zapomni) ter pozabi besede z metodo magnetne resonance, so pokazale, da oznako P (pozabi). pred in po spanju prikličemo informacije iz dveh Po učenju je nato ena skupina odšla spat za 90 minut, druga skupina pa je ostala budna. Rezul- tati so bili zelo zanimivi: skupina, ki je po ogledu besed spala 90 minut, si je zapomnila več besed označenih z Z (zapomni) ter manj besed, označe- nih s P (pozabi), kot skupina, ki ni spala. Pri skupini, ki po ogledu besed ni šla spat, pa ni bilo bistvene razlike v pomnjenju besed, označe- nih s P ali Z. Izsledki te raziskave morda ne zvenijo najbolj zani- mivo ali uporabno, pa vendar so. Že v šoli namreč lahko vidimo, da si bomo poskusili zapomniti čim bolj le tiste podatke, za katere učitelj reče, da bodo na testu; po drugi strani pa kaj hitro poza- bimo podatke, ki jih navrže mimogrede in poleg tega še omeni, da se nam jih ni treba naučiti. Spa- nec torej pomaga utrditi pomembne informacije Za dober učni uspeh ni pomembno le, koli- ter pozabiti nepomembne, ki po nepotrebnem ko se učimo, temveč tudi, koliko spimo. obremenjujejo spomin. 54 Didakta Kako spanje izboljša sposobnosti Najstarejša študija, ki je preučevala učinek po- manjkanja spanja na motorične sposobnosti pri študentih, je bila opravljena leta 1972. Ugotovila je, da se je že po samo 18 urah budnosti poslabšal reakcijski čas. Po 34 urah brez spanja se je zmanj- šala vzdržljivost; po 42 urah brez spanja so upadli gibčnost, ravnotežje in moč; po 50 urah pomanj- kanja spanja pa se je zmanjšala hitrost. Prva raziskava, ki je poizkušala direktno meriti sposobnost učenja po pomanjkanju spanja, je otroke, stare 10–14 let, naključno razdelila v dve skupini. Prva skupina je spala 11 ur, druga pa samo 5 ur. Naslednji dan so pri skupini, ki je spala le 5 ur, ugotovili poslabšano govorno ustvarjalnost, Rezultati sposobnosti priklica zaporedja slabše abstraktno mišljenje ter težave pri učenju številk. Pri skupini, ki je spala manj, so se novih abstraktnih konceptov. rezultati poslabšali. Pri skupini, ki je spala več, pa so se rezultati izboljšali. Ta minimalna sprememba časa spanja je povzro- čila opazne učinke na uspešnost delovanja obeh skupin. V skupini, ki je čas spanja podaljšala, so se izboljšali budnost, pozornost in spomin (glede na skupino, ki je čas spanja skrajšala). Po mnenju avtorjev imajo ti izsledki pomembne posledice za učenje in uspešnost pri pouku, saj so budnost, pozornost in spomin močno povezani s pozornostjo pri pouku in dosežkih na testih. Raziskave o učinkih pomanjkanja spanja Videli smo, da spanje zelo dobro vpliva na spo- min, saj lahko pred učenjem možgane pripravi na ustvarjanje novih spominov, po učenju pa utrdi spomine in prepreči pozabljanje. Znano je, da sta sposobnost učenja in pomnjenja zelo pomembna za dober šolski oz. učni uspeh. V zadnjem stoletju Slabše kognitivne sposobnosti pri skupini, so različne študije pokazale blagodejne učinke ki je eno noč spala manj. spanja na delovanje spomina pri živalih in ljudeh. V možganih pa poleg spomina, ki ga uporabljamo Te ugotovitve je potrdila tudi nadaljnja študija is- za pomnjenje dejstev, obstajajo tudi druge kogni- tih raziskovalcev. Skupini otrok, starih 10–14 let, so tivne funkcije, na katere spanje prav tako dobro za tri noči skrajšali spanec na 7 ur ter pri njih ugo- vpliva. Spanje npr. pripomore k boljši ustvarjal- tovili poslabšanje besedne fluidnosti in ustvarjal- nosti. Speči možgani namreč združijo povsem nosti. Presenetljivo pa ni bilo nikakršnih poslab- različna znanja in s tem spodbudijo neverjetne šanj pri izvrševanju nalog, ki zahtevajo delovni sposobnosti reševanja problemov, ki se jih budni spomin, natančnost računanja in sposobnosti možgani nikoli ne bi lotili. K ustvarjalnosti pripo- načrtovanja. To kaže, da blago zmanjšanje spanja more predvsem spanje REM. poslabša samo višje kognitivne funkcije. Raziskovalca J. Pilcher in A. Huffcut sta v svoji kla- Močan učinek podaljšanja ali skrajšanja časa spa- sični meta-analizi primerjala izsledke 19 raziskav, ki nja je pokazala tudi druga zanimiva raziskava. V so vključevale vsega skupaj 1.932 poskusnih oseb njej so za tri noči eni skupini podaljšali, drugi sku- ter 143 raziskovalnih koeficientov. Ugotovila sta, da pini pa skrajšali spanje. Povprečno zmanjšanje so osebe s pomanjkanjem spanja povprečno funk- spanja v prvi skupini je bilo 41 minut, povprečno cionirale na tako nizki ravni kot 9 % oseb z najslab- podaljšanje spanja v drugi skupini pa 35 minut. šimi rezultati v skupini brez pomanjkanja spanja! 55 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Tudi druga raziskava je pokazala, da so tisti, ki so spali manj kot 6 ur na noč, imeli nižje povprečje ocen (2,74). Povprečje ocen tistih, ki so spali več kot 9 ur na noč, pa je bilo 3,24. Raziskava, opravljena na vzorcu 6.632 italijanskih adolescentov, je ugotovila, da tisti dijaki, ki so ime- li težave s pozornostjo pri pouku in slabšim učnim uspehom, hodijo spat ob nerednih urah in zato spijo bistveno manj. V študiji, ki je bila izvedena na 3.871 dijakih v Seu- lu, se je prav tako izkazalo, da nezadostna količina Shematični prikaz distribucije rezultatov za spanja močno vpliva na povečanje dnevne zaspa- obe skupini: povprečne sposobnosti oseb iz nosti. Ta je sicer močno povezana z upadom dina- skupine s premalo spanja so bile tako sla- mične intelektualne ter kognitivne zmogljivosti. be, kot so jih imele osebe v najslabših 9 % v skupini, ki je spala dovolj. Šport ali spanje? Nekateri raje telovadijo, kot spijo, saj menijo, da Druga dva raziskovalca pa sta pri 3.000 študentih bodo svoje možgane razbistriti s športom. A kaže, primerjala vzorce spanja z ocenami. Ugotovila sta, da to ni čisto res. V raziskavi, ki so jo leta 2019 opravili da so študentje z višjimi ocenami spali več in šli bolj na univerzi MIT, so prvotno želeli ugotoviti, ali doda- zgodaj spat kot študentje s slabšimi ocenami. To so tna telesna aktivnost izboljša učni uspeh. Za namen potrdile tudi druge študije, ki so pokazale, da imajo raziskave so 100 študentom dali pametne zapestni- študentje, ki spijo manj, več težav s koncentracijo in ce, ki so 24 ur na dan merile in beležile vso njihovo fokusiranjem pozornosti ter zaspanostjo v šoli. aktivnost. Ta merjenja so opravljali en cel semester. Tudi raziskava, opravljena na študentih 1. letnika, Četrtina teh študentov se je poleg rednega študi- je ugotovila, da so študentje s slabšimi ocenami ja udeleževala še posebnega fitnes programa. A hodili pozno spat vse dni v tednu. Ugotovili so, da v nasprotju s pričakovanji raziskovalcev po enem bi z vsako dodatno uro spanja lahko svoje povpre- semestru ni bilo nobene razlike v učnem uspehu čje ocen dvignili za kar 0,13 (v primeru 5-stopenj- med tistimi, ki so se dodatno ukvarjali s fitnesom, ske ocenjevalne lestvice). in tistimi, ki se niso. To je bilo veliko presenečenje za raziskovalce, ki so pričakovali, da bo športna Na Finskem so naredili raziskavo, ki je vključevala aktivnost izboljšala učni uspeh. 5.813 zdravih finskih otrok. Kar 17,8 % jih je povedalo, da imajo težave s spanjem (npr. težko so zaspali, se Šele ko so analizirali vse ostale podatke, ki so jih pa- ponoči zbujali). Težave s spanjem so bile v veliki ko- metne zapestnice merile ves semester, so povsem relaciji s težavami v šoli in slabšim učnim uspehom. nepričakovano opazili nekaj drugega: namreč, zelo Povprečne dolžine spanja posameznih Raziskave kažejo, da sta nezadostno spa- študentov glede na njihov povprečni učni nje ter slab učni uspeh povezana. uspeh v semestru. 56 Didakta Standardna deviacija od povprečnih ur Spanje je priprava na uspešno aktivnost. spanja za posamezne študente (variabil- nost njihovih ur spanja) glede na njihov povprečni učni uspeh v semestru. Veliko ljudi misli, da je spanje le odsotnost budno- sti in zato odsotnost produktivnega časa. A ti ljudje ne razumejo, da se v spanju dogaja mnogo kori- očitno povezavo med vzorcem spanja ter učnim stnih in zelo pomembnih procesov. Če želite dose- uspehom. Ugotovili so, da so študenti, ki so spali či več, si zato zapomnite: že samo ena ura doda- več, imeli boljši učni uspeh. Študentje, ki so spali tnega kvalitetnega spanca vam bo zelo izboljšala samo 6,5 ur na noč, so namreč imeli za kar 50 % počutje in uspeh. slabši učni uspeh od tistih, ki so spali eno uro več! Vendar pa količina spanja ni bila edini dejavnik, Viri Chandler, D. L. (2019, 1. oktober). Study: Better sleep habits lead ki je vplival na boljši učni uspeh. Prav tako sta na- to better college grades. https://news.mit.edu/2019/better-sleep- mreč bili pomembni kvaliteta spanja ter ura, ob -better-grades-1001 Curcioa, A., et. al. (2006). Sleep loss, learning capacity and acade- kateri so študentje šli spat. Tisti študentje, ki so šli mic performance. Sleep Medicine Reviews, 10(5), 323–337. spat pred 2. uro ponoči, so namreč imeli mnogo Okano, K., et al. (2019). Sleep quality, duration, and consistency are associated with better academic performance in college stu- boljše ocene kot pa tisti, ki so šli spat po 2. uri. dents. npj Science of Learning, 4(1), 16. Pilcher, J., Huffcutt, A. I. (1996). Effects of Sleep Deprivation on Performance: A Meta-Analysis. Sleep, 19(4), 318–326. K boljšim ocenam prav tako ni pripomoglo, da so Randazzo, A.C., Schweitzer P.K. (1998). Cognitive Function Fol- si študenti privoščili večjo oz. zadostno količino lowing Acute Sleep Restriction in Children Ages 10–14. Sleep, 21(8), 861–868. spanja samo en dan pred testom oz. izpitom. Ta Sadeh, A., et al. (2003). The Effects of Sleep Restriction and Exten- ugotovitev je bila povsem v nasprotju s tem, kar sion on School-Age Children: What a Difference an Hour Makes. Child Development, 74(2), 444-455. se običajno svetuje: »Pojdi zgodaj spat, kajti jutri Walker, M. (2019). Zakaj spimo: moč spanja in sanj. Založba Mla- te čaka pomemben dan.« dinska knjiga. Slika 1: Gregory Pappas, unsplash.com Slika 2: Stiller, J.W., Postolache, T. (2005). Sleep-wake and Other Izkazalo se je, da je bil za boljši uspeh pomemben Biological Rhythms: Functional Neuroanatomy. Clinics in Sports Medicine, 24(2), 205–235. tudi konsistenten ter urejen ritem spanja. Na- Slika 3: Sinton, C.M., McCarley R.W. (2004). Neurophysiological mreč tisti, ki so imeli samo 0,5 ure večjo variacijo Mechanisms of Sleep and Wakefulness: A Question of Balance. Seminars in neurology, 24(3), 211–223. ur, ob katerih so hodili spat, so imeli za kar 45 % Slika 4: Salk Institute for Biological Studies, 2014 slabši učni uspeh od tistih, pri katerih so bile te Slika 5: https://en.wikipedia.org/wiki/K-complex Slika 6: Eliott Reyna, unsplash.com variacije manjše! Slika 7: Randazzo, A.C., Schweitzer, P.K. (1998). Cognitive Function Following Acute Sleep Restriction in Children Ages 10–14. Sleep, 21(8), 861–868. Spanje je pomembnejše, kot se morda zdi Slika 8: Sadeh, A. et al. (2003). The Effects of Sleep Restriction and V današnjem času, ko v družbi prevladuje aktiv- Extension on School-Age Children: What a Difference an Hour Makes. Child Development, 74(2), 444–455. nost, počitek pa se vedno bolj zanemarja, se spa- Slika 9: Pilcher J,, Huffcutt A. I. (1996). Effects of Sleep Deprivation nje velikokrat zdi kot izguba dragocenega časa, on Performance: A Meta-Analysis. Sleep, 19(4), 318–326. Slika 10: Joshua Hoehne, unsplash.com ki bi ga lahko namenili učenju ali pa ostalim ak- Slika 11: Okano K. et al. (2019). Sleep quality, duration, and consi- tivnostim. Vendar pa tako znanstvene raziskave stency are associated with better academic performance in col- lege students. npj Science of Learning, 4(1), 16 kot naše izkušnje kažejo, da je spanje izjemno Slika 12: Okano K. et al. (2019). Sleep quality, duration, and consi- pomemben in nujen čas priprave na uspešno ak- stency are associated with better academic performance in col- lege students. npj Science of Learning, 4(1), 16 tivnost, ne pa nekakšna nekoristna potrata časa. Slika 13: Eugene Chystiakov, unsplash.com 57 Didakta