Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakladi 3000 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo čevnlk, urednik Mojca Jagrič, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Uspešno polletno poslovanje VEČ ZA DOHODKOVNE ODNOSE Prva polovica leta je za nami. Letne počitnice so na višku, vendar smo bili kljub temu v preteklih dneh priča veliki zavzetosti vseh zaposlenih, še zlasti samoupravnih organov ob obravnavi polletnih rezultatov. Ugotavljamo, da so vse temeljne organizacije poslovale uspešno, nekatere bolj, druge manj. Uspešnost je bila pri temeljnih organizacijah gradbene operative zelo odvisna od pogojev, pod katerimi so pridobivale objekte. Temeljne organizacije, ki so dokončevale več objektov iz preteklega krizmega obdobja, so imele slabše rezultate kot tiste z »mlajšimi« objekti. Pri drugih temeljnih organizacijah (Mehanizacija, IGM, PO) so rezultati v veliki odvisnosti od pravočasnega in primernega reševanja medsebojnih dohodkovnih odnosov, kjer pa bo treba še veliko storiti. Ne nazadnje velja omeniti tudi dejtsvo, da na področju pridobivanja skupnega prihodka še ni veliko narejenega in da bi prav realizacija načel Zakona o združenem delu tu precej pripomogla k hitrejšemu razreševanju medsebojnih dohodkovnih odnosov. DEJAVNOST SE HITRO ŠIRI Pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja Ingrada kot celote opažamo, da se naša dejavnost izredno hitro širi, kar se kaže tudi v izjemnih stopnjah rasti celotnega prihodka in dohodka. Toda moramo povedati, da so stroški še v večjem porastu, pri čemer moramo upoštevati, da so nekatere pomembne postavke (regres za toplo malico, stroški skupnih služb, pospešena amortizacija, itd.) prenesene iz stroškov v dohodek ali skupno porabo tako, da bi bil ob enakih razmerah porast stroškov še večji. Zato ni potrebno posebej poudarjati, da visoka rast stroškov zaradi svojega velikega deleža močno vpliva na dohodek in še zlasti na čisti dohodek. Preden navedemo nekatere številke naj povemo, da v zbiru za Ingrad niso zajeti podatki TO Rogaška Slatina, ki sestavlja za prvo polletje še samostojni zaključni račun. VEČJI CELOTNI PRIHODEK Celotni prihodek, ki je ustvarjen v prvem polletju znaša 850,620.900,— din, oziroma 83 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, oziroma 57 odstotkov letnega plana. Dosežen dohodek 221,835.000.— din je za 80 odstotkov porasel in predstavlja 47 odstotkov letnega pla- na. Ugotovimo torej lahko, da smo načrtovali precej manjši porast stroškov kot je dejansko realiziran. Navajamo nekatere pomembnejše podatke: I-VI 77. v tisoč din I-VI 78. Indeks Celotni prihodek 465.062 850.620 183 Porabljena sredstva 341.976 628.785 184 Dohodek 123.086 221.836 180 Čisti dohodek 106.256 159.972 151 Iz podatkov je razvidno, da je v delitvi dohodka precej prispevkov iz dohodka, za razne samoupravne interesne skupnosti, ki pa letos niso porasli v toliki meri kot lansko leto, saj so nekateri celo nižji. Dokaj šen del dohodka se namreč letos namenja za delovno skupnost in pospešeno amortizacijo, kar se je lani pokrivalo v breme materialnih stroškov, ki so letos za te postavke nižji. DELITEV ČISTEGA DOHODKA Čisti dohodek, ki predstavlja del dohodka in ostane na razpolago temeljnim organizacijam, razen dela za obvezna združevanja, je zaradi navedenih razlogov porasel samo za 51 %. Ker je ta del dohodka najpomembnejši za delitev, saj predstavlja del za osebne dohodke in razširjeno reprodukcijo, podajamo podrobnejše podatke. (Nadaljevanje na 2. strani) Otvoritev za občinski praznik Slavnostne otvoritve hale za celjski občinski praznik so se udeležili ugledni družbenopolitični delavci občine in republike. Izgradnja hale samokopirnega papirja za »Aero« Celje je bila, zaradi skladiščenja tehnološke opreme med gradnjo, izredno zahtevna naloga, ki jo je ob pomoči kooperantov uspešno opravila Temeljna organizacija GO Celje v roku 12 mesecev. Skupna kvadratura hale je okrog 5000 m2. Naš delež opravljenih del pri tej investiciji pa 4 in pol milijarde starih dinarjev. uuzjmnruuzjuuuuuuinrmsmjzszrzjmizjzjuiiuuznnsiruuzriLsuzjiiuzjis BLIŽA SE KONGRES Dejavnost sindikata je bila v minulem obdobju usmerjena predvsem v graditev in uveljavljanje družbenoekonomskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja v skladu z Ustavo in Zakonom o združenem delu. Iz kongresne resolucije pa lahko razberemo, da se bo Zveza sindikatov v naslednjem obdobju kar najbolj odločno zavzemala za to, da bo sistem zaživel, ter za preobrazbo samoupravnih odnosov v združenem delu, še posebej pa za razvoj dohodkovnih odnosov, za združevanje dela in sredstev in za razvoj sistema delitve po delu in rezultatih dela. Zveza sindikatov se bo še odločneje zavzemala tudi za uresničevanje ciljev ekonomske stabilizacije v razmerah nadaljnjega povečanja proizvodnje, produktivnosti dela in krepitve uveljavljanja enakopravnih možnosti gospodarjenja. Tudi zvišanje družbenega in osebnega standarda bo še naprej v središču dejavnosti Zveze sindikatov. V naslednjem obdobju se bo Zveza sindikatov odločneje zavzemala tudi za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, za izobraževanje in kulturno življenje delavcev, za krepitev in razvoj splošne ljudske obrambe in družbene zaščite, za politično, organizacijsko in kadrovsko utrjevanje Zveze sindikatov, za mednarodno sodelovanje in varstvo naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. To pa bo terjalo veliko večjo idejno politično in akcijsko usposobljenost članov Zveze sindikatov, čemur bo treba posvečati vso pozornost tudi v prihodnjem obdobju. Vili Šuster (Nadaljevanje s 1. strani) Delitev čistega dohodka: — za osebne dohodke — za stanovanjsko gradnjo — za skupno porabo — za poslovni sklad — za posojilo za nerazvite — za rezerve v tisoč din I-VI 77. I-VI 78. Indeks 83.489 131.607 158 3.876 4.994 129 1.275 4.924 387 11.468 13.011 113 1.820 1.459 63 2.503 3.975 159 Poleg dela čistega dohodka, ki predstavlja akumulacijo, moramo omeniti pospešeno amortizacijo, ki je bila obračunana v prvem polletju v znesku din 6.240.971 din. Malce podrobnejša razčlenitev delitve na nivoju podjetja je podana zato, ker predstavlja tudi bistvene značilnosti delitve v TOZD, zato so za posamezne temeljne organizacije prikazani podatki v nekoliko skrčenem obsegu. Temeljne organizacije so v obravnavanem obdobju poslovale pozitivno, čeprav rezultati med njimi precej odstopajo. v tisoč din TOZD Celotni prihodek Dohodek Del za posl. skl. obdobje I-VI 77. 78. 77. 78. 77. 78. Celje 108.158 119.153 18.113 31.501 132 2.582 Laško 14.469 63.221 4.657 11.492 26 — Šentjur 21.722 58.530 5.714 14.572 39 516 Slov. Konjice 21.943 73.976 4.978 12.513 890 154 Žalec 47.276 98.420 5.734 15.333 3 — Ljubljana 70.378 163.528 23.479 29.273 5.622 5.133 IGM 73.258 113.105 13.750 28.372 932 657 Proizv. obrati 30.823 37.319 12.677 18.035 1.774 2.044 Lesni obrati 11.400 18.063 4.689 7.376 656 899 Mehanizacija 37.154 61.714 14.280 30.223 82 15 Projekt, biro 4.441 7.080 3.150 4.187 258 134 Skupne službe 24.040 36.511 11.915 18.958 — — Najuspešnejša med gradbenimi temeljnimi organizacijami je Ljubljana, ki je v tem polletju realizirala največ svoje proizvodnje in s tem ustvarila sorazmerno največji poslovni sklad. Resnici na ljubo je treba povedati, da je precejšen del tega dohodka bil ustvarjen v lanskem letu in se zaradi obračuna po plačani realizaciji odraža na rezultate v tem obdobju. Tej temeljni organizaciji sledi po uspešnosti TO GO Celje, ki je tudi druga po obsegu celotnega prihodka. Druge gradbene TO imajo nekoliko slabši rezultat, v pozitivnem smislu še odstopata TO Slovenske Konjice in Šentjur. Med temeljnimi organizacijami drugih dejavnosti je tudi v tem polletju najuspešnejše poslovala TO Proizvodni obrati. Ugotavljamo pa, da tudi temeljna organizacija Lesni obrati, ki letos prvič samostojno posluje, dosega lepe rezultate, še zlasti, če upoštevamo njen obseg. Pri TO IGM Medlog je potrebno omeniti, da je poleg prikazanega zneska 657.000,— din za poslovni sklad formirala še pospešeno amortizacijo v višini 1.711.800 din, kar velj,a tudi za TO Mehanizacijo, ki je formirala 4,006.000 din pospešene amortizacije. ŠE DOSTI NALOG Ob ugotavljanju in analiziranju vseh navedenih podatkov pridemo do zaključka, da je polletno poslovanje bilo sicer uspešno, vendar z izkazanimi rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. Velikemu porastu obsega celotnega prihodka bo potrebno pridati še večjo angažiranost v gospodarjenju z zaupanimi sredstvi, pa tudi nekoliko več kritičnosti v delitvi dohodka. Ne bo odveč omeniti, da je tudi letos še kako potrebno izvajati ukrepe, ki smo jih sprejemali v preteklosti v stabilizacijskih programih, ker se bodo le tako velikim porastom obsega proizvodnje in celotnega prihodka pridružili primerni ostanki dohodka za razširjeno reprodukcijo in ne nazadnje tudi za delitev v osebne dohodke. Janko Golob, dipl. oec. Na objektu osnovne šole v Žalcu hitijo z zaključnimi deli, saj se bodo šolska vrata kmalu odprla. SAMOUPRAVNA KRONIKA Važnejši sklepi delavskega sveta podjetja s 3. rednega zasedanja dne 31. 7. 1978. Polletno poslovanje Delavski svet je obravnaval in potrdil polletno poslovanje delovne organizacije. Ob razpravi o poslovnih rezultatih je ugotovil, da smo sorazmerno dobro poslovali, da pa s tem še ne moremo biti zadovoljni, saj bi bilo poslovanje še ugodnejše, če ne bi normalen potek del ovirali nekateri vplivi. Eden izmed njih je prav gotovo pomanjkanje delovne sile. Po drugi strani pa je pojav precejšnjih izostankov z dela, predvsem bolezenskih izostankov zaradi kmečkih opravil. Delavski svet je zadolžil kad-rovsko-pravno službo, da izdela analizo izostankov in jo predloži v razpravo na prihodnjem zasedanju. O rezultatih polletnega poslovanja podrobneje v posebnem sestavku. Izobraževanje_________________ Za letošnje leto je delavski svet razdelil štipendije: 14 štipendij za šolanje na Tehniški srednji šoli, 3 na Ekonomski srednji šoli, 1 na Upravno administrativni šoli, 1 za študij na VEKŠ, 2 za VTŠ, 1 za FAGG — arhitektura, 7 za FAGG — gradbeništvo, 1 za študij na Ekonomski fakulteti in 1 za študij na Višji varnostni šoli. Potrdil je sprejem učencev za izučitev v naslednjih poklicih: 34 zidarjev, 8 vodovodnih inštalaterjev, 5 elektroinstalaterjev, 3 avtomehanike, 4 pleskarje, 14 tesarjev, 1 mizarja, 5 monter- Stanovanjska problematika t V zvezi s stanovanjsko problematiko je delavski svet sprejel naslednji plan sredstev skla- jev ogrevalnih naprav, 9 strojnih ključavničarjev, 2 stavbna ključavničarja, 5 stavbnih kleparjev in 8 železokrivilcev. Opraviti je ponovni razpis učnih mest, ker je potrebno za uk pridobiti še: 22 tesarjev, 3 mizarje, 3 stavbne kleparje, 14 že-lezokrivcev in 2 strugarja. Plačilo stroškov šolanja ob delu je odobril naslednjim: Rudiju Rožiču iz TO Proizvodni obrati za tečaj strojnika težke gradbene mehanizacije, Obre-nu Džokinu iz TO GO Žalec za obiskovanje tečaja KV tesarja, Mirku Tkalcu iz TO Mehanizacija za šolanje na TSŠ, vendar šele v drugem letniku in pod pogojem, da poda TO ugodno mnenje, Ivanu Leptušu iz TO GO Celje za šolanje na delovod-Ski šoli do polovice zneska celotne šolnine, Silvestru Centrihu iz TO IGM za šolanje na delo-vodski šoli in Ivanu Kužnerju za šolanje na pleskarski tehniški šoli. Glede na pomanjkanje delo-vodskega kadra v TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, delavski svet priporoča, da ta temeljna organizacija napoti svoje delavce v delovodsko šolo. Predloge za povrnitev stroškov šolanja naj odstopi odboru za medsebojna razmerja GIP »Ingrad«, opremljene z mnenjem za vsakega posameznika glede njegove kvalitete dela in prizadevnosti. Na nivoju delovne organizacije bo odbor tudi za delavce TO Rogaška Slatina po 1. 7. 1978 reševal vloge za dodelitev štipendij in povračilo šolnin, ker bo odslej naprej TO Rogaška Slatina združevala sredstva v te namene. Do zdaj pa je to reševala v obsegu razpoložljivih lastnih sredstev. da skupne porabe — stanovanjski del za leto 1978: V letu 1978 bodo formirana sredstva za stanovanjsko izgradnjo v naslednji višini: 1. Amortizacija stanovanj 280.000 din 2. Posojilo iz oročenih sredstev pri LB 1,750.000 din 3. Neizkoriščeno posojilo pri LB stanov, zadruga DOM 101.100 din 4. Anuiteta DELO Ljubljana — Krljič 5. Posojilo PETROL Ljubljana — Gabrič 6. Vračilo posojil za individualno gradnjo 7. Stanovanjski prispevek iz bruto OD SKUPAJ 8 Dodatno izločena sredstva iz naslova povečanega prispevka za 2 % od julija do decembra 1978 VSEGA SKUPAJ 150.000 din 6.000 din 18,561.990 din 20.755.740 din 2.661.000 din 23.416.740 din Ta sredstva bodo porabljena za: 1. Obveznosti združevanja v sam. stan. skupnosti 2. Obveznosti po že sprejetih sklepih delavskega sveta podjetja v letih 1977/1978 za a) nakup stanovanj b) sofinanciranje z drugo OZD c) adaptacije stanovanj podjetja 3. Posojilo za adaptacijo stanovanja Krivec Marije 4. Posojilo delavcem za individualno gradnjo 5. Vračilo lastne udeležbe delavcem, vplačane v letu 1973 ob vselitvi v stanovanja 6. Odplačilo anuitet 7. Lastna udeležba za pridobitev posojila iz združenih sredstev in manjkajoča sredstva za mala stanovanja v Novi vasi SKUPAJ 11,909.817 din 2,682.513 din 413.496 din 50.000 din 20.000 din 1.500.000 din 71.445 din 1.700.000 din 5,088.946 din 23,436.217 din Nepokrite potrebe 19.477 din V bodoče se vsako leto določi odstotek sredstev za strokovne kadre, ki naj bo v sorazmerju s planom potreb po novih strokovnih sodelavcih. Prav tako bi bilo potrebno v okviru razpoložljivih sredstev predvide- ti sredstva za zadovoljevanje stanovanjskih potreb po 4. členu pravilnika o dodeljevanju stanovanj (nujni primeri izven prioritetne liste). S tem bomo zagotovili ločeno obravnavo strokovnega kadra in nujnih pri- Franc Vrbnjak, predsednik delavskega sveta GIF »Ingrad«, je prejemnikom novih stanovanj čestital in jim zaželel prijetno bivanje v njih, opozoril pa jih je tudi, da so stanovanja družbena last, zato naj jih dobro čuvajo in vzdržujejo. merov od prioritetne liste. Na podlagi tega je DS določil razmerje 75 % za reševanje stanovanjskih problemov po priori tetni listi in za nujne primere iz 4. člena pravilnika in pa 25 % za kadrovska stanovanja. Ingrad bo najel posojilo iz združenih sredstev v Celju za nakup družinskih stanovanj na Otoku III S, ker bodo stanovanja vseljiva do spomladi 1979 in bo možno zagotoviti lastno udeležbo za nakup 15 stanovanj. Delavski svet je razdelil stanovanja, ki so ali bodo v kratkem na razpolago (upošteval Silvo Križnik, šofer iz TOZD Mehanizacija, je čakal na stanovanje od leta 1975. Ves ta čas se je štiričlanska družina stiskala v podstrešni sobi. Stanovanjski problem je pomagala rešiti »Zlatarna« Celje, kjer je zaposlena njegova žena. Z veseljem je podpisal izjavo (kot vsi ostali dobitniki stanovanj), da bo ostal »zvest« Ingradu, sicer stanovanje izprazne. prosilce iz prioritetne liste in pa nuj ne primere): Tatjana Robida prejme družinsko stanovanje na Otoku III S, Milan Petelinšek prejme družinsko stanovanje, ki bo sproščeno spomladi 1979. Družinska stanovanja v novem bloku v Novi vasi prejmejo: Serafin Vrdoljak, Franc Grubelnik, Ervin Remus, Ludvik Esih, Miljenko Janjič, Maks Inkret, Silvo Križnik, Franjo Luc, Marjan Dimnik in Milan Ojstrež. Milan Ojstrež, skladiščni administrator v TO Proizvodni obrati je z novim stanovanjem rešil velik življenjski problem svoje petčlanske družine, saj bi sicer bili takorekoč postavljeni na cesto. Ves srečen ni pozabil omeniti zahvale samoupravnim organom Ingrada, ki so uvideli njegove težave in ga rešili iz zagate. Simo Lazič prejme trosobno stanovanje. ki ga izprazni Alojz Rlhtaršič v Ulici 29. novembra 23, Aco Mladenovič prejme začasno garsoniero, ki jo izprazne Franc Grubelnik v Šaranovi-čevi ulici, kasneje reši njegov Miljenko Janjič, skupinovodja v TOZD GO Celje, je do zdaj prebival z ženo in otrokom v vlažnih kletnih prostorih privatne hiše. Zato so zdaj vsi srečni in zadovoljni, saj jim novi sončni prostori ne bodo več ogrožali zdravja. Predsednik odbora za medsebojna razmerja, Franc Brinovec, je slovesno predal ključe stanovanj devetim srečnežem. Na sliki jih z veseljem sprejema Luc Franjo. stanovanjski problem Bolnica Celje. Po izselitvi Mladenoviča iz te garsoniere, bo v njo vseljen Jože Borinc. Marjan Lipovšek prejme enosobno stanovanje v Vojkovi ulici, ki ga bo izpraznil Milan Pilko. Vinko Križnik iz Laškega prejme stanovanje, ki ga izprazni Tatjana Robida. Ante Jukičič prejme garsoniero, ki jo izprazni Alojz Prevoršek. GIP »Ingrad« se prijavi na razpis XIV. natečaja za posojilo iz združenih sredstev pri samoupravni stanovanjski skupnosti Slov. Konjice pod pogojem, da se finančna udeležba prenese na leto 1979. Finančni svet Delavski svet je obravnaval poročilo o delu finančnega sve- ta, ki je zajemalo predvsem problematiko, ki jo ta organ rešuje. Letos nas vseskozi spremlja pomanjkanje finančnih sredstev. Premostitev te težave pa zahteva takojšnje ukrepanje v zvezi z zmanjšanjem zalog materiala, ker je ugotovljeno, da so na nekaterih objektih zaloge precej večje od potrebnih. Nekaj sredstev je tudi vezanih v nedovršeni proizvodnji. Reševanje teh problemov je že v teku. Seveda pa finančni svet sam ne bo kos razreševanju vseh teh problemov, zato bo potrebno prizadevanje vseh samoupravnih organov podjetja in odgovornih delavcev. Zaradi ugotovljenega stanja in pa dejstva, da pričakujemo še nadaljnje poostritve tržnih razmer, predvsem pa kreditne politike, so nujno potrebni naslednji ukrepi: — povečati moramo stabilizacijsko aktivnost na vseh nivojih, — kontinuirano obravnavati gospodarsko problematiko na odboru za gospodarjenje v sodelovanju s finančnim svetom, — optimalno opremiti skupne službe s strokovnimi kadri, predvsem komercialno službo, ki je preslabo zasedena za zadovoljivo opravljanje njenih nalog, — pravočasno poskrbeti za realizacijo sklepov finančnega sveta in poročati o realizaciji oziroma o ovirah, ki se pojavljajo pri realizaciji sklepov. Ivica Bezlaj Brez računalnikov danes ne gre (II) KAKO DALEČ SMO? Od začetka lanskega leta naprej smo neprestano iskali možnosti za uvoz računalnika ustrezne zmogljivosti, ki bi kot inteligentni terminal služil za zbiranje podatkov, ki jih obdelujemo v regijskem računskem centru, obenem pa tudi za samostojne obdelave, ki jih bomo izvajali sami (kalkulacije, finance). Že lani smo vložili prošnjo za uvozno dovoljenje, predložili organizacijski elaborat, odgovorili na številne vprašalnike, opravili mnogo urgenc, pa doslej vse zaman. Zato smo se odločili za sistem CDC, ki ga uvaja in ga bo v bodoče tudi sama proizvajala ISKRA Kranj. Sklenjena je pogodba za dinarsko plačilo in s triletnim odplačevanjem. Po pogodbi dobimo ta sistem iz prvega uvoženega kontigenta že oktobra letos. To pa zahteva od nas hitro ukrepanje in pospešene priprave. Pojavila se je že prva težava: kam postaviti računalniško opremo. V novi poslovni stavbi na Lavi je sicer predviden ustrezen prostor, vendar do takrat ne moremo čakati, sedanja stavba skupnih služb pa je prepolno zasedena. Rešitve še nismo našli, moramo jo pa čimprej. Drugi, še večji problem, so strokovni kadri. Tako kot mi, je tudi celjsko (in slovensko) gospodarstvo spoznalo nujnost računalniške obdelave. Takšna obdelava terja ustrezne strokovne delavce, teh pa je na celjskem območju veliko premalo. Za bodočnost je edina pot, da iz lastnih vrst usposobimo organizatorje in programerje, kar pa traja tudi po več let. Za sedanje, začetne potrebe je bilo usposabljanje že opravljeno, vendar del teh delavcev ne želi delati na tem področju, ki je, kot kaže, kljub vsej težavnosti in zapletenosti pri nas premalo priznano. Od »zunaj« smo uspeli pridobiti dva strokovna delavca in je tako zagotovljen najnujnejši, začetni sestav za organizacijo in programiranje. Za to skupino bo Iskra organizirala konec avgusta petdnevni tečaj za spoznavanje sistema nato pa tečaje za uporabo programske opreme in za posamezne programske jezike. Manj težavna bo zagotovitev operaterjev, ki bodo na vhodnih mestih (VIDEO-DISPLAV) vnašali podatke za obdelavo. Ta vhodna mesta bodo locirana tam, kjer nastaja največ podatkov, torej pri koristnikih in je zato najprimernejše, če operaterji pridejo iz vrst delavcev posameznih strokovnih sektorjev, ki ta področja že poznajo. Tečaj za operaterje bo organiziran v naši delovni organizaciji takoj potem, ko bo sistem instaliran. Kot kaže, bo pri prehodu na visoko stopnjo obdelave najtež-e prepričati in pridobiti vse od-očujoče, da je le ta pot prava in da je uspeh zagotovljen le s skupinskim delom in z enotnim pristopom. Ludvik Arnuš, dipl. oec. Uresničevanje proizvodnih programov nanj ih in notranj ih činiteljev, ki vplivajo na obseg proizvodnje (tržna situacija, vremenske razmere, itd.). Že v prejšnji številki glasila je bilo omenjeno, da se bodo sestavki s tem naslovom pojavljali redno v vsaki številki. Tokratni sestavek nam bo podal informacijo, v kolikšni meri smo realizirali zastavljene naloge v prvem polletju letošnjega leta. Uvodoma bi še omenili, da v nadaljevanju teksta ne bo podana analiza finančnega poslovanja posameznih temeljnih organizacij, ampak primerjava med planiranimi nalogami in dejansko izvršenimi (obseg bruto produkta, tujih storitev, lastne proizvodnje, maso osebnih dohodkov in koriščenje režijskih stroškov). Za prvo polletje letošnjega leta je značilna izredno dinamična gospodarska aktivnost. Gospodarski načrt predvideva, da bodo temeljne organizacije gradbene operative v prvem polletju dosegle obseg poslovanja v višini 44 odstotkov letnega (enako velja tudi za ostale ele- mente, ki bodo predmet analize). Naslednja tabela potrjuje dinamično gradbeno aktivnost, saj je polovica gradbenih temeljnih organizacij začrtan obseg poslovanja bistveno presegla. Doseganje oziroma nedoseganje planiranih elementov je v tabeli prikazano v odstotkih. TOZD Bruto produkt Tuje storitve Lastna proizv. Osebni doh. Režija TOZD Celje 154 136 164 93 97 Laško 132 142 127 84 88 Šentjur 106 70 129 94 101 Konjice 102 45 152 72 105 Žalec 129 79 176 81 115 Ljubljana 107 91 118 62 101 Rog. Slatina 111 84 123 84 110 Gradb. oper. 123 92 144 83 103 Značilno za temeljne organizacije gradbene operative (izjemi GO Celje in GO Laško), je nedoseganje obsega tujih storitev. Seveda ne gre za kasnenje del na objektih, temveč je večina objektov, še zlasti večjih, v fazah gradnje, kjer še ne nastopajo obrtniška dela. Takšno stanje zahteva kar največjo izkoriščenost lastnih kapacitet, rezultat tega pa je bistveno preseganje začrtanega obsega lastne proizvodnje. Preseganje planiranega obsega režijskih stroškov (odstotek 103) ni zaskrbljujoč, saj je razumljivo, da pri 23 oziroma 44 odstotnem povečanju obsega lastne proizvodnje nastajajo dodatni režijski stroški. Odstotek osebnih dohodkov 83 bi brez podrobnejše analize pomenil, da temeljne organizacije zaposlujejo manjše število delavcev od planiranega. Vendar moramo vedeti, da se vse temeljne organizacije gradbene operative poslužujejo storitev privatnih gradbenih Skupin (nekatere TO tudi tretjino od števila zaposlenih), ki bistveno pripomorejo k povečanemu obsegu proizvodnje. Ne nazadnje pa je treba priznati, da je takšen obseg poslovanja posledica: dokaj ugodne tržne situacije, ugodnih vremenskih razmer, izboljšanja tehnologije in tudi večje produktivnosti dela. Zanimiv bi bil prikaz že o-menjenih elementov (bruto produkt, tuje storitve, lastna proizvodnja) v absolutnih številkah ter primerjava dejansko izvršenega in planiranega letnega obsega proizvodnje (v 000 din): TOZD Bruto Tuje Lastna produkt storitve proizv. plan 285,000 100,000 185,000 Celje dej. 193,379 59,928 133,452 % 68 60 72 plan 103,000 38,000 65,000 Laško dej. 60,008 23,730 36,278 % 58 62 56 plan 115,000 46,000 69,000 Šentjur dej. 53,456 14,101 39,355 "/o 46 31 57 plan 178,000 83,000 95,000 Konjice dej. 79,867 16,497 63,370 % 45 20 67 plan 183,000 88,000 95,000 Žalec dej. 104,215 30,554 73,661 % 57 35 77 plan 228,000 98,000 130,000 Ljubljana dej. 107,102 39,425 67,676 % 47 40 52 plan 160,000 50,000 110,000 Rog. Slatina dej. 77,981 18,537 59,444 % 49 37 54 plan 1,252,000 503,000 749,000 Skupaj GO dej. 676,008 202,772 473,236 % 54 40 63 Že iz tabele je razvidno, da operative presegajo planiran ob-temeljne organizacije gradbene seg proizvodnje, predviden za prvo polletje. Prav tako bi bila odveč bojazen, da ne bomo dosegli oziroma presegli zastavljenih ciljev, v kolikor ne bi prišlo do bistvenih sprememb zu- Ostale temeljne organizacije združene v DO GIP Ingrad dosegajo planiran obseg proizvodnje takole: TOZD Bruto produkt Tuje storitve Lastna proizv. Osebni Režij, dohodki stroški Mehanizacija 124 199 120 147 87 IGM Medlog 132 212 131 129 85 Proizv. obrati 119 117 119 126 90 Lesni obrati 112 104 112 107 87 Projektivni biro 121 139 119 107 126 Druge dejavnosti 125 157 124 131 89 Situacija v ostalih temeljnih organizacijah je podobna kot v TO gradbene operative, kar je povsem razumljivo, saj te predstavljajo del v verigi proizvodnega procesa finalizacije nekega objekta. Odstotek tujih storitev 157 in osebnih dohodkov pove, da so kapacitete teh temeljnih organizacij premajhne glede na takšen obseg dela gradbene ope- rative. Posluževati se je potrebno vse več tujih kooperantov in dela v podaljšanem času, za katerega pa vemo, da ne daje takšnih proizvodnih rezultatov kot redno delo. V absolutnih številkah je planiran in dejanski obseg proizvodnje teh temeljnih organizacij naslednji: TOZD Bruto produkt Tuje storitve Lastna proizv. plan Mehanizacija dej. % 125,500 65,512 52 6,000 4,987 83 119,500 60,525 51 plan IGM Medlog dej. % "178,500 101,519 57 2,500 2,328 93 176,000 99,191 56 plan Proizv. obrati dej. % 73,900 37,831 51 6,600 3,729 56 67,300 34,102 51 plan Lesni obrati dej. % 31,800 17,963 56 500 414 83 31,300 17,549 56 plan 12,150 1,500 10,650 Projekt, biro dej. 7,275 972 6,303 % 60 65 59 plan 421,850 17,100 404,750 Druge dejav. dej. 230,099 12,430 217,669 % 54 73 54 Ob koncu sestavka poglejmo ganizacije kot celote: še doseganje plana delovne or- TOZD Bmj° produkt Tuje storitve Lastna proizv. Osebni dohodki Režijski stroški Gradb. operativa 123 92 144 83 103 Druge dejav. 125 157 124 131 89 Delovna skupnost 97 97 Delovna organiz. 122 94 134 101 97 Komentar za gradbeno opera-tivo in druge dejavnosti je bil že podan, delovna skupnost skupnih služb dosega odstotčk stroškov 97, kar pomeni, da kljub večjemu obsegu proizvodnje ne prekoračujemo obsega planiranih stroškov delovne skupnosti. TOZD Bruto Tuje Lastna produkt storitve proizvod. plan 1,252,000 503,000 749,000 Gradb. operativa dej 676,008 202,772 473,236 % 54 40 63 plan 421,850 17,100 404,750 Druge dejavnosti dej. 230,099 12,430 217,669 % 54 73 54 plan 72,795 72,795 Delov. skupnost dej. 33,899 33,899 % 46 46 plan 1,746,645 520,100 1,226,545 Delovna organiz. dej. 940,007 215,202 724,805 % 54 41 59 Kot je razvidno iz tabele bo ob takšnem tempu proizvodnje, kot je bila v prvem polletju letošnjega leta, optimistično zastavljen proizvodni program dosežen in verjetno tudi nekoliko presežen. Za dosego tega cilja pa bo potrebna maksimalna angažiranost vseh nas, ki združujemo delo v DO GIP Ingrad. Ivo Steble, dipl. oec. Uporabnost našega montažnega sistema RAZŠIRITI NA CIM VEC RAZLIČNIH PODROČIJ Da bi čim bolj izkoristili vse možnosti, ki jih nudi naš montažni sistem, smo v razvojni službi izdelali smernice za uporabo sistema na različnih področjih. Obseg konstrukcijskih možnosti je tako velik, da ga v prvi fazi razvoja sistema nismo mogli v celoti zajeti. Zato smo se odločili, da bomo poleg splošnega kataloga, ki nudi le osnovne informacije o elementih našega montažnega sistema, izdelali še posebne kataloge za posamezna področja gradenj. Doslej so bili sistematično obdelani predlogi za projektiranje Nadstrešnica za potrebe »Sigme« Žalec večjih montažnih hlevov oziroma živinskih farm v okviru »zelenega plana« in montažni vrtci raznih velikosti s kapacitetami od 40 do 216 otrok različnih starostnih skupin v okviru referendumskih programov. Temu sledita zdaj dva nova kataloga, ki vsebujeta priporočila za projektiranje šol in marketov po našem montažnem sistemu. Da bi preprečili monotonijo oziroma uniformiranost, ki je posledica stroge tipizacije, smo se odločili za tako obliko, ki bo projektantom in investitorjem pomagala pri izboru racionalnih zasnov, hkrati pa omogočila čim večjo svobodo oblikovanja, ki je nujna, če hočemo, da se bodo tudi montažni objekti vključili v različna okolja. Zapostavljanje oblikovnih vrednot pri industrializaciji proizvodnje ima lahko daljnosežne negativne posledice na naše bivalno okolje. Zato moramo temu problemu posvetiti več pozornosti. Pri tem ne mislimo na razne drage obdelave ali monumentalne izvedbe, temveč na oblikovanje gabaritov in propor- ce, ki so vsklajeni z okoljem, v katerega jih postavimo. Odprt montažni sistem, kot je naš, ima tako stopnjo prilagodljivosti, da za to ne predstavlja ovire. Osnovni namen naših katalogov je prav v tem, da s prikazom variantnih možnosti spodbuja k izboru ustrezne rešitve za vsak specifičen primer. Oblikovno predlogi niso definirani, s čemer je projektantom dana popolna svoboda oblikovanja, konstrukcijske možnosti, ki so prikazane, pa mu pomagajo racionalno uporabiti naš montažni sistem. Izbor področij, za katere so bili izdelani katalogi, je narekovala potreba oziroma aktualnost določenega področja gradenj. S tem še nismo izčrpali vseh možnosti, ki jih nudi naš montažni sistem. Z dopolnjevanjem sistema in dodajanjem novih elementov se področja uporabnosti še povečujejo. Pravkar so bili izdelani prvi prednapeti nosilci, ki povečujejo doslej možne maksimalne modularne razpone od 19.20 m na 24,00 m v prvi fazi. Te razpone želimo v drugi fazi povečati še na 28.80 m v skladu z našim modularnim sistemom. Prvi prednapeti montažni nosilci so bili izdelani za halo v Zagorju Opremo smo dopolnili tudi s kalupom za nove rebraste »TT« plošče, ki premešča vrzel v prvotnem asortimanu plošč. Ta kalup omogoča proizvodnjo »TT« plošč modularnih dolžin 7.20, Hala »Vrvica« Celje 8.40 in 9.60, ki so najbolj pogoste v konstrukcijskih zasnovah javnih objektov. V programu so še nove oblike nosilcev ter razširitev programa fasadnih elementov. Elza Črepinšek, dipl. inž. arh. Notranjost montažne konstrukcije hale »Lesnina« v Levcu Evgen Žohar, delovodja na objektu »Lesnina« v Levcu Montaža betonskega okenskega okvirja na hali »Lesnina« v Levcu V tem mesecu smo montirali v Zagorju po površini do zdaj naj večjo halo po našem montažnem sistemu. Notranjost hale »Varnost« v Zagorju Jože Balck, delovodja skupine, ki sestavlja montažne elemente za vse objekte, grajene po našem sistemu Temelji za montažno halo »Varnost« v Zagorju mrmsinjmjirmjmjumnn£uiruiiiLjn!jrmn5UTLJi5i5uzjn5i5iJuiJis7s mruuuzi I GLAS | MLADIH jiJirmiznirznrmjHiizjznjznnnnnnfifirzfijznrinnnnfimrmjuznsznfinim. kaže, ker je edini, ki je do sedaj razpravljal o 10. kongresu ZSMS med mladimi. To neaktivnost med mladimi pa ne zasledimo samo v času priprav na kongres, ampak čez celo leto. OO, na katere v tem primeru mislim, tako same vedo, zato jih ne bom posebej imenovala. V glavnem, pokazala se je potreba po skupnem posvetu vseh predsednikov OO ZSMS Ingrada. Mladi smo tisti, ki dajemo nove ideje v družbenopolitičnem življenju, s katerimi pripomoremo k nadaljnjemu razvijanju našega samoupravnega sistema. Ne smemo čakati le na enega, da bo napravil vse, saj nas je v Ingradu veliko. Kako naše delo vidijo na OK ZSMS Celje, sem že povedala. Vendar se ne smemo zadovoljiti s tem, da smo med prvimi najaktivnejšimi OO v Celju, ne smemo misliti, da smo najboljša OO, kajti še vedno smo lahko boljši. Majda Plevnik Delo na redkih posameznikih MLADI V OO ZSMS SKUPNE SLUŽBE Tokrat vam predstavljamo OO ZSMS DSSS, ki je bila ustanovljena leta 1974. Do leta 1977 je bila združena s Projektivnim birojem, ki je zdaj samostojna OO. V prvih letih svojega obstoja je OO delovala precej uspešno na vseh področjih družbenopolitičnega področja. Z leti pa se ta aktivnost strmo zmanjšuje in je danes tako rekoč na ničli. Poskušajmo v kratkih vrsticah analizirati vzroke takšnega stanja. V očeh marsikoga je glavni krivec za neaktivnost neke OO predsednik. Res je tudi nekaj krivde na moji strani, vendar nobeden ne more uspešno delati, če nima podpore ostalih članov. Zavedati se moramo, da bi morala biti OO DSSS pravzaprav tista OO, ki bi bila ostalim za zgled. Mi nimamo terenskega dela, spremljajoče težave lahko rešujemo sproti, smo pravzaprav tisto inteligentno jedro, ki bi se moralo zavedati svojih dolžnosti v veliko večji meri, kot je bilo pokazano do sedaj. Vendar, če vsak posameznik v sebi nima zavesti in prepričanja, da je družbeno- Kje sta resnost i politično delo nujno potrebno, da potrebuje celega človeka, da smo mi mladi nosilci nadaljne-ga razvoja, da krojimo tudi mi politiko našega podjetja in družbe, bo verjetno vsako individualno prepričevanje zaman. Še toliko manj je opravičljiva naša neaktivnost, ker imamo v naši sredini precej mladih komunistov, ki bi morali biti gibalo, so pa bolj opazovalci in prav tako nezainteresirani. Kljub tako majhnemu številu aktivnih članov, smo dosegli nekaj lepih priznanj. Bili smo organizatorji predavanja, ki pa se ga je na žalost udeležilo malo mladih. Bili smo nosilec in organizator zadnjih iger mladosti. Za to organizacijo smo dobili številna priznanja od ostalih TOZD. Žal pa se je v ekipi DSSS pojavilo prav malo mladih. Naša ekipa je zasedla prvo mesto na kvizu znanja v okviru Ingrada. Še bi morda lahko našteli kaj, toda za vsemi temi uspehi se skriva 5 do 6 ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati del svojega prostega časa. Zato se moramo resno zamisliti in pogovoriti, ali sploh potrebujemo OO, če nismo pripravljeni v njej aktivno delati. Bogdan Košenina i odgovornost? Dne 28. julija 1978 je bil sklican posvet predsednikov OO ZSMS Celje. Posveta se je udeležilo približno 60 predsednikov oziroma namestnikov. Iz naše delovne organizacije je bila udeležba skromna, saj so se od 6 povabljenih predsednikov udeležili posveta le trije. Iz TOZD SDS Franc Ramšak, iz TOZD Projektivni biro Zdenko Prislan, iz TOZD PO pa sem se posveta udeležila jaz, ker je bil predsednik na dopustu. Kot vabljeni gost se je sestanka udeležil Alojz Borinc. Posvet je odprl predsednik OK ZSMS Celje Riki Majcen. Namen posveta je bil oceni- ti predkongresno dejavnost. Predsednik je poudaril neresnost OO ZSMS v Celju. Od vseh OO je edino OO Ingrada oddala razpravo na temu »Nagrajevanje učencev v gospodarstvu.« Iz strani OK je torej bilo pohvalno slišati, da je samo GIP Ingrad vsel stvar resno. V sami DO Ingrad pa je nasprotno, saj je od vseh TOZD razpravljalo o 10. kongresu ZSMS le polovica OO, ali pa morda niso poslali zapisnikov. Sprašujem se, kaj delajo predsedstva OO ZSMS GIP Ingrada? Kaj je Franc Ramšak edini, ki predstavlja mladinsko organizacijo Ingrada? Tako Vajenska šola v Zrečah, zgrajena po našem montažnem sistemu Naše naloge KK ZSMS GIP »Ingrad« je sprejela letos zelo obsežen program dela. Kljub obsežnosti pa smo do sedaj mnoge naloge uspešno izvršili. Z vso vnemo se moramo lotiti tudi nalog, ki so pred nami, da bomo ob koncu leta lahko z zadovoljstvom ugotovili, da smo nekaj napravili. Na kratko preglejmo najvažnejše naloge, ki so pred nami. Mnoge so stalne, vendar še ne dosledno opravljene: — Budno bomo spremljali ure sničevanje določil Zakona c združenem delu in tvorno so delovali pri vseh aktih. — Mladi se bomo dosledno zavzemali za nagrajevanje po delu kakor to zahteva ZZD. — Posebno pozornost bomo posvetili vsem mladim delegatom, članom delegacij, odbo- rom, komisijam samoupravnih organov. — Obravnavati in uresničevati naloge, sprejete na kongresih KPJ, ZS in 10. kongresu ZSMS. — Zavzemali se bomo za tvorno sodelovanje, za reševanje stanovanjske problematike mladih v OZD. — Posebno skrb moramo po svetiti doslednemu izvajanju stabilizacijske politike, predvsem na področjih: delovna disciplina, varčevanje z materialom ... Še bi lahko naštevali, vendar če se bomo zavedali, kakšna je naša vloga v družbi, se bomo zavzemali, da vse naloge rešimo in tako damo svoj delež za lepši jutri. Bogdan Košenina KRATKO IN ZANIMIVO Izvolili novega predsednika Na zadnji seji OO ZSMS Lesni obrati so bile med drugim na dnevnem redu tudi kadrovske spremembe. Izvolili so novega predsednika, ker se je sedanji predsednik, Marjan Dimnik, zaposlil na TO GO Celje. Pri tem so ugotovili, da so ob dobrega in sposobnega mladega družbenopolitičnega delavca in tudi strokovnjaka na svojem področju, za katerega pa menijo, da bo s svojo aktivnostjo nadaljeval. Za novega predsednika je bil izvoljen dosedanji sekretar Franci Remšak. V razpravi so še ugotovili, da čaka osnovno organizacijo v bodoče precej dela, predvsem v tem, kako pridobiti tisti del mladih, ki še vedno stoji ob strani in čaka, da bo zanje delo opravil nekdo tretji. Predkongresna aktivnost Pred nedavnim smo na seji predsedstva sprejeli sklep, da se vsi mladi aktivno Vključimo v javno razpravo o predkongresnih materialih. Mladi pri Ingradu se namreč dobro zavedamo te zahtevne naloge in vemo, da je prav zdaj tisti čas, ko lahko spregovorimo in ocenimo dosedanje štiriletno medkongresno obdobje ter popravimo tisto, kar ni bilo dobro. Skrajni čas je tudi, da na kongresu spregovorimo o problemih mladih v gradbeništvu. Zato bi bilo prav, da se ne le mladi v Ingradu, ampak tudi drugod v panogi, dobro pripravimo na 10. kongres. Prihodnja seja v Celju Na zadnji seji KS ZSMS SOZD Giposs, ki je bila pri GIP Obnova Ljubljana, je bila v glavnem obravnavana predkongresna dejavnost in nadaljnja organiziranost KS ZSMS SOZD Giposs. Dogovorjeno je bilo, da bodo v bodoče seje Koordinacijskega sveta skupaj s sejami osnovnih organizacij tiste delovne organizacije, ki sejo Skliče. Tako bo naslednja seja pri Ingradu v Celju. Ob tem je bilo ugotovljeno, da bomo s takšnim načinom Vključili več mladih iz posameznih DO v reševanje skupnih problemov. Sodelujemo z mladimi v Krajevni skupnosti Za mlade pri Ingradu je že značilno, da sodelujemo z mladinskimi organizacijami in raznimi društvi izven delovne organizacije, zdaj pa smo navezali stike tudi z mladimi v krajevni skupnosti. Tako smo se udeležili tekmovanja, ki ga je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri KS Slavko Šlander. Finančno pa smo podprli tudi mlade v Krajevni skupnosti Ostrožno, ki bodo organizirali športna tekmovanja pod imenom »Teden mladine«. Franci Ramšak "• ; ■■ delo IZ TOZD GO LAŠKO Mnogi industrijski objekti (Pivovarna, Papirnica Radeče, TIM Laško, Bor Laško) in stanovanja govorijo, da se je Ingrad v laški občini uveljavil že pred mnogimi leti. V 1975. letu pa so delavci v Laškem organizirali Temeljno organizacijo, ki prevzema dela ne samo v tej občini, marveč tudi v Sevnici, Krškem, Brestanici, Senovem in drugod. Tako so delavci TOZD Laško v teh nekaj letih že zgradili naslednje objekte: hala Elektroko-vinar Laško, hala Polnilnice Pivovarne Laško, hlevi v Rimskih Toplicah, otroški vrtec v Petrovčah, proizvodni prostori Papirnice v Radečah, samopostrežni trgovini v Jurkloštru in Sevnici, halo v Senovem, stolpiče v Laškem ter še mnoga druga manjša dela. Zdaj so v zaključni fazi: oporni zid z obvozno cesto v Krškem, Športno rekreacijski cen- postaja v železarni Štore ter stanovanjski stolpiči v Debru pri Laškem. Medtem, ko je bila vrednost lani opravljenih gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 68 milijonov dinarjev, znaša letošnji plan 100 milijonov. Gre torej za znatno povečan plan, za- NChsrJKšA čine Laško sprejel srebrni znak OF kot priznanje Krajevne skupnosti Marije Gradec za uresničevanje interesov občanov. Tako so delavci te enote s prostovoljnim delom sodelovali pri izgradnji kulturnega doma, razširitvi ceste, izgradnji športnega parka v Krajevni skupnosti Marija Gradec in pri postavitvi TV pretvornika v Krajevni skupnosti Laško. Vsem tem akcijam komunalnega značaja so se pridružile še številne druge, zlasti r»M» Mvffli 'Pl|>«IH u m« muMvo owk »te Im rstsacs, PRIZNANJE OSVOBODILNE FRONTI SLOVENSKEGA NARODA PRIZNANJE jiW-TE)IA5!iO n iwehfl» m fvifmo i*n munemnjv p«.«« do • n porto« let «antvi V ■ /■-/-' ter Brestanica, stanovanjski stolpiči v Senovem, na novo pa je Temeljna organizacija sprejela naslednje objekte: --sanacijska dela »Volna« Laško, silosi Pivovarne Laško, objekt nadzor-ništvo za Elektro Celje, stanovanjski stolpiči v Radečah, temelji obločne peči v Železarni Štore, zdravstveni dom v Laškem in dijaški domovi v Celju. Dela na vseh teh objektih so že stekla. Pomemben je bil tudi delež kolektiva pri odpravi posledic potresa na Tolminskem, zlasti na območju Borjane, Kneže in Grahovega. Že letos pa bo TOZD GO Laško predvidoma prevzela naslednja dela: Osnovna šola Primoža Trubarja v Laškem, Zdravstveni dom v Štorah, stanovanjska stolpnica v Štorah, trafo Priznanja, ki jih je prejela TOZD GO Laško za občinski praznik one na družbenopolitičnem področju. Zato je kolektiv poleg drugih sprejel še priznanje Društva delovnih invalidov občine Laško in to za reševanje problemov in za pomoč pri njihovem delu. Lepe uspehe so člani laške temeljne organizacije dosegli tudi pri usposabljanju v narodni zaščiti. Tako je več pripadnikov narodne zaščite opravilo praktični preskus v ravnanju z avtomatom in samokresom. Odbor za družbeno samozaščito in ljudski odpor pa je organiziral predavanja o splošnih pojmih družbene samozaščite in ljudskega odpora. Skrbno pripravljenih predavanj se je udeležilo 88,2 % zaposlenih! Testiranje po končanih predavanjih pa je pokazalo izredno dobre rezultate. Proizvodna hala »Elkov« v Laškem In nazadnje ne gre prezreti začetka dela (junij letos) za temelj elektro-obločne peči v Jeklarni II Železarne Štore. Dela so zahtevna in težavna. Velikost gradbene jame je 24 x 13,5 m, v globino pa 8,30 m. V pogod- Kopalni bazen in pripadajoči objekti za RŠC v Brestanici Stopnice v hotelu »Jadran« Radeče to je tudi nujno, da z gradnjo industrijskih, poslovnih, stanovanjskih in drugih objektov temeljna organizacija posega še v druge občine in na druga območja. V TOZD GO Laško združuje svoje delo 130 delavcev. Tak je kolektiv in njegovo delo na proizvodnem področju. Uspešen pa je tudi drugod. Zato je ob letošnjem prazniku ob- Oporni zid ob obali Save v Krškem Stanovanjska stolpiča na Senovem benem roku od avgusta 1977 do junija 1978 so bila zaključena dela na opornem zidu in magistralni cesti na bregu reke Save v Krškem. Oporni zid je bil izveden v dolžini več kot 900 m, višine osem do devet metrov in povprečne debeline 1,6 metra. V zid je bilo vgrajenega več kot 13.000 kub. metrov betona. Dela so bila zelo zahtevna. Dela pri magistralni cesti pa so tekla vzporedno z opornim zidom. V počastitev praznika občine Laško je kolektiv 1. julija na slavnosten način predal namenu kolektivu Elektrokovinarja Laško objekt »rekonstrukcija in razširitev proizvodnih prostorov«, kjer je pričel z deli pred enim letom. Za uspešno opravljeno delo na tem objektu so dobili priznanje. (Po podatkih TO Laško) Ob tekoči proizvodnji Jeklarne I so bila zemeljska dela za temelj elektro-obločne peči zelo težavna. Najprej je bilo potrebno zaliti jeklene zagatnice v globino do 9 m, nakar se je pristopilo k izkopu gradbene jame. Dela otežuje močan pritisk podtalne vode, seveda pa tudi prah in ropot. Maja Bratina, vodja gradbišča v TOZD GO Laško Še veliki načrti IZ TO LESNI OBRATI GOMILSKO Naša temeljna organizacija je naj mlajša v sestavu delovne organizacije GIP Ingrad Celje, saj je bila ustanovljena ob začetku letošnjega leta po odcepitvi od TO Proizvodni obrati. Njeni obrati pa imajo že več kot tridesetletno tradicijo. V temeljni organizaciji združuje delo le 87 delavcev, kar je veliko premalo za prevzete obveznosti, ki jih opravljamo za ostale temeljne organizacije. Vežejo nas izredno kratki roki in moramo delo, predvsem na višku sezone, opraviti nemalokrat v podaljšanem delovnem času in v prostih dnevih. Z ozirom na kapacitete bi lahko zaposlili do 120 delavcev. Proizvodnjo smo v prvem polletju, v primerjavi s prejšnjim letom, povečali za 58 %, vendar s tem ne smemo biti zadovoljni in moramo skrbeti, da se temeljna organizacija in njeni obrati razvijajo, v skladu s tem pa izboljšajo pogoji dela. V naslednjem obdobju bi radi: — povečali tesarski obrat, da bo zadovoljeval potrebe po gradbenih in stanovanjskih barakah, — nabavili nov ga ter, ker je sedanji že amortiziran, — nabavili sortimo napravo za sortiranje okroglega lesa, da se bo znižal proizvodni strošek, — povabili ik sodelovanju nove delavce in — zagotovili potrebna stanovanja za delavce. TO ima težave z obratnimi sredstvi. V sporazumu o razdelitvi sredstev, po odcepitvi Lesnih obratov Gomilsko od TO Proizvodnih obratov Celje je bilo določeno, da se obratna sredstva delijo po številu delavcev. Naša TO pa ima malo delavcev in dela z dragimi reprodukcijskimi materiali. Za obrat žago, ki oskrbuje skoraj celo delovno organizacijo s potrebnim lesom, je treba od zime do pomladi nabaviti velike količine okroglega lesa. Da bi te težave premostili, smo najeli kredit pri TO Proizvodni obrati za dobo petih let po 1 odstotni obrestni meri. Milan Golavšek Stari gater v obratovanju. Kako dolgo še? Korak naprej-vendar premalo dolg Delavci TOZD GO Ljubljana obveščajo Oddelek komercialnega sektorja OZD GIP Ingrad deluje, bolj organizirano in z več delavci, na področju ljubljanskega gradbenega bazena, predvsem za potrebe TOZD Gradbena operati-va Ljubljana, dobrih šest mesecev. Delavci komercialnega oddelka so v svojem polletnem delu z raziskavo trga v ljubljanskem gradbenem bazenu poiskali, pripravili in oddali 22 ponudb, katerih vrednost presega sto petdeset milijard starih dinarjev, ne upoštevajoč oddajo podatkov ob razpisu za ugotavljanje sposobnosti naše TOZD za izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del. Številka vrednosti vseh oddanih ponudb priča zgolj na pri- zadevnost delavcev v dislociranem oddelku komerciale GIP Ingrad, kajti efekt pridobljenih del je dokaj pičel in nenavaden, kom j a 0,027 odstotka. Prav zaradi tega smo zapisali v naslovu, da smo sicer napravili korak naprej, ki pa je premalo dolg za normalno in optimalno poslovnost ljubljanske TOZD. Pri tem je potrebno upoštevati, da je ljubljanski gradbeni bazen, na katerem so najmanj prisotni dobri poslovni običaji, dejansko razdeljen na »velike firme«, ki poberejo — ne samo zaradi izvirnih komercialnih potez — vse ključne in velike objekte, včasih tudi brez razpisov, zgolj na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju ali druge podobne oblike. Drobtinice, ki ostanejo so namenjene za nas »male«, ki si med seboj često tudi nelojalno konkuriramo. Ugotovitev, ki Novi povečani skladiščni prostori ob blagovni hiši »Lesnina« dobro napredujejo sem jo pravkar zapisal, podčrtujem z dejstvom, da se je npr. javnega razpisa za prevzem del na dveh osnovnih šolah in dveh vzgojno varstvenih ustanovah udeležila le ena »velika firma« vsi ostali, skupaj osem — pa so bile delovne organizacije, ki imajo v Ljubljani svoje sektorje, odnosno TOZD. To so primeri, ob katerih človeka pograbi jeza, presenečen je, da živi in dela v takem okolju, namreč vsi ti drobni primeri, vplivajo na zagnanost in rezultate analiz, ki naj bi bile merilo za kvalitetnejše in popolnejše ponudbe. Značilno za naše ponudbe v prvem polletju, v primerjavi z ostalimi partnerji je, da se v končni ponujeni ceni ne razlikujemo zelo veliko, plus/minus 500.000 din, bistvene razlike pa so vidne iz analiz posameznih operacij in vrst dela — običajno imamo »draga« gradbena pa »poceni« obrtniška dela in podobno. Analize, ki jih redno izvršimo po vsakem odpiranju ponudb kažejo, da smo na dobri poti in ko bodo mimo tudi investitorjevi roki (90 dni) za odgovore najugodnejšega ponudnika, bomo lahko poročali tudi z bolj konkretnimi podatki, navedbo objektov, njihovih investitorjev in vrednostjo pridobljenih del. DELAVEC ZA ZGLED Lojze NEGOVEC — o njemu gre beseda — je delovodja v organizaciji GIP Ingrad že od 11. januarja 1948. V vsem tem času je bil odsoten z naših gradbišč le dve leti, ko je bil v enotah JLA. Začel je kot učenec — zidar in po rednem šolanju v Celju delal kot zidar vse do leta 195(7, ko se je odločil za obisk na de-lovodski šoli. 1961 je uspešno končal tudi to šolanje in od takrat ima vlogo delovodje. Z njegovim vodenjem in organizacijskimi prijemi je skupaj z delavci zgradil veliko objektov, med katerimi se zlasti rad spominja šole v Horjulu, dvorane Kristal in Doma starejših občanov za Bežigradom. Na nekaj vprašanj, značilnih za ta čas, je takole odgovarjal. Kako ste organizirali zbor delavcev in razpravo o poročilu finančnega poslovanja za obdobje januar-junij 1978? Lojze Njegovec, delovodja na gradbišču »Lesnina« v Ljubljani Zbor delavcev na gradbišču ni bilo težko pripraviti, po razpravi so delavci enoglasno sprejeli ustrezne sklepe. Poudariti moram, da so bili z vsebino poročila zadovoljni, rezultati so pozitivni in med boljšimi smo v naši OZD. Ti rezultati sedaj vplivajo na večje angažiranje in boljšo disciplino. Delavci nekako raje delajo in z njimi nimam nobenih problemov. Kako vsklajujete redno delo na gradbišču s funkcijami v organih TOZD? Naloge niso lahke, predvsem zato, ker dobim kot predsednik komisije za medsebojna razmerja, vse od vlog za kredite ali najemna stanovanja, povečanja urnin do prijave disciplinskih prekrškov. Kar precej dela je in vsakemu se ne da ustreči. Pritožbe glede osebnega dohodka vsklajujemo, poskušamo pošteno oceniti vsak primer in ustrezno ukrepamo. Do sedaj nisem imel težav, ne da bi bili zastoji pri opravljanju nalog in dela, odnosno da bi prošnje pre dolgo čakale na rešitev. Sva na gradbišču »Lesnine«. Kako potekajo dela? Osebno sem vesel, da delam na tem objektu. Posamezne vrste dela se odvijajo tako, da bo celoten objekt predan mesec dni pred pogodbenim rokom. Investitor je z nami zadovoljen in nas uvršča v dobre izvajalec, pohvalil je disciplino delavcev in urejenost gradbišča. Tudi od neposrednih sosedov smo dobili pohvale glede reda in discipline. Pravkar zaključujemo s polaganjem armature in popoldan bomo že začeli betonirati ploščo in objekt bo praktično končan. Res, ponosem sem, da delam v Ingradu in vesel, da me delavci priznavajo za neposrednega organizatorja posla na posameznem objektu in želim, da bi tako ostalo še naprej. Dušan Lajovic TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Združevanje dela in sredstev - uspešnejši rezultati Lahko rečemo, da je letošnje leto pomembno za ves naš kolektiv, saj smo v fazi reorganizacije, ki jo bomo vskladili z načeli ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU in s ciljem, da bi v tako veliki družini, s skupnimi prizadevanji, dosegli tisto, kar smo si v fazi prvih korakov integracije tudi zadali. Ocena dosedanjega dela je ugodna, saj smo v sodelovanju s skupnimi službami ter TOZD kot so IGM in Mehanizacija dosegli nivo, ki ga narekuje proizvodnja in zahteve investitorjev, ki postavljajo kratke roke za izgradnjo objektov. Trenutno sta v zaključni fazi dve osnovni šoli, za kateri smo se obvezali, da bomo pogodbene obveznosti realizirali — v Rogatcu do L septembra, v Bistrici ob Sotli pa do 30. 9. 1978. Za zanimivost obeh objektov bi omenili to, da smo tukaj prvič uporabili opaže sistema »SAM« (Schnell, aktucl und modern). Sistem sestavljajo opažne plošče LIP — Bled, distančniki za vidni, nevidni ali vodonepropustni beton, spenjalci in tramiči. Opaž je primeren za izvedbo vseh vrst objektov — bet. zidov ravne ali ločne osnove. Poraba lesa je reducirana na minimum, kar je razvidno iz primerjalnih fotografij. Opaž s ploščami »bosanka« in velika potrošnja lesa Pri postavitvi osnovnega opaža rabimo 50 % manj KV delavcev, ki jih danes primanjkuje, za zapiranje druge strani opaža pa vključimo le priučene delavce. Rezultat dela je — hitreje, ceneje in kvalitetno. V mesecu septembru bomo nadaljevali z drugo fazo izgradnje osnovne šole v Rogatcu, kamor vas vabimo na demonstracijo uporabe opisanega sistema. (Prihodnjič: uporaba Thermofix ometov). Do takrat lepo pozdravljeni! Miran Krklec, dipl. grad. inž. Opaž s ploščami LIP Bled po sistemu SAM porabo lesa zmanjšuje Stroški glasila Stroški izdajanja glasila lani in predračun za letos. V lanskem letu je izšlo 8 številk glasila (4 dvojne) s skup, no naklado 20.000 izvodov. Stroški tiskanja so znašali 182.860,00 din, od tega 35..363,00 din za izplačilo honorarjev in 147.497,00 din za tisk in klišeje. Stroški tiska so se proti koncu leta znatno povečali zaradi večje naklade. Če ugotovljene stroške razdeli- mo na 12 številk, so znašali za eno številko 15.238,30 din. Izpolnili smo tudi načrtovan obseg 8 strani, saj je bilo skupaj tiskanih več kot 90 strani. Objavljenih je bilo preko 200 klišejev (tudi rebusi in razne risbe). Skupni stroški za izdajanje glasila v lanskem letu tako niso presegali planiranih in po delavskem svetu odobrenih sredstev v višini 216.000,00 din. Po sklepu uredniškega odbora bo v tem letu prav tako izšlo 8 številk glasila v obsegu od 8 do 16 strani (upoštevane tudi pose- bne priloge). Stroški za tisk, klišeje in honorarje s prispevki pa se po letošnjih cenah tiskarskih storitev računajo za posamezno številko: — stroški tiska (naklada 3000 izvodov). komb. tisk, 1 do 2 barva klišeja 15.000,00 — klišeji (do 40 kom) 5.000.00 — honorarji po ceniku 5.000,00 skupaj 25.000,00 Po gornjih elementih bi velja- Prišli' KADROVSKE SPREMEMBE V JUNIJU IN JULIJU Ta dva meseca smo imeli dosti sprememb, pridobili pa nismo veliko. Kajti, sprejeli smo 107 novih sodelavcev (Vključno s povratniki iz JLA), v istem razdobju pa so odšli 104 delavci. Tako v glavnem z novimi sodelavci le nadomeščamo one, ki odidejo. Iz JLA so se vrnili: Djukanovič Ilija, Jahič Šemso — gradb. delavca; Milovanovič Mirko, PK gradbeni delavec; Djulbič Safet, Novak Ivan in Voršnik Darko — K zidarji — v Celje; Klarič Matija, gradbeni delavec — v Laško; Klinčar Martin, K zidar — v Slovenske Konjice; Brinovec Franc, K zidar v Žalec; Hasičič Miralem, NK delavec in Radič Djordjo, PK železokrivec — v Medlog; ter Škodič Ivan, K elektrikar; Jerič Ivan, K avtomehanik in Golub Zvonimir, PK avtomehanik v Mehanizacijo; Filipčič Bogdan, kopirant v Projektivni biro in Lorbek Jože, gradbeni tehnik — v Skupne službe. Na novo življenjsko pot so stopili: Husanovič Edhem iz Laškega; Milojevič Djordjo iz Šentjurja; Damjanovič Vlado in Bodo Mile iz Medloga; Hasič Ibrahim iz Celja in Steble Ivo iz Skupnih služb. Naraščaj v družini so dobili: Derviševič Hase, sina Hajrudi-na, Ivič Tomo, sina Jugoslava in Derviševič Osman, hčer Aido — vsi iz Celja; Breznik Franc, sina Tomaža in Nedič Djordje, hčer Natašo — iz Proizvodnih obratov; Dunaj Josip, sina Antona iz Laškega; Tomušilovič Slavko, sina Mirka iz Žalca in Dovečar Alojz, hčer Mojco iz Mehanizacije. Ob delu so uspešno zaključili šolanje: Delovodsko šolo so končali: Steiner Franc iz Mehanizacije, strojno; Turk Stjepan iz Celja, la izdaja ene številke glasila v obsegu 8 strani, pri nakladi 3000 izvodov, din 25.000.00 ali 12 številk din 300.000,00. Delavski svet podjetja, ki je na tretjem rednem zasedanju obravnaval poročilo o delu uredniškega odbora, je potrdil obračun stroškov za izdajanje glasila v preteklem letu in potrdil predračun stroškov za izdajanje v tekočem. —mj -odšli Laptoš Ivan iz Celja, Dimnik Marjan iz Lesnih obratov, Černič Janez iz Medloga — vsi gradbeno. Hotko Dani iz Mehanizacije, strojno tehnično šolo. Mlaker Ljudmila iz Skupnih služb (menza), gostinsko srednjo šolo. Gla-žar Barbara in Marinški Ivanka iz Laškega pa dveletno administrativno šolo. — Čestitamo! Upokojeni so bili: ANTOLIČ VILIM, rojen 23. 9. 1916, priučen gradbeni delavec iz Celja. V podjetju je bil zaposlen od 26. 7. 1960 do 31. 3. 1978, kar je skupaj 17 let in 8 mesecev. Stalno živi v Velincih št. 43, 41295 Kumrovec. ŠUHEL MILENA, rojena 9. 2. 1923, strojni knjigovodja v finančni službi, je bila zaposlena od 11. 8. 1964 do 4. 7. 1978, oziroma skupaj 13 let, 10 mesecev in 14 dni. Stalno biva v Trubarjevi ulici 85 v Celju. KOS ANTON, rojen 21. 11. 1925, vodja obrata v kamnolomu Liboje. Zaposlen je bil od 10. 8. 1948 do 7. 6. 1978 ali skupaj 29 let, 9 mesecev in 16 dni. Stalno bivališče ima v Kasazah št. 80, 63301 Petrovče. ČREČNOVAR JOŽE, rojen 18. 8. 1925, strojnik v kamnolomu Liboje. Zaposlen je bil od 23. 9. 1955 do 30. 6. 1978, oziroma 22 let in 9 mesecev. Živi v Kasazah št. 37, 63301 Petrovče. Vsi so bili starostno upokojeni. Poleg navedenih pa so naj pogostejši vzroki odhodov: »na lastno željo« delavca, nekaj v poskusni dobi, še vedno pa prednjačijo odhodi, ko delavci pustijo delo brez poprejšnjega obvestila o svoji nameri — tako-zvana »samovoljna« zapustitev dela. Kar 50 primerov smo imeli v tem obdobju. Jožica Verdnik Dne 6. avgusta 1978 je tragično preminil EŠEFA KAROVIČ, rojen 10. 11. 1951, nekvalificirani delavec, doma iz Medžurečja v BiH. Zaposlen je bil v TOZD GO Žalec od 13. 12. 1974. ZAHVALA Od nas je odšel, poln upanja, da se bo vrnil zdrav, sposoben za nadaljnje življenje med nami: svojo družino, dragimi sodelavci in prijatelji. Žal se ta velika želja ni ne nam ne njemu izpolnila. Njegova smrt nas je neizmerno prizadela. Ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem članom kolektiva GIF Ingrad za dragoceno pomoč pri organizaciji pogreba in vsem, ki ste mu stali na častni straži. Posebna zahvala tov. Franciju Vrbnjaku za poslovilne besede ob njegovi krsti. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v naših najhujših trenutkih, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Še enkrat se celotnemu kolektivu iz srca zahvaljujemo. Žena Hermina Stergar, hčerka Jasna, zet Davor in ostalo sorodstvo. na Mont Blancu da je bil ponesrečenec v pol ure smo zjutraj nadaljevali pot do v bolnici, nam je omogočila, da cilja. Franc Berginc (Nadaljevanje prihodnjič) Iz Francije je prispela razglednica: »Vsem članom športnega društva in planincem Ingrada pozdrav s ture na Mont Blanc. Imamo lepo vreme in upamo na uspeh. Franc Berginc, Jože Karlin, Karl Sle-menšek, Tone Uplaznik« Chamonix, 28. 7. 1978 „lngradovci“ Mont Blanc ali Bela gora po naše, je letošnje poletje še posebno bela. Pred kratkim zapadli sneg in oni iz bogate snežne zime, pokriva območja, kjer je druga leta suha skala. V kratkih štirih dneh, ko smo se povzpeli na njen vrh in živeli v njenih ledeniških nederjih, se nam je pokazala v vseh svojih razsežnostih, kot se spodobi za za najvišjo goro v Evropi. Snežna meja v Centralnih Alpah bo letos preko celega leta že na višini 2500 m. Mont Blanc je najvišji vrh, visok 4810 m, ki se vzpenja v obsežnem gorskem masivu — Mont blanškem masivu. Tu ni gore, vrha ali ostre skalne konice nižje od 3000 m. Večina vrhov je odetih v večni sneg, s katerih se proti dolinam spuščajo prekrasni ledeniki, med katerimi je največjii in najlepši Mer de Glace ali po naše Ledeno morje. Ledenik — trd sneg, v obliki mogočne reke neopazno drsi po položnejših dolinah in grapah. Zaradi premikanja se ustvarjajo ledene razpoke in posebne ledene gmote, kvadrom podobne oblike ledu — seraki, ki se na večjih strminah lomijo, pokajo in grmijo v dolino. Tudi to mogočno delo narave smo imeli priliko opazovati v sončnem popoldnevu na višini 3000 m. Vse štiri dni, skupaj s potovanjem, smo udeleženci ture (cca 40 planincev iz Celja, 4 iz Ingrada) imeli prekrasno vreme. Mont Blanc nas je prvič pozdravil v večerni zarji, ko smo prispeli v Curmayeur. Drugo jutro, ko smo se pripeljali skozi cestni predor pod Mont Blan-com pa nas je pozdravil sončen in zelen Chamonix, obdan z vencem snežnih štiritisočakov. Poleg cestnega predora pod Mont Blancom je v masivu zgrajenih še več drugih gradbeno in tehnično zahtevnih objektov. Posebnost je žičnica na Aig du Midi, na višino 3842 m. Od tu prečka žičnica v dveh ogromnih lokih cel Mont blanški masiv in se potem spusti na italijansko stran; to je najvišja žičnica v Evropi. V masiv sta speljani dve zobati železnici, ki dosežeta višino preko 2000 m. Petične turiste so neprestano prevažala turistična letala preko vrhov, ledenikov in grebenov. Na višini 3300 m nas je za kratek trenutek pozdravilo jadralno letalo. Na drugi strani doline pa so jadrali globoko pod nami rdeče obarvani zmaji .Vse to smo doživljali kot stranska doživetja, saj smo vsi po tihoma mislili samo na vrh. Z žičnico in zobato železnico smo se povzpeli na višino 2300 m. Od tu smo se po 5-6 urnem vzponu po suhi skali in preko snežišč in dokaj strmi steni povzpeli do koče Gouter, na višino 3817 m. Že zelo utrujeni, predvsem zaradi pomanjkanja kisika, smo v prepolni koči legli po tleh jedilnice in hodnika. Brez spanja smo čakali eno uro po polnoči, ko se krene proti vrhu. Popoldan pri vzponu smo doživeli nesrečo, ki se je srečno končala. Pri prečenju strmega snežišča se je po naši skupini vsulo kamenje in zadelo tovariša iz Železarne Štore. Kamen mu je zdrobil ramo in ga zbil po snežišču. Po drsenju in padanju je pristal na ledeniku 50 m nižje. Hitra pomoč gorske reševalne službe s helikopterjem, tako V rekreaciji - slabše Iz polletnega poročila o TRIM tekmovanju je razvidno, da smo v dejavnosti gradbeništva po točkah (glede na množičnost) sicer še najboljši, vendar pa v skupnem seštevku precej zaostajamo za ostalimi, pa tudi rezultati so dokaj slabši glede na prejšnja leta. Tako so brez uvrstitve letos ostali šahisti in kegljači, prvo mesto so izgubili nogometaši in odbojkarice, presenetili pa so smučarji s prvim mestom. Prvi so tudi strelci in košarkarji. Točke so še doprinesle smučarke, kegljavke in strelke. V drugi polovici leta bodo v TRIM igrah nastopili še plavalci in plavalke v štafetah, igralke in igralci namiznega tenisa ter odbojkarji. TRIM akcije bodo ponovljene še v plavanju in teku. Zlasti v teku nam primanjkuje točk, zato bi morda kazalo spet organizirati interno Najboljši ZAHTEVNO DELO OCENJEVALNE KOMISIJE Ocenjevalna komisija, ki je 20. julija 1978 v smislu razpisanega natečaja za idejni osnutek znaka ob 20. letnici Ingrada pregledala poslane osnutke, je ugotovila, da je bilo v roku in po pravilnem postopku poslanih 16 predlogov. Izmed teh je komisija izbrala najboljše zamisli in sklenila, da dodeli: 1. nagrado v znesku 500,— din — Marjanu Čebeli za predlog pod šifro AA I, ki se z manjšimi korekturami porabi za jubilejno značko »20 let Ingrada«. Komisija tudi predlaga, da se ta isti osnutek uporabi za izdajo serije značk: bronasta, srebrna in zlata. IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 5, 6 1. nagrada 60.— din — Stanko Kovač, Proizvodni obrati 2. nagrada 40. — din Janez Ga- TR1M progo, kot smo jo že predlani po gozdnih stezah na Go-milskem. Vili Šuster Pavel Kenda, delovodja iz TOZD GO Celje, se že vrsto let udeležuje TRIM akcij v plavanju predlogi 2. nagrado v znesku 300,— din — Ivanu Škofu za predlog varianta C. Predlog se z delnimi korekturami uporabi za serijo značk v reklamne namene DO Ingrad. 3. nagrado v znesku 200,— din — Albertu Kerkošu za izredno lepo zasnovan osnutek z vključenim celjskim grbom. Podrobna obrazložitev osnutkov je podana v zapisniku komisije. Komisija je ob pregledu predlogov z zadovoljstvom ugotovila, da so bili vsi predlogi izdelani z mnogo smisla in truda, zato je imela težko in odgovorno nalogo pri izbiri in podelitvi nagrad. Vsem sodelujočim se za podane predloge iskreno zahvaljujejo. — m j brič, Ljubljana 3. nagrada 30.— din — Slavko Urankar, Skupne službe. Rešitve za to križanko pošljite do 5. septembra 1978. NAGRADNA KRIŽANKA m x tim VRSTA SALAME VRSTA URA pritok DONAVE 2-umu. ČUKA MESTO V SLOVENIJI HRANA ► ZA GLASILO mm SCSTAVIL VILI K- DRvžda la mizo vopaSki tlN športno 0RLAČIL0 KRATICA ZA ULICO VULKAN NA SICILIJI DOLOČNA VZA0ČEN VRH Q0RE ČFRfLTA tvohaa V PANJU KRAKAK LOJZE radikal IZ OGLJIKA IN VODIKA REDKO 7.IME DEL NOTA PEVKA PRODNIK PR.ENA- ?MEt MISLI STARO (iERmAN. pleme PERNATA ŽIVAL ALUMINIJ