103Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 103-109
Andrej Pinter, Gregor PetriË UDK 316.775.3
DokonËni zlom spirale molka?
Opomba k prevodu
POVZETEK: Prispevek postavlja v kronoloπki in konceptualni kontekst zadnje spremembe
v teoriji spirale molka, ki jo od 70. let 20. stoletja razvijajo Elisabeth Noelle-Neumann
in njeni kritiki. Novost v tej teoriji, ki jo je nedavno predstavila njena avtorica, zadeva
pojem mnenjskih voditeljev in naËin, kako ga je vkljuËila v svojo osnovno teoretsko
kompozicijo. Prvi je na ta pojem opozoril æe Paul Lazarsfeld, ko je prouËeval volilno
vedenje v ZDA, v zadnjem Ëasu pa ga je reaktualizirala Noelle-Neumannova s svojo
teorijo javnega mnenja kot druæbenega nadzora. Vpraπanje, ki se postavlja, je, v kolikπni
meri prenovljena podoba spirale molka ostaja konsistentna svoji osnovni kompoziciji.
Odgovor avtorjev prispevka je odklonilen.
KLJU»NE BESEDE: teorija spirale molka, volilno vedenje
1. Nekaj pojasnil o prevajanju
Prevod Ëlanka, s katerim Elisabeth Noelle-Neumann povezuje pojem mnenjskih
voditeljev in teorijo spirale molka, je nastajal postopoma, pri Ëemer mu je posredno ali
neposredno botrovalo veË posameznikov. Pred analizo njegovih vsebinskih implikacij
se nama zdi primerno, da kratko predstaviva ozadje njegovega nastanka. Omeniti velja
seminarsko delo pri predmetu Metodologija komunikoloπkih raziskav na FDV (prof.
Slavko Splichal in prof. Anuπka Ferligoj), kjer sva avtorja asistenta in kjer je spirala
molka æe vrsto let izhodiπËe empiriËnega raziskovanja (gl. PetriË in Pinter 2002: 37).
Nekatere ideje, pojmi in operacionalizacije, ki so v prevedenem besedilu Noelle-
Neumannove predstavljene, so sicer æe bile prestavljene v slovenski kontekst (gl. Rutar
in Simeonov 2001), vendar ne dovolj sistematiËno. KritiËno razgrnitev idej za nadaljnje
raziskovanje v svojem prispevku k tej tematski πtevilki predstavlja Gregor PetriË. S
tem prevodom se lahko torej pridruæimo upanju, da bo prihodnje prouËevanje teorije
spirala molka ubralo smer, ki jo je avtorica te teorije zaËrtala s svojim zadnjim obratom
(glej prevod Noelle-Neumann 2002), Ëeprav obstaja bojazen, da se teoretsko in empiriËno
zanimanje za to teorijo preneha, zaradi protislovnosti avtoriËine nove teoretske
kompozicije.
Besedilo, ki smo ga prevedli za priËujoËo tematsko πtevilko, ima tudi πirπe implikacije
za raziskovanje mnenj v slovenskem prostoru. Ne glede na teoretsko problematiËnost
in spornost nekaterih predpostavk, predvsem na normativni ravni, na podlagi katerih je
Elisabeth Noelle-Neumann zgradila svojo teorijo spirale molka in merski aparat, ne gre
104 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 103-109
Andrej Pinter, Gregor PetriË
odrekati teoriji pomembne vrline, namreË integracije metodoloπkih spoznanj. Nekatere
reπitve se zdijo danes æe zastarele, a teme, ob katerih se razpirajo, πe niso dokonËno
doreËene; ne v slovenskem druæboslovju, ne v πirπem, mednarodnem prostoru. Nekateri
metodoloπki in operacionalni predlogi Noelle-Neumannove utegnejo biti primerno
izhodiπËe za kritiËno razmiπljanje o uveljavljenih reπitvah v empiriËnem raziskovanju
mnenjskih procesov (gl. Uhan 1998).
Prevajanje je delo Nine FabjanËiË in Sandre Kremæar. ZaËelo se je z besedilom Die
Wiederentdeckung der Meinungsführer und die Wirkung der persönlichen Kommuni-
kation im Wahlkampf, ki ga je Noelle-Neumannova v sodelovanju z Wilhelmom
Haumannom in Thomasom Petersenom (1999) pripravila kot komentar k nemπkim
parlamentarnim volitvam leta 1998 (gl. tudi Noelle-Neumann 1998; odlomek je objavljen
v dodatku k prevodu). Letos spomladi je prenovljeno besedilo te πtudije (s preËiπËenim
empiriËnim gradivom) izπlo kot poglavje v knjigi, s katerim je avtorica obeleæila svoj
85. rojstni dan. Ker je med starejπim in novejπim besedilom znatna razlika, je bilo
potrebnih veË redakcijskih odloËitev ob prevajanju; nazadnje pa smo se odloËili, da v
celoti objavimo drugo, se pravi popravljeno verzijo prvotnega besedila, πe posebej, ker
je Nina FabjanËiË v tabelarnih prikazih in grafikonih v zgodnejπem besedilu odkrila
veË vsebinskih in tehniËnih napak, ki jih ne bi bilo mogoËe popraviti. Na koncu besedila
je zato priloæen πe dodatek iz zgodnejπe verzije besedila, kjer Noelle-Neumannova pojem
mnenjskih voditeljev izrecno povezuje s svojo teorijo spirale molka.
Pri zbiranju drugih objav iz Ëasa med obema verzijama besedila, kjer je Noelle-
Neumannova pojasnjevala operacionalizacije posameznih merskih orodij in naËine
posploπevanja, je Andreju Pinterju pomagala sodelavka raziskovalnega centra v
Allensbachu, Britta Sommer; z njeno pomoËjo je bilo pridobljeno tudi dovoljenje za
priËujoËo objavo. KonËna oblika prevoda je zaradi upoπtevanja dveh nosilnih predlog
(1999, 2002) in zaradi nekaterih poenostavitev pri citiranju ter tabeliranju podatkov
uredniπko redigirana, tako da se ujema z navodili za objavo v priËujoËi reviji.
2. Vsebinski komentar
Zamisel o tem, da bi oblikovanje in vpliv javnega mnenja pojasnili z njegovim
komunikacijskim antipodom ‡ z molkom ‡, je v minulih treh desetletjih pomembno
vplivala na raziskovanje mnenjskih procesov. Model spirale molka, ki ga je v zaËetku
sedemdesetih let predlagala Elisabeth Noelle-Neumann (1974, 1993), je zaradi svojih
kontroverznih predpostavk, verjetno πe bolj pa zaradi neposrednih operacionalnih reπitev,
sproæil obseæno empiriËno raziskovanje javnomnenjskih procesov in jih usmeril na
stopnjo konformnosti v druæbi, preference veËine, odnos do odklonskosti, delovanje
manjπin, drugaËnosti in podobno. Kljub vrsti teoretskih in empiriËnih kritik (Splichal
1997) in drugim oËitkom, vezanim na zgodovinsko genezo teorije spirala molka
(Simpson 1996), se je vedno znova izkazalo, da je bil model z nekaterimi dopolnitvami
sposoben obdræati razvojni potencial in na ta naËin tudi pojasnjevalno moË osnovne
ideje. S pregledom πtudij, ki osnovni model razπirjajo, je mogoËe ugotoviti, da je teæko
izpopolniti osnovni model spirale molka brez dodatnih teoretskih protislovij (o tem
105Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 103-109
DokonËni zlom spirale molka? Opomba k prevodu
govori prispevek Gregorja PetriËa v tej πtevilki revije). Z idejo, da vpliv mnenjskih
voditeljev in medosebnega komuniciranja lahko flobnovi« spiralo molka, se namreË
postavlja logiËno vpraπanje ‡ ali ni ideja spirale molka zgreπena, Ëe od osnovne ideje
modela odstopa tudi njegova avtorica?
OdloËno je mogoËe ugotoviti, da razkorak med modelom spirale molka in idejo o
mnenjskih voditeljih teoretsko ni spravljiv. Medtem ko je bila zamisel Noelle-
Neumannove izvorno utemeljena na homogenizaciji in posploπitvi mehanizmov
druæbenega zaznavanja (Noelle-Neumann 1974), je bilo kljuËno spoznanje Lazarsfeldta
in Katza, ki sta v petdesetih letih s svojo πtudijo Personal Influence (gl. Katz in
Lazarsfeldt 1999) opozorila na pomen mnenjskih voditeljev pri oblikovanju volilnih
preferenc, povezano z ustvarjalnostjo medosebnega komuniciranja. V tem smislu je
znana teza Noelle-Neumannove, da se spremembe mnenj ne pripetijo le posameznikom,
paË pa vselej veËjim skupinam. »e je posameznik v modelu spirale molka predstavljen
kot oddaljeni opazovalec, je v teoriji dvostopenjskega toka sporoËanja (oziroma
dvostopenjskega toka sporoËil) obravnavan kot aktivni sogovornik (Katz in Lazarsfeld
1999: 46). In nenazadnje, model spirale molka, ki je bil oblikovan na predpostavkah
atomizirane in konformne druæbe, se v okoliπËinah, katerih osrednja znaËilnost je
izkuπanje komunikacijskega okolja, prepletenega z intenzivnimi medosebnimi odnosi,
naglo razgradi. »e nekoliko obrnemo besede Elihuja Katza (Katz 1983), spirala molka
slika temno plat druæbenega komuniciranja πe temnejπo.
Kratek komentar k temu radikalnemu zasuku v pisanju Noelle-Neumannove se zdi nujen
zato, ker se z njim na zanimiv naËin razpira pogled na razvoj dveh paradigmatskih
raziskovalnih tradicij (spirala molka in raziskovanje mnenjskih voditeljev). Dodatno
pojasnilo se zdi po drugi strani primerno tudi zato, ker je bil model spirale molka v
slovenskem prostoru razmeroma pogosto predmet empiriËnega preverjanja (Rutar in
Simeonov 2001, PetriË in Pinter 2002). Naslonitev na pojem mnenjskega voditelja in
na konstrukt idej, ki je z njim povezan, pa izkljuËuje tri bistvene teoretske prvine, s
katerimi je bil izhodiπËno opredeljen model spirale molka: (a) predpostavko o mnoæiËni
druæbi, (b) tezo o odloËilnem vplivu mnoæiËnih medijev ter (c) vzroËno povezavo med
druæbenim zaznavanjem in vzpostavljanjem veËinskega mnenja.
Kot dokazuje Splichal, flspirala molka Noelle-Neumannove izhaja iz modela
mnoæiËne druæbe, kjer so posamezniki med seboj loËeni, neposredno odvisni od
mnoæiËnih medijev in izpostavljeni njihovemu (propagandnemu) uËinku« (1997: 227).
Posameznik je v izhodiπËni zastavitvi Noelle-Neumannove (1974, 1993) nenehno
izpostavljen groænji s stigmatizacijo in poslediËno z druæbeno osamitvijo, Ëe izraæa
odklonska mnenja, osamitev pa je videti enkratna in dokonËna. Medsebojno loËeni in
oddaljeni, kot predpostavlja ta model, naj bi bili posamezniki za tovrstne pritiske
neizmerno dovzetni. Zato, kot je dokazovala Noelle-Neumannova, jim ni pomembno,
kaj je prav in narobe, temveË zgolj to, kar je v druæbi sprejemljivo. Glede moralno
obloæenih vpraπanj, ki lahko sproæijo Ëustvene reakcije, se posameznik popolnoma
refleksno odzove na zunanje pritiske in uravnava svojo kognitivno disonanco vedno na
naËin, ki ne daje prednosti lastnim idejam, æeljam, in predstavam. Prekomerno
socializirana podoba posameznika, nenehno podvræenega podzavestnemu strahu pred
106 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 103-109
Andrej Pinter, Gregor PetriË
druæbeno osamitivijo, ki jo je mogoËe izpeljati iz pisanja Noelle-Neumannove (1993:
202), povsem ustreza modelu mnoæiËne druæbe.
Podobno torej, kot je teorija o dvostopenjskem toku sporoËanja nastala v razmerah,
ko so prevladovale predstave o odloËilnem vplivu mnoæiËnih medijev in jih je ta teorija
postavljala na glavo s svojim opozarjanjem na formativne in oporne uËinke medosebnega
izmenjavanja pogledov, je tudi pojav spirale molka povezan z odklonom od
prevladujoËega pojmovanja medijskih uËinkov kot πibkih in relativnih glede na kontekst
interpretacije. Ne glede na prepriËljive dokaze o selektivnih procesih, ki posredujejo
med medijskimi impulzi in individualnim sprejemanjem ter relativnim pluralizmom
mnoæiËnih medijev, Noelle-Neumannova (1993) postavlja posameznika za nemoËno
orodje v rokah propagandno izpopolnjenih medijskih aparatov, ki se izraæajo prek
novinarjev, katerih pogledi na druæbene in politiËne teme naj bi bili identiËni. »e je v
tem smislu spirala neke vrste povratek k tezi o moËnem vplivu medijskih vsebin, si
raziskovanje mnenjskih voditeljev pri oblikovanju preferenc prizadeva dokazati ravno
nasprotno, namreË da so mnenja rezultat razvejanih omreæij horizontalnih interakcij
med posamezniki. Za spiralni proces, strogo vzeto, bi moralo biti problematiËno, da je
lahko v teh medsebojnih interakcijah kdorkoli mnenjski voditelj.
»e je pri teoriji Noelle-Neumannove problem vsemogoËnega medijskega vpliva in
ustrezno temu podoba nemoËnega posameznika nemara najpomembnejπi vzrok, da so
kritiki spirale molka iskali nove pojmovne nastavke, je tisto teoretsko nasprotje, ki
zaradi vkljuËevanja ideje o mnenjskih voditeljih dobesedno zlomi spiralo molka, ravno
odmik od specifiËne neposredne vzroËne povezave med druæbenim zaznavanjem in
oblikovanjem veËinskega mnenja. V tem prepletu individualnega in druæbenega je
namreË skrito delovanje spiralnega uËinka: posamezniki, ki imajo od veËine razliËno
mnenje, se niso pripravljeni izpostavljati moæni osamitvi, zato obmolknejo. Molk manjπin
πe dodatno utrjuje prevlado veËine in zaradi vse jasnejπe konvergence v neko veËinsko
mnenje je sËasoma molËeËih posameznikov vse veË. Sodbo o veËinskem mnenju, ki je
za ta proces potrebna, si, kot trdi Noelle-Neumannova, posamezniki ustvarjamo z
nenehnim opazovanjem mnenjskega ozraËja, tj. porazdelitve mnenj v druæbi nasploh.
Sodba o enosmernem vplivu te porazdelitvi na ljudi mora biti pravilna, sicer se spiralni
proces ne more odvijati, saj takoj, ko dopustimo moænost, da so subjektivne ocene
oblikovane na osnovi medosebnih komunikacij, postane javno (ne)izpostavljanje mnenj
precej bolj heterogeno, s Ëimer pa se izgubi trdna podlaga za javno konvergenco nekega
pogleda. Noelle-Neumannova dokazuje pravilnost zaznave veËinskega mnenja s
kontroverzno tezo, da smo ljudje obdarjeni z naravnim obËutkom za ocenjevanje
mnenjskega ozraËja in da zmoremo v vsakem trenutku oceniti, Ëemu je druæba
naklonjenena in Ëemu ne (1993). Za spiralo je torej pomemben izkljuËno odnos med
posameznikom in druæbo nasploh, odnos, v katerem nastaja javno mnenje. S tem je bilo
dobesedno miπljeno, da pritisk h konformizmu izvira iz razmerja mnenj na obËi, druæbeni
ravni, medtem ko opora za flnepopularna« mnenja v bliæini neposrednega okolja in
medosebnih komunikacijskih stikih po takπnem razmisleku ni dovolj za pridobivanje
samozavesti, potrebne za javno izpostavljanje.
107Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 103-109
DokonËni zlom spirale molka? Opomba k prevodu
©e veË, posameznikovo medosebno okolje v modelu spirale molka le krepi medijsko
razpoloæenje glede javnih problemov. Zanimanje za mnenjske voditelje in povezovanje
s to raziskovalno tradicijo za spiralo molka tako ni kakπna fllogiËna« razvojna stopnja,
ki bi jo lahko uganili glede na posamezne komponente modela. »eprav je Noelle-
Neumannova v zakljuËku svoje knjige o spirali molka (1993) zapisala, da je najveËji
problem in izziv za njen model vloga referenËnih skupin, je bila tam njena zastavitev
predstavljena kot naËrt za podrobnejπo obravnavo razkoraka med ugotovitvami o
mnenjskih procesih v majhnih, fiziËno povezanih skupinah, in procesi na πirπi, druæbeni
ravni, kar v raziskovalnem smislu vodi ravno v nasprotno smer od ukvarjanja z
mnenjskimi voditelji.
Morda je poskus zdruæitve dveh pogledov predvsem posledica vpliva ugotovitev
tradicije raziskovanja teorije spirale molka, ki ne analizira zgolj vpliva konformizma in
drugih negativnih motivov v oblikovanju in izraæanju javnega mnenja, ampak ob
upoπtevanju kompleksnosti socialnopsiholoπke druæbene dejanskosti vnaπa v
pojasnjevanje teh procesov tudi pozitivne motive, znaËilne predvsem za tradicijo
mnenjskih voditeljev. Vendar pa je kljuËni problem tovrstnega zdruæevanja v tem, da
lahko model spirale molka velja na druæbeni ravni samo, Ëe obstaja neposredna zveza
med zaznavami sploπnega mnenjskega ozraËja in oblikovanjem javnega mnenja. Ko v
teoretski model vnesemo posredovalne dejavnike, ki razprπijo delovanje spirale po
druæbeni strukturi v razliËne smeri, postane jasno, da se temelji homogenega mnenjskega
ozraËja in poslediËnega nedvoumnega druæbenega pritiska razgradijo.
Kritika je celo priπla do ugotovitve, da znotraj teoretskega korpusa spirale molka
razkoraka med raziskovanjem majhnim druæbenih skupin in πirπega druæbenega
konteksta ni moË preseËi, zato je teorija spirale molka lahko predvsem teorija
znotrajskupinskega oblikovanja mnenja (Splichal, 1997). Tudi pojma veËinskega pritiska
in strahu pred osamitvijo se zdita v tem kontekstu bolj veljavna.
Dodatna teæava pri razumevanju obrata, ki ga Noelle-Neumannova povzroËi z
osredotoËenjem na mnenjske voditelje, je tudi v tem, da poskus zdruæitve dveh teoretskih
pozicij ni predstavljen kot nenadni teoretski zasuk, marveË kot proces daljπe kumulacije
empiriËnih spoznanj in iskanja dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje mnenj. V izhodiπËu
raziskovanja mnenjskih voditeljev se sicer nahaja vpraπanje, za katerega je znano, da je
bilo konstitutivno tudi za nastanek spirale molka, namreË vpraπanje o tem, kako
predvideti spremembe volilnih preferenc, natanËneje, nenadne vzpone posameznih mnenj
in vzpostavljanje njihovega statusa veËinskega mnenja. IzhodiπËni odgovor Noelle-
Neumannove (1974) se je glasil, da zmagovita zagotovo ne bodo mnenja, ki jih
posamezniki v danem trenutku niso pripravljeni javno zagovarjati, temveË njihova
nasprotja. Ker so πtevilne πtudije (npr. Salmon in Kline 1984; Kennamer 1990)
dokazovale obstoj mnoæiËne nevednosti, se pravi netoËnosti zaznav trenutnih druæbenih
razpoloæenj, je Noelle-Neumannova preusmerila pozornost na drugi vir druæbenih
zaznav. S kasnejπimi πiritvami modela spirale molka (1993) je tako postavila spremenjeno
tezo, da se bodo kot veËinska uveljavila tista mnenja, ki jim dobro kaæe v ocenah
prihodnje strukture mnenjskega ozraËja; osrednji dejavnik so v tem smislu postali
mnenjski trendi oziroma agregatne ocene o potencialni razπirjenosti nekega mnenja
108 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 103-109
Andrej Pinter, Gregor PetriË
med dræavljani. Sodbe o mnenjskih trendih so za razliko od neposrednih ocen za Noelle-
Neumannovo vedno pravilne in zagotavljajo odvijanje spiralnega procesa na obËem
druæbenem nivoju. Na ta naËin je uspela zadræati nujno potrebno zvezo med druæbo in
posameznikom, Ëeprav je veliko elementov πe vedno ostalo spornih.
Kakorkoli, v zadnji modifikaciji modela spirale molka, ki jo nakazuje priËujoËi
prevod, se Noelle-Neumannova odreka mnenjskemu ozraËju kot dejavniku, s katerim
pojasnjuje vzpostavljanje veËinskega mnenja. V tem smislu zapiπe, da je flspirala molka
oprta na medosebno komuniciranje, vendar jo praviloma poganjajo mnoæiËni mediji«
(glej prevod v tej πtevilki revije, str. 124). Dokler so mnenjski voditelji zgolj glasniki
medijskih razpoloæenj in dovzetni za veËinski pritisk, kakor Noelle-Neumannova na
nekaterih mestih predpostavlja, je zdruæitev dveh pogledov πe mogoËa, saj bi se tako
spirala molka lahko odvrtela, najprej na nivoju mnenjskih voditeljev, nakar πe na nivoju
referenËnih skupin. Vendar pa oËitno nasprotje med predpostavko, da flmnenjski voditelji
æivahno sprejemajo vtise, ki jih posredujejo mediji, in jih razπirjajo v velikem krogu
manj zainteresiranih ljudi, s katerimi so v stikih« (glej prevod, str. 124), in empiriËno
ugotovitvijo, da flmanj podlegajo strahu pred osamitvijo, manj se vdajajo spirali molka
in se s tem upirajo tudi prevladujoËemu razpoloæenju v medijih« (glej prevod, str. 126),
kaæe na veliko protislovnost v æelji po ohranitvi veljavnosti mehanizma spirale molka
in upoπtevanjem socialnopsiholoπke raznolikosti sodobnih druæb.
Ker so mnenjski voditelji opredeljeni kot tisti, ki ne podlegajo spirali molka, je torej
uniËujoËi paradoks novega modela Noelle-Neumannove v tem, da se proces vzpostavlja
z delovanjem tistih, ki zanj po definiciji niso dovzetni. Tovrstni razkorak med dvema
teoretskima pogledoma sili raziskovalca, v æelji po konsistentnem pojmovanju
javnomnenjskih procesov, k odloËitvi za eno ali drugo moænost, saj njuna zdruæitev ni
sprejemljiva. ©e veË, medtem ko je pojem mnenjskih voditeljev teoretsko nadgradljiv,
stoji model spirale molka z veËino socioloπkih razumevanj delovanja druæbe v odnosu,
ki ne more biti drugaËen kot izkljuËujoË. »e je zato oËitno, da Noelle-Neumannova z
zavestnim lomljenjem spirale molka odstopa od svoje izhodiπËne zastavitve, ni jasno,
kakπen status pripisuje svojemu prvotnemu modelu. Med drugim obstaja moænost v
iskanju vzporednic med mnenjskimi voditelji in avantgardo ter trdnim jedrom, saj jih
opredeljujejo sorodne osebnostne znaËilnosti. Vsekakor je zanimivo, da smer, ki jo
nakazuje Noelle-Neumannova, ne vodi k iskanju in preverjanju novih idej, temveË
obratno, k zaËetkom empiriËne komunikologije. Morda pa so idejni predhodniki tudi
najvplivnejπi mnenjski voditelji?
Literatura
Katz, Elihu. 1983. Publicity and pluralistic ignorance: notes on the ‘spiral of silence’. E. Wartella
in D. C. Whitney, ur. Mass Communication Review Yearbook. Beverly Hills: Sage.
Katz, Elihu in Paul Lazarsfeld. 1999. Osebni vpliv. V: Splichal, ur. Komunikoloπka hrestomatija
2. Ljubljana: FDV.
Luthar, Breda. 2002. Boj za okus in moralno odliËnost: tipologija vrednotnih habitusov.
Druæboslovne razprave, 18 (39): 87-108.
109Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 103-109
DokonËni zlom spirale molka? Opomba k prevodu
Noelle-Neumann, Elisabeth. 1974. The Spiral of Silence: A Theory of Public Opinion. Journal of
Communication, 24 (2): 43-51.
Noelle-Neumann, Elisabeth. 1993. The Spiral of Silence. Public Opinion - Our Social Skin. Chi-
cago: Chicago University Press.
Noelle-Neumann, Elisabeth. 1998. Wahlkampf der Meinungsführer. Nach ihnen richtet sich die
übrige Bevolkerung. Frankfurter Allgemeine Zeitung, 14. avg. 1998, str. 5; rubrika Politik.
Noelle-Neumann, Elisabeth. 2002. Die soziale Natur des Menschen. Beiträge zur empirischen
Kommunikationsforschung. München: Karl Alber.
Noelle-Neumann, Elisabeth, Wilhelm Haumann in Thomas Petersen. 1999. Die Wiederentdeckung
der Meinungsführer und die Wirkung der persönlichen Kommunikation im Wahlkampf. V:
H. M. Kepplinger, E. Noelle-Neumann in W. Donsbach, ur. Kampa: Meinungsklima und
Medienwirkung im Bundestagwahlkampf 1998. Dresden: Technische Universität Dresden.
PetriË, Gregor in Andrej Pinter. 2002. From social perception to public expression of opinion: a
structural equation modeling approach to the spiral of silence. International journal for pub-
lic opinion research, 14 (1): 37-53.
Rutar, Katja in Petra Simeonov. 2001. Social perception and expression of opinion: a test of the
spiral of silence. V: Podnar, SeniË, ur. The bricolage of media studies. Ljubljana: Pristop.
Simpson, Christopher. 1996. Elisabeth Noelle-Neumann’s “Spiral of Silence” and the Historical
Context of Communication Theory. Journal of Communication, 46(3): 149-173.
Splichal, Slavko. 1997. Javno mnenje. Teoretski razvoj in spori v 20. stoletju. Ljubljana: Fakulteta
za druæbene vede.
Uhan, Samo. 1998. Prava in neprava mnenja. Ljubljana: FDV.