UČITELJEV GLAS | 2020 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 81 uporabnost abc -sistema poVezo Vanja čuste V in Vedenja V V rtcu elizabeta Kos V rt ci občine Žalec Applicability of the ABC System in Connecting Emotions and Behaviour in the Kindergarten uvod V šolskem letu 2018/2019 sem kot del tima iz našega za- voda obiskovala seminar »Spodbudno in varno učno okolje – začetni.« Poudarek je bil na spodbujanju preventivnih dejavnosti na področju duševnega in telesnega zdravja ter dejavnosti na področju socialnega in čustvenega učenja. Udeleženim je omogočil razširitev razumevanja in vedenja o pomembnosti čustvenega in socialnega opismenjevanja ter nas opremil s učinkovitimi strategijami. Ob seznanitvi z modelom ABC povezovanja čustev in vedenja ter tehni- ko 4R – pravila odzivanja ob lažjih disciplinskih težavah ali nezaželenem vedenju sem se odločila, da bom oboje preizkusila tudi pri vsakodnevnem delu z otroki. V skupini je s svojim ponavljajočim neželenim vedenjem izstopal petletni deček Ž. Že od začetka šolskega leta se je veli- kokrat zapletal v konflikte z vrstniki v skupini. Prisotno je bilo agresivno vedenje v verbalni in fizični obliki. Zelo pogosto je preizkušal meje dovoljenega in je težko sledil dogovorjenim pravilom. Model ABC in pravila odzivanja 4R so se v interakciji z dečkom pokazali kot zelo koristni in učinkoviti. uporaBa MoDela aBc v praksi Po zajtrku je v vrtcu čas za dejavnosti v centrih dejavnosti – kotičkih. Štirje otroci so se igrali v ustvarjalnem kotičku. Na voljo so imeli različne materiale za ustvarjanje: papir, odpadno kartonsko embalažo, barvnik, svinčnike, škarje, lepilo, lepilni trak, voščenke. Preostali otroci so bili v dveh kotičkih z vodenimi dejavnostmi. Nenadoma sem opazila, da je deček Ž., ki je stal pri mizi, v rokah držal ostro ošiljen svinčnik in meril v obraz otroka M., ki je stal zraven, in ga skušal pičiti. Da bi preprečila najhujše (npr. morebiten zapik konice v oko), sem odločno povzdignila glas in pok- licala dečka Ž., ki je držal svinčnik v roki. S tem sem preki- nila potek dogodka. Deček Ž. je spustil roko s svinčnikom. Dečka M., ki se je močno prestrašil, sem poklicala k sebi. Dečku Ž. pa sem naročila, naj se usede v knjižni kotiček in počaka, da pridem k njemu. Počakala sem nekaj minut, da se je situacija umirila. Potem sem povabila oba dečka v prazno telovadnico, da vsak predstavi potek dogodka. Deček M. je povedal svojo zgodbo, deček Ž. pa je vztrajno molčal. Zato sem naročila dečku M., ki se je medtem čisto pomiril, da se vrne v igralnico. Drugo strokovno delavko sem prosila naj dečka M. vključi v izvajanje vodene dejav- nosti, ki je v tem času potekala pri njej. V nadaljevanju bom predstavila delo z dečkom, ki je v situ- aciji kazal namero nesprejemljivega vedenja. A: Kaj se je se je zgodilo? V pr ašala sem ga, k aj se je dogajalo, preden je s s vinč- nik om meril v otrok a. Ko sem z ač ela pogo v or z njim, je molč al. Ko sem ga pono v no vpr ašala, je še v edno molč al in mi je kljubo v alno gledal v oči. Sledila je sprejemljiv a oblik a socialnega pritisk a in pogoje v anja: po v edala sem mu, da se, dokler ne bo v a k onč ala s pogo v orom, ne bo smel igr ati v k otičkih v igr alnici, ki so na v oljo otrok om. T o je učink o v alo. Poč asi se je r a z go v oril. Po v edal je, da mu je deč ek M. ž e v jutr anjem krogu (sedela sta skupaj) in tudi med umiv anjem rok po z ajtrku go v oril, da mu ne bo pok a z al albuma V ODNAMANIJ A. 1 Deč ek M. je imel album ž e v c eloti napolnjen. Ko sem ga pono v no vpr ašala, z ak aj ga je hot el pičiti pri mizi v ustv arjalnem k otičku, je rek el, da se mu je M. smejal in k ar naprej go v oril, da mu ne bo pok a z al albuma. B: Kaj si takrat pomislil o tem, o sebi, drugem? Dečk a Ž. sem vpr ašala, na k aj je pomislil, k o se mu je M. smejal in k ar naprej go v oril, da mu ne bo pok a z al albuma. Rek el je, da je bil je z en nanj in ga ni hot el v eč poslušati. Da je hot el tudi on videti album, k er mu je obljubil, da mu ga bo pok a z al. Da se mu je z del M. grd. 1 Sparov album z nalepkami, ki jih je večina otrok v skupini z navdušenjem zbirala. UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 82 C: Katero čustvo si občutil? Pot em s v a šla v našo igr alnic o v k otič ek D A BI NAM BILO LEPO (tu imamo slik o v ne aplik acije na t emo čust e v in plak at – JEZIK ŽIRAF, JEZIK V OLK O V) in pok a z ala sem sli- k o v ne aplik acije s čustvi: JEZA, STRAH, ŽALOST, VESELJE, PRESENEČENJE, GNUS (vir: Cicido, sept ember 2018, ok- t ober 2018, no v ember 2018, dec ember 2018, januar 2019, f ebruar 2019). Spodbudila sem ga, naj pok a ž e, k at ero čustv o je občutil. Pok a z al je na je z o. V nadaljevanju sem ga prosila, naj me posluša, če sem ga prav razumela. Rekla sem mu: »M. ti je obljubil, da ti bo pokazal Vodnomanijo, vendar ti je ni in ni držal obljube. Postal si jezen in si mu to hotel vrniti tako, da bi ga pičil s svinčnikom, da bi se tudi on slabo počutil.« Povprašala sem ga, kako bi ravnala žirafa, če bi bila na njegovem mestu. Brez težav je ugotovil, kakšno ravnanje bi bilo ustrezno, pravilno. Žirafa 2 bi na glas povedala M., da ji njegovo obnašanje ni všeč, da se ne obnaša kot pravi prijatelj (za kar sta se dečka večinoma imela). refleksiJ a Menim, da je bil model povezovanja čustev in vedenja ABC v tem primeru optimalno uporabljen. Pri tem dečku se je konfliktno vedenje še vedno večkrat pojavljalo. Moja težnja k dosledni lastni uporabi načela 4R je pri meni spodbudi- la drugačno dojemanje tega otroka. Pri otroku Ž. in tudi drugih otrocih se je vpeljava »jezika žirafe« in primerjava z »jezikom volka« pokazala kot zelo učinkovita. Otrok prek žirafe kot simbola – vzora ustrezne komunikacije hitreje dojame in izbere ustreznejše vedenje v skupini. 2 Ameriški psiholog Marshall B. Rosenberg (1934–2015) je razvil pristop nenasilne komunikacije, ki ga prikazuje z uporabo jezika žiraf in volkov. V slovenski prostor se je ta koncept prenesel v okviru projekta Erasmus+ Youth Start Entrepreneurial Challenges (Izzivi podjetnosti za mlade).  SLIKA 2. Strategija SEMAFOR POČUTJA je otroku v pomoč pri prepoznavanju ter izražanju občutij in čustev (lastni vir).  SLIKA 1. Kotiček DA BI NAM BILO LEPO je prostor, kjer se otroci radi zadržujejo in se ustvarjalno izražajo (lastni vir). UČITELJEV GLAS | 2020 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 83 3 Strategija 4R – pravila odzivanja ob (lažjih) disciplinskih problemih: Razumno se odzovem. Vzdržim se nepremišljenih impulzivnih reakcij. Razlikujem vedenje od osebe. Razumem dogajanje in ga ne vzamem oseb- no. Reagiram odločno, a konstruktivno, usmerjeno v rešitve. Čez nekaj dni se je naš tim dobil na delovnem sestanku, kjer smo »pretresale« uporabo modela ABC in pravila odzivanja 4R 3 v praksi – pri vsakodnevnem delu v vrtcu. Ugotovile smo, da smo v naših odzivih prehitre in da pre- skočimo pomembne korake pri reševanju konfliktov. Zelo smo ciljno usmerjene in pri tem pozabimo na proces, ki medtem poteka. Pri sebi sem ugotavljala, da so me vsebine seminarja »Spodbudno in varno učno okolje – začetni« spodbudile k bolj premišljeni, dosledni in empatični na- ravnanosti pri delu z otroki, ki so mi zaupani. Postale so in ostajajo pomemben del lastnih strategij razmišljanja, dojemanja in delovanja. vIrI In lIteratura Holcar - braunauer, a., bizjak, c., cotič - Pajntar, j., borstner, M., eržen, v ., kerin M. idr. (2016). formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in stro - kovne delavce. 2. dopolnjena izd. ljubljana: zavod republike Slovenije za šolstvo. grah, j., braunauer - Holcar, a., rutar - ilc, z., rogič - ožek, S., gramc, j., Skvarč, M. idr. (2017). vključujoča šola: priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. 1. izd. ljubljana: zavod republike Slovenije za šolstvo. Seminarsko gradivo iz seminarja Spodbudno in varno učno okolje–začetni (zora rutar ilc et. al.). izvedeno: 27. 11. 2018, 30. 1. 2019, 11. 3. 2019, 19. 4. 2019. Http://www.youthstart.eu/sl/challenges/my_feelings_____your_feelings__gi - raffe_language. dostopno: 27. 5. 2019.  SLIKA 3. Kartončki s fotografijami otrok v oddelku omogočajo samostojno razvrščanje v kotičke – centre dejavnosti. Ob tem se krepijo odnosne in sodelovalne spretnosti otrok (lastni vir).  SLIKA 4. Pozitivni odnosi v skupini se odražajo v dobri medsebojni povezanosti in učinkovitemu sodelovalnemu učenju (lastni vir).