Poiitični ogied. Avstrijske dežele. Naj^ažnejša no^ica je dnes^niarsiranjea^strijakih 7ojako7 7No7i-pazarski turški okraj pod po^eljništvom 7OJ7ode Wtiitemberga. Na praznik Marijinega rojst^a zgodaj ob 6. uii mahnil je general Kilič proti Ple^ljam; naprej je šel bataljon regimenta ate7. 41., na desni lovski bataljon 8te7. 25. na Ie7i bataljon ste7. 41. na sredi pa ostala bataljona in se regiment šte7. 44., ena akadrona hu8arje7, 2 bateriji kanono7, 1000 živali to^orskih. Ljudje in ži^ina so 7eliko trpeli zaiad slabe poti po skalnib planinab, po 4300 8ie7lje7 7isokih. Okoli poldne prilezli 80 7 Ko7a6-ban, kder so se utaborili; drngi den so prodirali proti Ple^ljam. Druga brigada pod geneialora Obadovičem je isti den zapuatila Višegrad in prišla nad U^ac, Priboj do Banje, kder ae je tudi utaborila. Obado7i8 ima seboj regiment šte7. 24. potetu 31. lo^aki bataljon, 1 baterijo kanono^ in 1 akadrono husarje^. Ne8re8a ae do sedaj nobena ni pripetila; turaki vojaki se pred našimi brž pomikajo nazaj, prebivalcev je malo videti; le to se 7ojakom čudno zdi, da po planinah pogosto gorijo gozdi. Zadnji ogenj 7 Saraje^u bil je precej zadušen, pogorele so 4 hiše. — Svitli cesar so 7 Lincu obiakali letno razstavo pridelko7 in bili od ljudstva navduieno sprejeti. Črnogorski knez Nikolaj dobil je od cesarja 7 dar 4 lepe konje iz Lipice in kraaen voz; 11. sept. se odpelje knez domov. Nadvojvodinja Kristina je zaročena s apanjskim kraljem, ceaar so kot glavar ceaarske hiše uže privolili. Baron Haymerle postane 20. sept. naslednik ministra grofa Andrassyja, ki tedaj rea odstopi. Seboj vzame 21 redo7 ali ordnov, tudi ima 8ast feldmaršal - lajtnanta. Drža^ni zbor bo sklican dne 26. sept. Ministri mu predložijo proračun za 1. 1880. posta^o o prenaredbi dače, posta^o o prihodnini (PersonalEinkommenateuer), postavo zaatran Bosne in Hercego^ine, sta^ljenja Arliške železnice na Tirolskem, postavo o prenaredbi posilnega legaliziranja in postavo zoper odernbe. Tako je piav! Žalostni glasi dobajajo iz Istrije in Primorakega. Zarad slabe letine žuga ljudem lakota. Vnanje države. Nepričakovan udarec dobili 80 Angleži 7 Afganistanu. Komaj premagani Afgani so se 7 glavnem rnestu vzdignili vsaj na 7idež zoper svojega vladarja Jakub-Khana, je ki z Angleži mir skienil, ga zaj>i li 7 grad, potem pa napali biao, kder je atanoval angleški poalanik Ea^agnari in jego^ih 70 angleakib 8premlje7alce7; hud boj nastane, in naposled je Kavagnari 8 65 tovarai nbit, hiša požgana. Angleži se jeze tresejo in tirjajo, naj vojska takoj mabne 7 Eabul in ga do tal razdene. Bo pa težko 7se po želji Angležev alo. Brž8as je Jakub-Eban zvita glava 7ae to zaukazal in torej je mogoče, da pokne drugi angleško-afganistanski boj! — Turški aultan je iz Ainerike dobil 27.000 zaboje7 strelji^a in Osmanpaša želi s 35.000 Turki kie8noti po Grkih, ki imajo na meji 2 tabora in ondi zbranih 34.000 mož in 70 kanono7. Prepir se je začel za^olj tega, ker Tarek neče Grkom prepustiti kos zemlje, kakor je bil lani pri sklepanju Berolinskega iniru obljnbil. — Ruski car se je iz Varša^e 7rnil 7 Livadijo in nauiesto umrlega Lazarjeva odposlal generala Tergusakova nad Turkmene, znanega junaka iz turške vojske 7 Armeniji. Bisuiark snuje za 1. 1885 87eto7no razsta^o 7 Berolinu. Francozi izganjajo šolske brate in jezuite iz šol, a pozi7ljajo domo? socijaliste, ki so 1. 1871. Pariz užgali; eden teh divjakov je uže zopet izvoljen 7 tnestni zastop Parižki. Težko, da je še narod na svetu, lehkomiseljnejsi od Francozo7. V Rimu je umrl najstarejši brat papeže7, Earol Pecci, star 85 leL Bog daj Leonu XIII. dojti leta 87ojega brata. Marokansko cesarstvo bi radi Spanjolci pograbili, ker jim je pra7 prili8no in blizu 7 Afriki; toda Angleži se bojijo za 87oj Gibraltar in so za8eli temn nasproti marokansko meato Tanger a šancami obdajati in na nje težkih kanonov nasajati. V Londonn pa so sedaj v morje spnstili ladjo ^Orient" za 7ožnje v Avstralijo, kamor ima v 35 dneh priplavati; ladja nese 108.000 centoTblaga, 2000 ljudi in 400 konj. Odhajala bo y Avstralijo okoli južne Afrike, a 7račala se domov skoz Sneški kanal. —