INTERVJU: TONE PARTLJIČ »Pisatelj mora imeti občutek za ljudsko žalost.« Lidija Butina Fotografije Vera Orešnik Mentorica dijakom, ki so izdelali plakate, in somentorica Knjižne infuzije Nataša Spindler TONE PARTLJIČ: pisatelj, dramatik, učitelj, scenarist, politik in komediograf Tone Partljič je slovenski pisatelj, dramatik, učitelj, scenarist, politik, komediograf, ki se je rodil 5. avgusta 1940 v Mariboru. Za svoje delo je prejel številne nagrade in odlikovanja. Partljič v svojih besedilih piše o troedini Pesnici svojega otroštva, o odnosih v družini in družbi, o podeželju in mestu, domači zemlji, ljubezni, bolezni, življenju in smrti, spominu, vlogi literature, o malem človeku, ki je igrača v mlinu zgodovine, o vojni, o šoli in znanju. In še o marsičem ... 62 Didakta Za neposrednim, pogosto ro- žalost, je težko pisatelj. Tako so se ge. Takoj po drugi vojni, leta '45, batim, s humorjem prežetim mi zasmilili otroci, od tod Strnišče. '46 je izšlo osem slovenskih knjig, jezikom v Partljičevih besedilih Ko gledam te prizore iz Kijeva – v danes pa jih pri založbah izide odkrivamo nežno, občutljivo pi- Ukrajini sem bil pred tremi leti – okoli pet tisoč. Takrat ni bilo pa- sateljevo dušo, ki ima rada ljudi, ali pa z Bližnjega vzhoda, Sirije in pirja, tiskarne so bile porušene podoživlja njihovo trpljenje, je na- podobno. Vse je porušeno, ljudje in knjigarn ni bilo. Knjige so pro- vezana na družino in domači kraj, ležijo mrtvi, en otrok pa hodi in se dajali v šolah in knjižnicah. No, ne prenese krivic in spoštuje ma- joče in nima pojma, za kaj gre. Ve mi smo mami kupovali knjige, lega človeka. Dušo, ki bi rada, da samo to, da ne ve, kje je mama, in potem pa nam jih je velikokrat bi otroci živeli v miru in ljubezni. da je lačen. Zdi se mi, kot da smo po večerji brala. Ata je bil žele- Tone Partljič s pronicljivim oče- soodgovorni. Imeti moramo ob- zničar in je dvakrat na teden šel som in peresom oživlja zgodbe iz čutek za sočloveka, a se zdi, da ga ponoči v službo, mama pa nas je preteklosti, da bi nas učil za seda- izgubljamo, da smo bolj surovi. »posadila« na drugo stran mize in njost in prihodnost. nam brala to, kar smo ji prej ku- Ko sem bil jaz toliko star kot vi, pili. Spomnim se, da nam je brala Tokrat je bil gost Knjižne infuzije, sploh nismo poznali izraza »so- črtice. Kupili smo ji knjigo z naslo- ki je letos spomladi potekala na vražni govor«. Ni bilo te sintagme vom Skodelica kave, v njej je bilo Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. v zraku. Danes pa je kar med dvajset Cankarjevih črtic. Sestra, nami. Mislim, da moramo pomi- ki je takrat že imela enega Saša, Spoštovani gospod Partljič, ali sliti na človeka, ki sedi poleg nas. je med branjem začela premišlje- smo vas presenetili z ugotovi- vati o njem, ker ga včeraj ni bilo tvijo, da se v vaših besedilih, Kako so v otroštvu na vas gle- na »randi«, brat je zaspal, jaz pa predvsem v avtobiografskem dali starši? Prav gotovo ste bili sem zagrizeno poslušal. Črtice so romanu Pesnica, pa tudi v dru- radoveden fantič. Nam lahko se mi zdele tako žalostne, da sem gih vaših knjigah, na primer v poveste kakšno zgodbo iz svo- pričel jokati. Se spomnite, ko on predzadnji z naslovom Strnišča, jega otroštva? O tem sicer veli- reče mami, da bi rad kavo? Mati skriva nežna in občutljiva pisa- ko pišete … cel dan »žica« po Vrhniki kavo, teljeva duša? Sem Tone Partljič in star sem tri- zvečer mu jo prinese vsa srečna, Najprej vas vse lepo pozdravljam. inosemdeset let. Če to rečem v on pa reče: »Dajte mir! Ne maram Do zdaj ste imeli pouk, zdaj pa osnovni šoli, vsi »zatulijo«. Mislijo, zdaj!« In tako dalje. Prišla je peš z boste morali poslušati še mene. da bi že moral biti nagačen v ka- Vrhnike, bila je cela pošpricana … Potrudil se bom, da vam ne bo kšnem muzeju ali kaj podobne- Mu rečejo: »Mama te čaka.« On dolgčas. Če pridem zjutraj na ga, kaj še sploh hodim okrog. pa odvrne: »To ni moja mama.« šolo, mi vsi kažejo in dopovedu- Jaz sem kar jokal, moja mama pa jejo, naj »vlečem«, da bi jim kaj Bom povedal eno zgodbo: »'Ali je rekla: »Te bom tako … Ne bom odpadlo, če pridem po pouku, mi veš, koga so danes pokopali?' več brala, če boš vzel vse zares.« kažejo, naj »režem«. je vprašal Domen osorno.« Pri naši hiši sva najraje brala midva Ko sem bil star devet let, sem Na neki način bi se strinjal. Če- z mamo. Precej je brala tudi se- prebral svojo prvo celo knjigo, in prav se človek skozi leta zelo stra, ki je učiteljica, čeprav se mi sicer Jurčičevo povest Domen. spreminja. Vi ste zdaj v letih, ko je zdelo, da je brala v glavnem ti- Joj, mi je bila všeč knjiga, tudi Do- ste zelo občutljivi, ste zelo priza- sto, kar je imela za »čtivo«. Imam men sam, ognjevit dečko, všeč deti, če vas kdo užali, daje v nič pa brata, ki je eno leto mlajši in je mi je bila Anica, ki jo je Domen … Kasneje pa … Če me zdaj kdo do zdaj prebral samo dve knjigi: tako lepo ljubil, njegova nezakon- vpraša kaj takega, kot si me zdaj do lani Ostržka, lani pa je povečal ska mama, in smešni berač Urh … vprašala ti, rečem: Ja, pisatelj svoj fond prebranih knjig za sto Zelo sem pa zasovražil Domnove- mora imeti občutek za ljudsko odstotkov, saj je prebral izpovedi ga nezakonskega očeta, vaškega žalost. Če vidiš pijanca, ki opleta mariborskega nogometaša bra- graščaka male posesti, ki je imel ter ne ve, kako bo prišel domov, zilskega rodu Marcosa Tavaresa. tudi čuden priimek Sova. Bil sem se seveda lahko jeziš. Tudi sam Hodi na tekme in zdaj je prebral zaskrbljen in sem jokal, ko je Do- sem bil takšen, pa sem se pred dve knjigi. Jaz pa sem vseskozi mnu zbolela mama in je umrla. petdesetimi leti zdravil, zdaj mi bral in zanimivo je, da je toliko bra- On pa je bil edini pogrebec, ki je pa niti voda ne »paše« … Bog ve, la tudi mama, čeprav je bila v otro- šel s pokopališča po ozki, zasne- kaj je s takšnim človekom. Padel štvu pastirica pri drugih ljudeh. ženi gazi. Ampak ko je šel, je ne- bo in si bo kaj naredil. Moraš ime- nadoma zagledal svojega neza- ti občutek. Če se mlado dekle ne- Čeprav je naša mama velikokrat konskega očeta, ki se je s puško kje joče, jo je lahko zapustil fant potrebovala novo ruto, predpa- vračal z lova. »'Ali veš, koga so da- ali pa je kaj hujšega. Če pisatelj snik, nove nogavice, smo ji otroci nes pokopali?' je vprašal Domen nima v sebi občutka za ljudsko za praznike vedno kupovali knji- osorno.« Vse sem si zapomnil, 63 Didakta INTERVJU: TONE PARTLJIČ dobesedni navedek in tudi tisto, deset let so polovili nekaj fantov, Včasih sem cele ure stal v kuhinji z da je vprašal Domen osorno. Že odvisno od velikosti vasi. Zveza- najbolj ostrim nožem in sem pre- zaradi besede »osorno« in »r«-ja li so jih, peljali nekam, kamor so mišljeval, če bi si vsaj malo odrezal notri se mi je zdelo, da mora to pripeljali še druge zvezane fan- palec, da bi bil podoben Domnu. biti umetniški stavek. V mojem te, potem pa proti dunajskemu A nisem zbral »korajže«. Neko ju- otroštvu ni bilo lepšega stavka Novemu mestu čez Avstrijo … in tro pa sem se pri zajtrku urezal in od: »'Ali veš, koga so danes poko- tako je cesar zbiral vojsko proti sem začel kričati: »Mama, mama, pali?' je vprašal Domen osorno.« Turkom. Prave vojske še ni bilo na prinesi belo srajco, povij mi roko!« Kar videl sem Domna, kako s sre- krščanski strani, Turki pa so imeli »Saj nimaš nobene bele srajce.« pimi očmi gleda svojega neza- svoje janičarje in so zato ugrablje- »Pa nekaj drugega!« »Pa kaj se je konskega očeta. ne fante trenirali, da so šli potem zgodilo?« »Ja odrezal sem si prst, v bitko s Turki. In tudi Domna je tako kot Domen!« »Ja pa saj se Ko sem šel zvečer spat, mi je tisti njegov oče Sova naročil zve- nič ne pozna …« No in na koncu mama rekla: »Tonček, lahko noč.« zati in odpeljati, da se ga bo zne- mi je roko povezala z nekim be- Jaz pa njej: »'Ali veš, koga so da- bil. Ampak Domen je pobegnil. lim povojem, naredil sem si nara- nes pokopali?' je vprašal Domen Ko so prenočevali pri nekem tirol- mnico in zjutraj sem moral v šolo. osorno.« Odlomek iz knjige sem skem kmetu, je v hlevu videl, da Bila je zima, ozka zasnežena gaz, že prej prebral in v čitanki je imel na steni visi kosa, in ko so drugi šel sem po tisti gazi, s povezano naslov Možje lovci. Tam sem vi- spali, si je zvečer na tisti kosi odre- roko sem bil že tisti pravi Domen. del, da so bili v vsakem večjem zal palec. Rešil se je vrvi, si z belo Ko sem bil petdeset metrov od kraju neki možje, ki so jim rekli srajco povil roko in zbežal. Brez hiše, sem se zadrl po celi Pesnici: lovci, pa ni šlo za jagre; na vsakih palca pa tudi za vojsko ni bil. »'Ali veste, koga so danes poko- 64 Didakta pali? je vprašal Domen osorno.'« ril sem svojo dolžnost, to bi nare- poznajo, vedo, da se ni uresničilo Bila je tišina, samo dva psa sta za- dil tudi Domen. Šel sem naprej in ne eno ne drugo. Vsakega imam lajala in ene kavke so se presedle. sem videl, da še gleda za mano, ravno pol. Potem sem šel naprej in sem se jaz pa spet: »'Ali veš, koga so da- začel jokati zaradi izgubljene ma- nes pokopali?' je vprašal Domen V čem vidite podobnosti in raz- tere, čeprav je moja mama začu- osorno.« In sem šel potem naprej like med tedanjo in današnjo da doma klicala svoje kure: »Pi pi ponosno v šolo. Ko pa sem se mladino? pi …« Jaz sem bil sedaj Domen in opoldne vrnil domov, mi je mama Danes ste drugače oblečeni, nisem imel več matere. Grem na- povedala svoje. Kaj da sem pravil druge stvari počnete, druge prej … Tedaj ga pa zagledam!!! Pri Tomažiču, koga smo danes poko- pesmi pojete, ampak človek je zadnjem drevju, s puško! To ne pali? Pa zakaj sem imel tak glas, zmeraj človek. Ko je majhen, je more biti nihče drug kot hudob- kot da bi bil sosed kaj kriv? Ko me nebogljen, potrebuje mamino ni graščak Sova, moj nezakonski je srečal, je prišel k naši hiši vpra- mleko, potrebuje roko, ki ga ima oče. Postavim se pred njega, mu šat, kaj se nam je zgodilo in če ni rada. To, da imamo nekoga, ki pokažem roko, ki jo je tudi zakrivil kaj narobe z mano. Mama je takoj nas ima rad, se mi zdi, velja za hudobni graščak, in mu rečem rekla: »To ima od knjig, frdama- vse ljudi. Pa tudi, da se motimo, z na moč mračnim glasom: »'Ali ni šmrkavec!« Ampak čez nekaj da smo jezni na nekoga … Ko veš, koga so danes pokopali?' je časa je sosed rekel: »Veš, kaj, Mic- sem bil učitelj, sem se z otroki vprašal Domen osorno.« »Ja, kaj ti ka, mogoče bo pa iz tvojega sina vedno pogovarjal kot z odraslimi. pa je, Tonček, se ti meša?« je vpra- enkrat še en velik pisatelj.« Mama Tako sem bil jezen na svojo kole- šal sosed Tomažič, ki se je vračal z si ni mogla pomagati, da ne bi re- gico, ki se je z mano pogovarjala lova. Jaz pa sem bil ponosen. Sto- kla: »Al' pa vel'ko tele!« Tisti, ki me normalno, potem pa je odprla 65 Didakta INTERVJU: TONE PARTLJIČ vrata v prvi razred in rekla: »O- na svetu.« Zato pokoplje svojega pol dveh, sem drugim rekel, naj -tro-ci, zdra-zdra-vo.« Oni so se brata in se s tem ogrozi. Ni važno, odidejo, »ti, Micika, pa počakaj.« zadrli: »Zdravo!« na kateri strani si, kakšen politik si … Bistveno je, da si človek. Videl sem, da sta se zadaj dve Saj nihče tako ne govori, niti otro- učenki – sedaj govorim o tem tre- ci med sabo. Ona se z mano nor- Malo se bom »považil«, a je res, tjič javno – pomenljivo spogledali, malno pogovarja, zdaj pa misli, kar bom povedal. Kar me je tudi zdelo se mi je, da vesta nekaj več. da je za otroke potrebno še nekaj naučilo, da se splača biti z ljudmi Pa sem rekel: »Micka, ravnatelj mi posebnega. Jaz sem se vedno z dober, čeprav jim moraš tudi je rekel, da si noseča.« Ni se učila njimi pogovarjal, kot da so enaki. povedati, kar jim gre. Bil sem ra- dobro, enkrat je vmes tudi padla. zrednik v sedmem razredu, učil Takrat namreč ni bilo pol šole Veliko pametnega so odkrili v za- sem angleščino na neki osnovni odličnih, na celi šoli so bili odlični dnjem času, pametne telefone šoli blizu Maribora. Poklical me je samo trije. Bila je močna, igrala je in to. Vi, ki berete, pri slovenščini ravnatelj in mi rekel: »Tone, tvo- nogomet. Gledala je v tla in zar- ste gotovo brali o Antigoni, pred ja Lorberova Micika v razredu je dela. Rekel sem: »Glej, Micka, če njo ležita dva mrtva brata, ki sta noseča. Daj, pogovori se z njo.« je res …« Bil je maj in po ocenah padla v borbi, eden je padel na Verjetno se kaj takega zgodi tudi bi izdelala razred. »Če je res in strani onih, ki so napadli Tebe, v srednji šoli, v osnovni pa je še če kaj kdo ve, ne pridi več v šolo. eden je branil Tebe. In kralj Kreon mladoletna. Sem rekel: »Daj ga Sedmi razred ti bomo zaključili je rekel: »Tega, ki je branil, z vsemi lomit.« Ravnatelj pa: »Ja, seveda, pozitivno. Potem naredi, kar je častmi in s spomenikom poko- je nisi pogledal?« Sem rekel: »Tudi treba, priporočam pa ti, da pridi pljimo, onega pa naj psi požrejo, če je res, če je učenka v sedmem kasneje enkrat delat izpit še za ker je držal s Špartanci.« Antigo- razredu noseča, to ni več stvar ra- osmi razred, da boš imela zaklju- na gleda obe ranjeni goli trupli, zrednika, to je stvar cele šole in še čeno osnovno šolo.« Ni me pogle- pa pravi: »Saj se ne vidi razlike. koga.« Ker sem pa imel ravno po dala, samo v tla je gledala. »Glej, Oba sta se rodila iz iste mame … tem zadnjo uro angleščino v svo- jaz te ne bom nič obsojal. Tu imaš Ne da sovražim, da ljubim, sem jem razredu, pouk smo imeli do mojo roko, vseskozi bom držal s 66 Didakta teboj. Poslušaj, če je na sodišču morilec, če ima dober denar za advokata, ga ves čas brani. Jaz sem pa tvoj razrednik in te bom branil. Doma imaš verjetno cel cirkus, še policisti te bodo spraše- vali, kaj je bilo, ker si mladoletna, ampak na mene se lahko zane- seš.« Še vedno me ni pogledala. »Ne vem, kako je pri vas doma …« Bila je iz delavske družine. Ni bilo najbolj toplo vzdušje. »Če imaš zdaj cirkus, lahko prideš k nama z Milko. Med počitnicami si lahko pri nama. Kasneje sicer ne bova mogla skrbeti zate in za tvojega otroka. V življenju se moraš znajti, jaz pa ti bom pomagal.« In spet mi ni nič rekla. Odšla je in se je cela zgodba dobro končala. S ti- stim fantom sta se poročila. Vča- sih sem jo zagledal na Sladkem vrhu med delavskimi bloki, ko je šla z vozičkom, in sem jo poklical: »Micka, Micka …« Želel sem jo vi- deti, pa se je vedno umaknila in skrila, tako da nisem z njo nikoli več nič spregovoril. Zdaj sem sli- šal, da je pred desetimi leti umrla za rakom na prsih. Vam povem, pred tremi mese- ci grem po Mariboru in mi neka petdesetletna gospa reče: »A ste vi Tone Partljič?« »Ja.« »Veste, jaz sem hčerka od tiste Lorberove Micike s Sladkega vrha. Bi vam rada povedala, da kadar koli se je naša družina zbrala cela, za veli- ko noč ali za kakšno obletnico, je mama vedno govorila, da ste bili vi edini človek, ki je držal z njo.« Meni ni nikoli dala znaka, po eni strani sem bil na neki način pre- tresen, saj sem te stvari delal brez »špekulacij«, saj nisem vedel, da bom še kdaj koga videl. Ampak na neki način se mi je potrdilo, da ne smeš nikoli reči, da so ljudje svinje in da z njimi ne boš dober, da te lahko okrog prinesejo. Ne drži. Mi potrebujemo neko ne- žnost in dobroto. Koliko krajem, kjer preživljate svoj čas, lahko rečete dom? Samo en kraj je moj dom. Bil sem v Ljubljani. V Mariboru sem bil dramaturg, potem pa so me po- 67 Didakta INTERVJU: TONE PARTLJIČ vabili v Mestno gledališče in sem ključe in mi rekel: »Tu imaš ključe Zdaj sem doma v Mariboru ob postal umetniški vodja. Napre- dvosobnega stanovanja.« Moja Dravi. Zdaj je to moj dom. Samo doval sem in potem tu ostal štiri žena, ki je bila profesorica geo- tam se lahko zvečer usedem in leta. Ne bi mogel reči, da sem bil grafije na Ledini, je bila leto pred tipkam, drugje imam »blokado«. fenomenalno odličen, a sem bil v pokojem. Ključe sem mu dal na- Človek mora imeti občutek za redu. Nisem imel nobene krize, zaj. Saj se ne morem pri petdese- dom. Sem se pa dobro počutil, so bili pa kar zadovoljni z mano. tih letih preseliti v Ljubljano. kjer sem sodeloval. Cankar ima eno dobro črtico z naslovom Takrat je k meni začel hoditi pi- Kadar hodim po Mariboru, me Moje izbe, v kateri popisuje, kje satelj, velik pisatelj, Andrej Hieng, preplavijo spomini. Ko sem za vse je stanoval, in se potem samo ki je bil direktor Drame, imel je že tisto brezo v parku lulal, je prišla na eno usede, ki jo je čutil kot šestinsedemdeset let, pa je rekel: mimo razredničarka in me videla. dom. »Tone, pridi v Dramo …« »Porka- Vem, kje sem izgubil nedolžnost, fiks, kaj bi ti že rad šel v pokoj?« vem, kje sem prvikrat pijan bru- Nam lahko poveste kakšno »Moram si nekoga pripeljati … V hal … Vse živi! V Ljubljani pa lah- zgodbo o ljudeh, ki so vas v Drami bi tebe imeli za direktorja.« ko gledam izložbe, cene in kje so mladosti navduševali? So bili to Bilo mi je v čast, da me je obiskal ubili Natlačena, kje je živel Oton športniki, učitelji, sorodniki? tako velik režiser in pisatelj. Ko je Župančič … Tu ne morem biti Najprej je bila to učiteljica slo- bil pri meni petič in mi je dopove- doma. Potem sem postal še po- venščine. Bila je Primorka, iz Tr- doval, kako sem dober in slaven slanec. Kot veste, sem bil dvajset sta, z očetom sta pribežala pred in mi je začel »špeh« rasti, sem let v Ljubljani. Niti ene literarne Mussolinijem, ker se ni smelo več rekel: »Grem.« vrstice nisem bil sposoben napi- govoriti slovensko. Ona je ravno sati. Usedel sem se, da bi pisal, a končala učiteljišče, a so tudi slo- Spomnim se, kako je bilo, ko sem ni šlo. Kar pomeni, da imam en venske šole prepovedali. Do leta prvikrat prišel v Dramo. Bil sem dom, v Pesnici. Zdaj ko smo hišo tisoč devetsto osemindvajset so umetniški vodja, imel sem direk- v Pesnici prodali, sem v romanu še lahko bile, potem pa je bila slo- torja, ki je bil bolj za finance, sta- Pesnica popisal, kako mi je hudo, venščina prepovedana. Njen oče noval pa sem v internatu poleg da je hiša v Pesnici od nekoga je rekel: »Ne bom spregovoril niti Cukrarne. Direktor mi je izročil drugega. ene italijanske besede.« In sta z 68 Didakta očetom pribežala v Maribor. In ta Nisem je poznal. »Greste najbrž lovim ribe, berem, ne vem, kdaj profesorica me je po vojni učila. k profesorici Germek? Umrla je.« mi bo pamet odpovedala. Tako V vseh razredih sem bil najboljši Ne vem niti, kje je pokopana. Njo me je strah, ko grem pisat. Zago- pri slovenščini, ona me je naučila imam najbolj v spominu. tovo ste v šoli slišali zgodbo o Don vsega. Bila je tako natančna. Kihotu. To je tisti, ki ima konja, su- In pa tisto, ki me je prva »kušnila«. lico in napada velikane, ker je bral Nekoč je nekemu fantu dala knjige, pa se mu je zmešalo. Misli, enko, popravni izpit. Fant je od- Bom povedal eno anekdoto. Bil da še naprej živi med vitezi, ki jih vrnil: »Pa kaj mi to nuca, saj ne sem v današnjem osmem razre- nikjer več ni. Tako si jaz mislim, bom nikoli rabil te frdamane slo- du osnovne šole. Kar dobro sem da bom napisal to knjigo, imam venščine! Saj grem za avtome- se učil, nisem pa bil najboljši v ra- fabulo, kdo bo koga ubil, kdo bo hanika!« Učiteljica je prebledela, zredu, bil sem tretji, četrti … Neka bežal čez mejo, vse imam v gla- se prijela za mizo in rekla: »To je deklica mi je nekaj rekla, in ker vi … Potem pa se ustrašim, kaj če zame najhujši stavek, kar sem ga mi je bila všeč, sem en košček pa- mi je že konj crknil. Jaham novo slišala v življenju. Moj ata je zara- pirčka zmečkal in ji ga vrgel v gla- knjigo, kaj če mi je konj crknil, jaz di slovenskega jezika šel iz Trsta, vo. Profesorica je medtem nekaj se pa tega ne zavedam. Vse pri- jaz pa za njim. Tam sva pustila pol pisala na tablo. Ko se je obrnila, jatelje sem prosil, ko bodo videli, družine, zato da sva lahko govori- je videla tisti papir, kako je padal, da pišem prazno, naj mi povedo. la slovensko. Ko je prišel Hitler, ni in je vprašala: »Kdo je vrgel ta pa- Dobro sem poznal pisatelja Ingo- hotel govoriti nemško, in ker na pir?« Vsi so se delali neumne. »Jo- liča. Ko je imel nekaj čez osemde- okno ni obesil zastave za Hitlerjev žek, ti? Tonček, ti?« »Ne, ne, ne …« set let, sem ga obiskal, stanoval rojstni dan, so ga drugi zatožili in In ko je bilo konec ure, mi je rekla: je blizu Podutika, pa mi je rekel: je šel v Dachau, kjer je umrl. In to »Pridi k meni, Partljič.« Star sem »Partljič, vse že pozabim, to mi ne zaradi jezika. Otroci, če se ne za- bil štirinajst let. »Veš kaj, videla dela, tu imam dva bypassa, ume- vedate, da je jezik največ na sve- sem te, da si ti vrgel. Pa si se zla- tni kolk … Roka pa še kar piše.« Pa tu, ne recite, da ne boste rabili gal. Pravzaprav mi je vseeno. Tebi bi mu rad rekel, če bi bil iskren ali slovenščine. Saj je ne znate. Saj pa povem. Zdaj se oblikuje tvoj cinik, da se to že pozna. Kar pišeš, slovenskega jezika ne znamo, če značaj. Če boš zdaj ugotovil, da nimaš pa več moči … smo samo slovensko mleko od si se z lažjo 'izmazal', boš imel tak mame pili. Moramo se ga naučiti, značaj, ti povem.« Mene je bilo Tega me je najbolj na svetu strah. ga dopolnjevati.« tako sram, še danes se spomnim, Ženi rečem: »Daj, preberi pa mi da sem bil ena hinavska rit, ki ni povej, a naj dam naprej. Milka, To sem si zapomnil za celo ži- upala priznati. Lahko vam pa iz- povedati mi moraš po resnici. A vljenje in sem se tudi poskusil dam, da človek ni nikoli zadosti če ne boš pohvalila, se pa pazi!« tako obnašati, ko sem bil učitelj zrel. Si še zmeraj lahko tele. slovenščine. Nje se spomnim In s Pesnico imam takšno izku- najbolj. Potem je dolgo nisem Nedavno sem se neki gospe šnjo. Izdali so mi jo pri Beletrini. videl, približno štirideset let. Šel profesorici važil in ji rekel nekaj Uredila mi jo je gospa Špela. Di- sem po svoje … Pa pridem neko o ocenah. Saj veste, ocene niso rektorju Mitji Čandru sem poslal soboto pred desetimi leti iz Lju- vse, seveda ne. Nazadnje je Can- več kot petsto tipkanih strani. bljane domov in v nedeljo popol- kar padel na maturi iz fizike, Lev- Drugi večer me pokliče: »Prekle- dan pozvoni na vratih. Odprem stik iz matematike, Josip Broz pa ti Tona, si mi celo noč pokvaril in pred vrati je pater, ki vpraša: že v ključavničarski šoli. Ampak pa celi dan, sem te bral. Seveda »A ste vi Partljič?« Ko sem pritrdil, sem tej gospe rekel, da ima prav. bomo natisnili, čestitam. Edino mi je povedal: »V domu za osta- Če se jaz spomnim, zlasti fantje drugi del, Tona … Na koncu je tre- rele v tretjem domu leži Lučka so govorili, pa kaj te ocene, znati ba čim prej končati. Ne tako dolgo Germek. Pravi, da vas je učila.« Ni moraš, a ne, ta ocena, to ni nič. V 'matrat'. Popravi, drugi del malo bila poročena. »Nima nikogar. Je življenju se moraš znajti … Ampak skrči.« Urednica pa mi je pisala: rekla, da če je še Partljič v Mari- ko se mi dobimo za obletnico »Prvi del tako dolgo vlečete, pre- boru, bi ji bilo ljubo, če bi jo prišel mature, štiridesetletnico, petde- den smo v zgodbi … Drugi del je obiskat.« Šel sem jo obiskat. Bila setletnico, veste, kaj vidim? Tisti, odličen.« Potem sem jaz ženi re- je slepa, a je takoj vedela, ko sem ki je bil v šoli tele, je še zdaj tele. kel: »Si videla, kako dobro knjigo vstopil … Bilo je tako, kot da sva Zato … Zdaj, otroci, se oblikujejo sem napisal. Eden pravi, da je prvi enaka. Potem sem šel domov in vaši značaji. del dober, ona pa pravi, da je drugi nato na službeno pot. Ker nasle- del dober.« Žena pa je rekla: »Ne, dnjo soboto nisem šel k njej, me Katero življenjsko obdobje je ti nisi razumel. Enemu se zdi slab je pekla vest. Šel sem tretjo sobo- najlepše? Zakaj tako menite? prvi del, drugemu pa drugi del.« to, in ko sem šel proti bolnici, je Vsako, vsako. Star sem triinosem- neka gospa zaklicala: »Partljič!« deset, hvala Bogu sem še zdrav, Vidite, kaj vse pisatelj doživi. 69 Didakta