INTERVJU —
p Borut Џ Jovan, ? kuharski
im
!s mojster
-t-
str. 26-27
On
NASA TEMA
SPORT
(Ne)varnost spletnih
nakupov str. 12-13
Velenjčani zacelili rane s celjskimi darili str. 18
St. 34 / Leto 72 / Celje, 24. avgust 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Poletni Najlepše balkonsko cvetje äkciji	Živalski fotonatečaj
џшШ
AKTUALNO
Bolnišnica sama kupuje robotski sistem str. 2
Poletni dogodki za vse okuse
Tudi to poletje je bilo v knežjem mestu poskrbljeno za najrazličnejše glasbene Upravljanje Cetisa le pO okuse. Obiskovalcev, željnih raznovrstne, tudi kakovostne glasbene ponudbe, enem tiru? str. 4 ni manjkalo. Zato si lahko samo želimo, da bi se poletni prireditveni zagon nadaljeval še v hladnejše mesece. str. 10
GOSPODARSTVO
Dobiček Term Dobrna ostaja v podjetj u str.
CELJE
Podvoz pri pošti odprt šele novembra str. 6
ŠMARJE PRI JELŠAH
Krajani proti kamnolomu
str. 7
VELENJE
Se bo grad Šalek vendarle
prebudil? str. 7
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN!
S" ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
lil Aktualne dnevne cene: biki do 3,45 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30€).
CNI
CL O
k— >
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!

Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "^a^ćet "pnćuca s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Gostinstvo ni >šmin-ka<, to je garaški posel. Lahko se sicer dobro organiziraš, vendar bližnjic še vedno ne moreš ubirati.« Borut Jovan, kuharski mojster
»Medtem ko spletni kupci v trgovini preverijo izdelke, jih pretipajo, preverijo poreklo in izvor, na spletu verjamejo vsemu, kar jim v spletni trgovini napišejo.« Milan Gabor, računalniški strokovnjak
»Nesporno je, da bo tudi zaradi Veronike Deseniške Stari grad opazila kopica drugih ustvarjalcev in našla nov potencial, ki ga ponuja prizorišče.« Miha Firšt, producent muzikala Veronika Deseniška
»Živim kot v svojih sanjah. Veliko delam, veliko prodajam, odpira se mi trg v tujini, zelo sem zadovoljna in še kar ne morem verjeti, da se mi to res dogaja.« Metka Tratnik, podjetnica
»V preteklosti so glineno posodo izpodrinili sodobni materiali, vendar se industrijski izdelek z ročno izdelanim ne more primerjati. Okus hrane, pripravljene v posodi iz gline, je bistveno boljši.«
Franci Buser, lončar
кшт
PETEK

31 14
<5£>
32 15
SOBOTA
NEDELJA
33 16
o
34 17
Bolnišnica robotski sistem kupuje sama
Javno naročilo že objavljeno - Robot bo vreden več kot dva milijona evrov
Splošna bolnišnica Celje je objavila javno naročilo za dobavo in montažo sistema za robotsko kirurgijo. Ponudniki imajo rok za oddajo ponudb do 19. septembra.
Gre za zelo pomembno zadevo, saj je Splošni bolnišnici Celje celo grozilo, da bo ostala brez vrhunsko sodobne robotske kirurgije, ki je na področju urologije edinstvena v Sloveniji in v tem delu Evrope. Z javnim naročilom se je potrdilo to, kar se je govorilo maja letos. Splošna bolnišnica Celje bo zdaj popolnoma nov robotski sistem kupila sama. Ministrstvo za zdravje projekta ne bo sofinanciralo, kljub temu da gre za vrhunsko sodobno tehnologijo, ki dokazano rešuje življenja.
Obstoječemu robotu v Celju, ki je ključnega pomena pri odstranjevanju raka prostate, se bo konec tega leta iztekla življenjska doba oziroma licenca, kar pomeni, da vzdrževanje sistema ne bo več mogoče. Splošna bolnišnica Celje je robotski sistem da Vinci v vrednosti 1,7 milijona evrov nabavila aprila 2010. Od takrat do konca lanskega leta je bilo s tem sistemom opravljenih kar 1.451 operacij.
Zalogaj ne bo majhen
O tem, da bo treba nekaj storiti na področju robotske kirurgije, se govori že dlje časa, natančneje od lanske jeseni, ko je zastopnik za robotski sistem da Vinci bolnišnici sporočil, da bo v skladu s pogodbo zagotavljal vzdrževanje sistema in dobavo potro-šnega materiala
Zaradi raka prostate vsako leto zboli približno 1.300 Slovencev, umre jih približno 350. Kljub temu da število obolelih pri nas narašča, je v Sloveniji še vedno premalo urologov, zato zgolj en robotski sistem da Vinci za operacije raka prostate kmalu ne bo dovolj. Vendar ministrstvo za zdravje zaenkrat ne načrtuje nakupa drugih robotov. Za skrajševanje čakalnih dob bi v Sloveniji potrebovali od 70 do 75 specialistov urologije, v sistemu pa jih trenutno deluje le od 45 do 50. Na to že dlje časa opozarjajo tudi v Slovenskem zdravniškem društvu.
Konec leta 2016 je na svetu delovalo več kot 3.900 da Vinci robotskih sistemov, od tega v Evropi 665, v Sloveniji samo eden.
samo še do konca tega leta. Posledično je to pomenilo odločitev o nabavi
novega sistema v vrednosti več kot 2 milijona evrov ali o izgubi sodobne robotske tehnologi-
Da Vinci, kot je robot poimenovan, je od leta 2010 v Celju rešil ogromno življenj
je, ki bi bila svojevrsten udarec za Celje.
Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar je že spomladi ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc dejal, da takšen robotski sistem vpliva na skrajšanje čakalnih dob bolnikov z rakom prostate, omogoča pa tudi boljše rezultate zdravljenja. »Na področju urologije smo poleg radikalnih odstranitev rakaste prostate izvedli tudi operacije ledvic, sečevoda, nadledvične žleze in mehurja. Leta 2014 smo robotsko kirurgijo začeli uvajati še na področju abdomi-nalne kirurgije, kjer izvajamo operacije bolnikov z rakom na debelem črevesu in danki,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Svetovno povprečje je 195 opravljenih operacij na sistem v enem letu. To število kaže, da je število opravljenih robotskih posegov v celjski bolnišnici višje tako od evropskega kot tudi od svetovnega povprečja.
Rezultati
primerljivi s tujino
»Proizvajalec robotskih sistemov da Vinci, podjetje Intuitive Surgical iz ZdA, s pomočjo podatkov, ki jih mora bolnišnica poročati o vsakem opravljenem posegu z robotskim sistemom, ves čas spremlja delo na vseh svojih sistemih. To počne z namenom, da v primeru odstopanj izvajalce nanje opozori in predlaga ukrepe. In tako lahko na podlagi podatkov s ponosom povemo, da so rezultati našega dela z da Vincijem odlični in primerljivi z rezultati zdravljenj v uveljavljenih robotskih centrih,« še dodajajo v celjski bolnišnici.
Tako imenovana robotsko asi-stirana radikalna prostatektomi-ja je odstranitev celotne rakasto spremenjene prostate. Opravi se jo s pomočjo robota, ki omogoča izvedbo posega skozi nekaj majhnih rezov. Ker robot omogoča bolj natančno regeneracijo tkiv, bolniki hitreje okrevajo.
In to je tudi eden od razlogov, da so se v celjski bolnišnici odločili, da bodo nadaljevali robotsko prakso ter robota kupili z lastnimi sredstvi, čeprav zalogaj nikakor ne bo majhen. Ker se ta robot v urologiji uporablja zaenkrat samo v Celju, je bila ena od želj tudi, da bi v Celju ustanovili robotski center za izobraževanje kirurgov od drugod, vendar so do te ideje pristojni na državni ravni imeli vedno zadržke. Kljub temu da so celjski kirurgi na področju robotske kirurgije dobri, saj se ves čas izobražujejo tudi v tujini.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
AKTUALNO
3
Ko se zdi
»brezplačno« šolstvo neslana šala
Stiske, skrbi in obveznosti pred začetkom novega šolskega leta
Prvi september, prvi začetki, nove priložnosti in stare skrbi. Tako ali drugače se po počitnicah vsi vrnemo v utečene delovne tire. Le da starši šolarjev in dijakov še z nekoliko težjim bremenom visokih stroškov in obveznosti.
Redki so tisti, ki ob tem brezskrbno zamahnejo z roko. Pomoč učbeniških skladov v šolah je dobrodošla, a cena delovnih zvezkov in drugih osnovnih potrebščin v povprečju še vedno preseže evrskega stotaka na otroka. Olajšav za številnejše družine pri tem ni. Je torej v novo šolsko leto sploh mogoče zakorakati brez stresa in glavobola?
Za prvošolce brezplačno
Z novim šolskim letom bodo začele veljati nekatere novosti pri obnovi učbeniških skladov v šolah. Poleg tega bodo prvošolci po novem brezplačno prejeli učbenike in delovne zvezke.
Zato bodo šole vsako leto dobile sredstva za obnovo učbeniškega sklada, pri čemer bodo o dinamiki menjave lahko odločale avtonomno. Za učbeniške sklade so predvideni trije milijoni evrov letno. Znesek bo po šolah različen, odvisen od števila učencev. Število teh so množili s točkami (na učenca prvega
razreda šest točk, na učenca ostalih razredov 3,2 točke), pri čemer vrednost točke v letu 2017 znaša pet evrov. To pomeni, da naj bi šola za pr-vošolca dobila trideset evrov, kar je manj, kot je doslej stal povprečen učbeniški paket. V celjskih osnovnih šolah so se že pred časom dogovorili, da bodo določili okvirne zneske za delovne zvezke po razredih, da ne bi katera šola posebej izstopala glede viso-
kih stroškov. Tudi tokrat so se pri nabavi gradiv za prvošol-ce celjski ravnatelji dogovorili za enoten pristop. Zgornji znesek za prve razrede je bil tako trideset evrov. Če bi se odločili za višji znesek, bi to lahko pomenilo, da ne bi mogli opraviti dokupa ostalih gradiv v šolskem skladu.
Učbeniški skladi tudi v srednji šoli
Vedno več srednjih šol v regiji ima učbeniške sklade.
Med njimi ni Gimnazije Celje - Center, kjer vsako leto ob koncu in začetku pouka organizirajo sejem rabljenih učbenikov, ki že tradicionalno velja za pravi družabni dogodek šole. Sejme rabljenih učbenikov organizira tudi I. gimnazija v Celju, a zadnjih nekaj let, odkar je dijakom na voljo učbeniški sklad, niso več tako priljubljeni.
Na Gimnaziji Celje - Center si dijaki učbenike kupujejo sami. »Ker se zavedamo, da je to za starše ogromen strošek, se poslužujemo sejmov, na katerih lahko dijak učbenike kupi tudi za več kot polovico ceneje, kot če bi kupoval nove v knjigarnah,« pojasnjuje ravnatelj Gregor Deleja. Šola vzporedno vodi interni učbeniški sklad, namenjen zgolj socialno šibkejšim dijakom, ki si ne morejo privoščiti niti rabljenih učbenikov. Sejmov, ki so na Gimnaziji Celje - Center že pravi družabni dogodki, se udeležijo dijaki iz vseh letnikov. Dogajanje popestrijo celo glasbeniki, dijakom pa se predstavijo celjske mladinske organizacije.
I. gimnazija v Celju je učbeniški sklad postopoma začela uvajati pred tremi leti. Ker na začetku vsakega
V osnovnošolsko izobraževanje bo v novem šolskem letu vključenih 179.511 učencev, to je 4.332 več kot lani na začetku šolskega leta. Prvošolcev bo 21.850. V srednje šole bo po oceni, ki smo jo pridobi li iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vpisanih 74.000 dijakinj in dijakov, od tega v 1. letnike 18.955. Sicer je vpis v srednje šole mogoč še do konca avgusta.
letnika sklad za šolo predstavlja velik finančni zalogaj in zahtevno organizacijsko nalogo, ga ni uvedla za vse štiri letnike naenkrat. Z letošnjim šolskim letom ima učbeniški sklad že v prvih treh letnikih, naslednje šolsko leto bo tudi v četrtem. Letna obrabnina, ki znaša tretjino siceršnje cene učbeniškega kompleta, po besedah ravnatelja dr. Antona Šepetavca precej pripomore k zmanjšanju stroškov in olajša družinski proračun.
V Šolskem centru Celje že od začetka sodelujejo pri projektu učbeniškega sklada in v šoli se je sposoja učbenikov zelo dobro »prijela«: »Od 90 do 95 odstotkov naših dijakov si sposoja učbenike v šoli in cena izposoje je v vrednosti tretjine redne cene. Dijaki imajo učbenike na voljo celo šolsko leto. Če jih potrebujejo zaradi mature ali popravnih izpitov, jih lahko obdržijo še dlje. Del učbeniškega sklada niso delovni zvezki, ki so v srednjih šolah tako manj prisotni. Dijakom kopiramo učna gradiva, za kar dajo minimalen denarni prispevek. Sejma rabljenih učbenikov ne pripravljamo, ker ob takšnem pristopu učbeniškega sklada ni smiseln,« je razložil direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla.
Prodaja rabljenih učbenikov
Z odkupovanjem in s prodajo rabljenih učbenikov se že ves čas ukvarja celjska Knjigarna Antika. Njen vodja Božo Mulej pravi, da je danes obseg bistveno manjši kot pred desetletjem, saj dijaki rabljene učbenike kar sami prodajajo in iščejo na socialnih omrežjih. Rabljene učbenike in delovne zvezke, ki niso preveč popisani ali so popisani le s svinčnikom, lahko dijaki oziroma učenci oddajo v knjigarni ob koncu šolskega leta, izplačilo zanje nato prejmemo jeseni, ko jih knjigarna proda. V primeru, da zanje ni zanimanja, jih dobijo nazaj. Kljub vsem šolskim skladom v srednjih šolah je še vedno veliko zanimanja za rabljene učbenike za maturitetne predmete in tuje jezike.
ŠO, TC, StO, BGO Foto: arhiv NT (SHERPA)
Pravila za spremljanje volitev predsednika Republike Slovenije
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje volitve za predsednika Republike Slovenije 2017 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem predvolilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katera bomo v skladu z uredniško politiko obeh medijev presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji. Oglasna sporočila v obeh medijih bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
V finalu za odlično destinacijo
Slovenska turistična organizacija (STO) je razkrila pet finalistk izbora nove evropske destinacije odličnosti. Na razpis se je prijavilo 14 destinacij, ki zajemajo 35 slovenskih občin, in Slovenske Konjice so se uvrstile med pet finalistk. Slovenske Konjice so se po oceni strokovne komisije pridružile štirim drugim destinacijam - Radovljici, Kopru, Ptuju in Krasu.
V nadaljevanju bo strokovna komisija finalistke ocenila v okviru terenskega ocenjevanja, konec avgusta pa bodo razkrili zmagovalko. Zmagovalna destinacija in finalistke bodo postale članice slovenske mreže evropskih destinacij odlič-
Skomarska hiša
nosti - Eden, ki jo upravlja STO in omogoča mednarodno promocijo ter izobraževanje. Evropska komisija si je za letošnjo krovno temo
izbrala kulturni turizem, zato bo tudi ocenjevanje potekalo glede na kriterije, ki določajo specifiko kulturnega turizma v Sloveniji. V letu 2011 se je
Občina Slovenske Konjice na zemljevid Eden destinacij že vpisala kot finalistka z Žičko kartuzijo.
BGO, foto: GrupA
4
GOSPODARSTVO
Upravljanje Cetisa le po enem tiru?
Namesto nadzornega sveta in uprave naj bi v Cetisu kmalu imeli samo upravni odbor in izvršne direktorje
Lastniki Cetisa bodo na seji skupščine, ki bo 28. avgusta, odločali o pomembnih spremembah pri upravljanju družbe. Namesto dvotirnega naj bi namreč uvedli enotirni sistem upravljanja, kar pomeni, da bi Cetis odslej imel le upravni odbor, ki bi zamenjal nadzorni svet in upravo. S tem bi bila učinkovitost vodenja in upravljanja bistveno večja, sta prepričana večinski lastnik in uprava, boljši bi bil tudi nadzor vodenja in upravljanja hčerinskih družb doma in v tujini.
Cetis ima zdaj 3-člansko upravo, ki jo vodi Roman Žnidarič, ter 6-članski nadzorni svet, ki mu predseduje Marko Mohar iz ljubljanske družbe MSIN. Ta je že nekaj let največja, 66-odstotna lastnica Cetisa. Po predlogu bi upravni odbor imel pet članov. Delničarji bodo na seji skupščine odločali, ali bodo to postali Marko Mohar, Davor Vlahek, Anton Černič in Tina Bačič, ki so zaposleni v družbi MSIN ali so z njo povezani, ter Suzana Ofentavšek kot predstavnica delavcev. Vsi predlagani člani upravnega odbora so trenutno člani nadzornega sveta, na ta položaj so bili imenovani marca letos. Slovenski državni holding in
Kapitalska družba, ki imata skupaj v Cetisu malo več kot 15-odstotni lastniški delež, sta takrat vložila tožbo za ugotavljanje ničnosti volitev vseh članov nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala, češ da zaradi povezanosti z družbo MSIN ne izpolnjujejo kriterija neodvisnosti.
Sodišče je sicer pred dnevi sporočilo, da sta Slovenski državni holding in Kapitalska družba umaknila svojo tožbo, vendar bo kljub temu odločanje o spremembah pri upravljanje Cetisa ter imenovanju članov upravnega odbora najbrž dokaj burno. Država je namreč že na marčni seji zahtevala svojega člana v nadzornem svetu in za to funkcijo namesto Davorja Vlahka predlagala Goranko Volf iz Kapitalske družbe, vendar ostali delničarji tega predloga niso podprli. Sledil je predlog o sodnem odpoklicu Vlahka, ker naj ne bi izpolnjeval kriterija neodvisnosti, a je sodišče ocenilo, da za to ni utemeljenih razlogov, saj izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje za imenovanje v nadzorni svet.
Eden ali več direktorjev
Če bodo sprejete predlagane spremembe, bo Cetis po-
V celjskem Cetisu naj bi namesto dvotirnega uvedli enotirni način upravljanja. Lastniki družbe bodo o tem odločali prihodnji teden.
leg upravnega odbora imel enega ali več izvršnih direktorjev. Spremenjen statut določa, da so lahko izvršni direktorji notranji, kar pomeni, da jih izberejo med člani upravnega odbora, ali pa so zunanji. Z Romanom Žnida-ričem, ki vodi Cetis že drugi mandat, sta zdaj v upravi še Radenko Mijatović in Urban Golob.
Premogovnik Velenje se bo iz delniške družbe preoblikoval v d. o. o., saj ima od lani le enega lastnika.
Premogovnik odslej d. o. o
Premogovnik Velenje se bo iz delniške družbe preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Glede na to, da ima od lani samo enega družbenika, to je Holding HSE, je takšna odločitev, ki je bila sprejeta na nedavni seji skupščine, pričakovana. Sprememba bo začela veljati, ko bo akt o ustanovitvi d. o. o. vpisan v sodni register. Družbo bosta do izteka svojega mandata še naprej vodila Ludvik Golob in Mojca Letnik.
Do dokapitalizacije leta 2015, ki je bila nujna zaradi velikih finančnih težav družbe, je poleg države oziroma Holdinga HSE premogovnik imel tudi male delničarje, ki so obvladovali 23-odstotni lastniški delež. Po dokapitalizaciji je HSE postal 99,18-odstotni lastnik in je lani z izplačilom malih delničarjev svoj delež povečal na 100 odstotkov.
Nadzorni svet ostaja
Ludviku Golobu, ki bo po spremembi namesto naziva predsednika uprave dobil naziv generalnega direktorja, se bo mandat
Novi izdelki in storitve
Poleg sprememb statuta in s tem povezanega odločanja
o prenehanju mandata nadzornemu svetu in upravi ter imenovanju upravnega odbora imajo delničarji na dnevnem redu seje tudi se-
znanitev z lanskim poslovanjem matične družbe in celotne skupine Cetis, v kateri trenutno deluje osem podjetij. Skupina je lani ustvarila 59 milijonov evrov prihodkov od prodaje, od tega 45 odstotkov na tujih trgih, ter imela 1,9 milijona evrov čistega dobička. Prihodki matične celjske družbe so znašali 30 milijonov evrov, čisti dobiček 350 tisoč evrov. Bilančni dobiček znaša 174 tisoč evrov, ki naj bi, kot predlagata uprava in nadzorni svet, ostal nerazporejen.
Cetis namreč zadnje čase zelo veliko vlaga v razvoj. Samo lani je za naložbe v strojno opremo vložil 6,6 milijona evrov, investicijski cikel pa nadaljuje tudi letos, saj širi svoje proizvodne zmogljivosti in po napovedih naj bi konec leta že zagnal več novih strojev. Širitev proizvodnje pomeni tudi uvajanje novih izdelkov in storitev. Za kakšne novosti gre, v podjetju še ne želijo razkriti.
JANJA INTIHAR
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Previsoka cena za dotrajano zgradbo
Na Polzeli v bližini tovarne nogavic že več let samevajo Mercatorjevi poslovni prostori. Tako kot še več kot dvesto drugih nepremičnin po državi jih želi najboljši trgovec prodati, cena zanje pa je precej visoka.
Zgradbo je v 90. letih prejšnjega stoletja zgradilo nekdanje trgovsko podjetje Puckmeister. Ko je prenehalo z dejavnostjo, je v njej svojo enoto odprla Era, ki je leta 2005 svojo celotno trgovsko mrežo prodala Mercatorju.
Ta je potem leta 2015 stavbo po simbolični ceni oddal v najem Občini Polzela, ki je v njej zagotovila prostore za humanitarno organizacijo Slovenska banka hrane. Hu-manitarci naj bi zgradbo med drugim tudi zaradi dotrajanosti želeli zapustiti. Prostori so iz leta v leto v slabšem stanju, okolica je zanemarjena, še zlasti hudo je ob vsakem neurju, ki odpadli material raznaša naokoli.
Pred časom se je Občina Polzela zanimala za nakup stavbe, a je misel na to opustila zaradi previsoke cene, prav tako trenutno nima primernih
vsebin zanjo. Zgradba je namreč v tako slabem stanju, da jo bo zelo težko obnoviti, zato jo bo moral novi lastnik, po mnenju župana, najverjetneje porušiti. Medtem pa Merca-torjeve strokovne službe menijo, da je zgradba v solidnem stanju. Tudi cena, ki jo želijo zanjo, se jim ne zdi visoka. Izhodiščna cena, ki so jo postavili za zgradbo skupaj z malo manj kot 17 arov velikim zemljiščem, znaša 360 tisoč evrov. V Mercatorju pravijo, da zanimanje za nakup je, vendar interesenti še niso ponudili sprejemljive kupnine.
ŠO, JI
iztekel septembra 2019, Mojci Letnik, ki bo po novem namesto naziva članica uprave imela naziv direktorica, pa novembra 2020. Čeprav zaradi preoblikovanja to ne bi bilo nujno, bo premogovnik še naprej imel nadzorni svet. Člani bodo isti kot zdaj, saj bosta lastnike v njem zastopala Stojan Nikolič in Uroš Podobnik, zaposlene pa bo zastopal Danilo Rednjak.
Izguba ostala nepokrita
Premogovnik Velenje je po treh letih visokih izgub lani imel 770 tisoč evrov čistega dobička, pri čemer bilančna izguba kljub temu še naprej ostaja velika, saj znaša 33 milijonov evrov. HSE je na seji skupščine odločil, da bo ostala nepokrita. Premogovnik že nekaj časa, da bi izboljšal svojo finančno sliko, prodaja premoženje, ki ne sodi v njegovo osnovno dejavnost. Doslej je bil uspešen predvsem pri prodaji svojih turističnih in gostinskih zmogljivosti.
JI, foto: arhiv NT (GrupA)
Delo solastnik start upa Lummie
Medijska hiša Delo je postala solastnica podjetja za spletne storitve Lummie iz Celja. Podatki o tem, kolikšen delež ima in koliko je zanj plačala, še niso znani.
Lummie je spletni portal za izmenjavo znanja in spretnosti, ki deluje kot spletna tržnica, kjer se srečata ponudba inštruktorjev in povpraševanje po znanju. Z oddajo oglasa učitelji in inštruktorji oglašujejo svojo dejavnost in s tem polnijo ponudbo spletne tržnice, na drugi strani si lahko otroci, dijaki, študentje in tudi odrasli izberejo želeno znanje, želenega inštruktorja in želen kraj inštruiranja.
Spletno platformo znanja je pred približno letom zasnovala mlada ekipa celjskih profesorjev in študentov ter ustanovila zagonsko podjetje.	JI
GOSPODARSTVO
5
DUTB in mali delničarji želeli dividende
Večinski lastnik Term Dobrna preglasoval ostale delničarje, dobiček ostaja v podjetju
Predstavnikoma Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Vseslovenskega združenja malih delničarjev na seji skupščine Term Dobrna ni uspelo uveljaviti predloga, da bi družba letos izplačala dividende. Obveljala je odločitev uprave in nadzornega sveta oziroma večinske lastnice družbe Alea Inženiring, da celoten bilančni dobiček, ki znaša malo več kot 63 tisoč evrov, ostane nerazporejen. DUTB in združenje nista napovedala izpodbojne tožbe na takšen sklep. Je pa slaba banka opozorila, da bo takšno možnost uporabila v prihodnje, če Terme Dobrna ne bodo kmalu oblikovale dividendne politike do leta 2020.
Terme Dobrna so po nekaj slabih letih lani že drugo leto zapored poslovale pozitivno in ustvarile 274 tisoč evrov čistega dobička. Uprava je večino denarja razporedila za druge namene, tako da je ostalo le 63 tisoč evrov bilančnega dobička, a še za tega je delničarjem predlagala, naj sprejmejo sklep o razporeditvi v rezerve. Vseslovensko združenje malih delničarjev in njegov predsednik Kristjan Verbič, ki imata skupaj le 33 delnic Term Dobrna, sta predlagala, naj družba letos vendarle izplača dividende, saj to ne bi imelo negativnega vpliva na njen razvoj. V združenju so predlagali, da bi poleg bilančnega dobička delni-
V Celju bodo za Jolly delali tempere
Avstrijska korporacija Brevillier Urban&Sachs, ki je lani kupila invalidsko podjetje Aero Ida, bo danes (četrtek) v Celju zagnala proizvodnjo tempera barvic za svojo blagovno znamko Jolly. S tem bo uresničila še enega od svojih načrtov, kako spet na noge postaviti celjsko tovarno barvic.
Avstrijci so ob nakupu podjetja Aero Ida, ki je bilo zaradi stečaja matične družbe Aero popolnoma izčrpano, obljubili, da bodo vanj vložili milijon evrov. Do zdaj so že kupili nekaj strojev in poskrbeli za certifikate, ki zagotavljajo, da so vsi izdelki zdravju neškodljivi. Razširili so tudi program izdelkov, ki jih prodajajo pod blagovno znamko Aero. Največja novost, ki so jo predstavili ob začetku počitnic, so barvni svinčniki. Izdelujejo jih v svoji tovarni v Avstriji, kakovost je približno takšna kot pri barvicah Jolly, medtem ko je cena občutno nižja.
Zdaj bo celjsko podjetje naredilo še pomembnejši korak naprej, saj bo za blagovno znamko Jolly začelo izdelovati vodene in tempera barvice. Globalni vodja prodaje izdelkov Jolly Clemens Ellmauthaler je že pred časom napovedal, da bodo barvice prodajali v 140 državah, kjer je Jolly že prisoten.
Izdelovanje tekočih barvic za avstrijsko korporacijo bo najverjetneje prineslo nekaj sprememb tudi za zaposlene v podjetju Aero Ida. V njem trenutno dela 31 ljudi, od katerih jih ima 17 status invalida. Ker tudi po prihodu novih lastnikov proizvodne zmogljivosti niso bile v celoti zapolnjene, se je večkrat zgodilo, da je kdo od delavcev moral doma čakati na delo. Zaradi proizvodnje temper za Jolly naj bi se tudi to spremenilo, morda pa se bo izkazala potreba še za nove zaposlitve. Ob stečaju Aera je v invalidskem podjetju delalo 47 ljudi.
JI
Delavci že dobili denar
Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril je prej, kot je napovedala, poplačala del terjatev, ki so jih v stečaju prijavili nekdanji delavci. Gre predvsem za odpravnine, saj so delavci večino denarja za neizplačane plače in neizkoriščen dopust dobili iz jamstvenega sklada že kmalu po stečaju.
Terjatve za odpravnine za vseh 164 delavcev znašajo malo več kot 1,3 milijona evrov. Stečajna upraviteljica je iz kupnin, ki so se v stečajni masi nabrale s prodajo tistega premoženja Aera, ki ni bilo zastavljeno, lahko poplačala 40 odstotkov delavskih terjatev. Tokratno poplačilo najverjetneje ne bo edino. Alenka Gril namreč napoveduje, da si bivši zaposleni lahko nekaj denarja obetajo tudi potem, ko bo prodala obrat v Šempetru, kjer je še nekaj strojev, ki niso pod hipoteko.
JI
čar jem razdelili tudi 136 tisoč evrov dobička, ki pa ga je uprava že razporedila v rezerve. Bruto dividenda na delnico bi znašala 0,28 evra, nižja pa ne bi smela biti, saj so stroški borzno--posredniških družb tolikšni, da bi na koncu malim delničarjem ostalo le malo denarja.
Slaba banka zahtevala manj
DUTB, ki je v lastništvo Term Dobrna vstopila aprila letos, ko je iz stečajne mase Zvona Ena Holding prevzela malo več kot 21-odstotni delež, na katerega je imela vpisano zastavno pravico, in nato od malih delničarjev odkupila še 12.860 delnic, je bila pri svoji zahtevi o izplačilu dividend bolj skromna. Predlagala je namreč, naj terme delničarjem namenijo malo več kot 62 tisoč evrov bilančnega dobička, tako da bi bruto dividen-da na delnico znašala 0,09 evra. Ob tem je slaba banka predlagala, naj v Termah Dobrna čim prej oblikujejo politiko izplačila dividend do leta 2020, sicer bo v prihodnje uporabila možnost izpodbojne tožbe na sklepe o delitvi dobička.
Dobiček za razvoj
Ne združenje ne slaba banka s svojim predlogom o delitvi dividend nista uspela, saj ju je preglasovala največja delničarka družba Alea inženiring, ki ima v lasti 67 odstotkov zdravilišča. »Obema delničarjema smo
Terme Dobrna letos beležijo eno najvišjih zasedenosti med slovenskimi naravnimi zdravilišči.
tudi pojasnili, da Terme Dobrna nujno potrebujejo denar za svoj razvoj,« je po seji skupščine povedal direktor Aleš Semeja. V enem najstarejših slovenskih naravnih zdravilišč namreč načrtujejo, da bodo do leta 2019 obnovili vse svoje hotelske zmogljivosti. Do zdaj so novo podobo dobile vse sobe v osrednjem hotelu Vita, prihodnje leto bosta prišla na vrsto še Vila Higiea in hotel Park. Prenovili so že bazene, kjer so letos uredili še teraso, prenovili in razširili so tudi gostinski del. Ves čas po korakih obnavljajo tudi Zdraviliški dom.
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola vabi k vpisu z 2. prijavo v višješolske študijske programe:
UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE
ŽIVILSTVO IN PREHRANA
NARAVOVARSTVO
GOSTINSTVO IN TURIZEM.
Drugo prijavo oddajte od 28. avgusta do 1. septembra
na spletni strani Višješolske prijavne službe Celje.
Informacije: Šolski center Šentjur www.sc-s.si
Lani so v Termah Dobrna ustvarili 8,6 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, kar je za 11 odstotkov več kot predlani. Rast beležijo tudi letos, saj imajo v primerjavi z lani več gostov in več nočitev, zasedenost hotelskih zmogljivosti pa je med najvišjimi v slovenskih naravnih zdraviliščih. Aleš Semeja podrobnosti poslovanja v letošnjem prvem polletju še ne razkriva, številke pa bodo, kot pravi, znane že kmalu.
Letos velike spremembe
Terme Dobrna so letos doživele velike lastniške
spremembe. Po prevzemni ponudbi, ki jo je objavila v začetku leta, je večinska lastnica s 67-odstotnim deležem postala celjska družba Alea Inženiring. Druga največja delničarka je od aprila Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima 23,3-odstotni lastniški delež. Junija se je med lastnike vpisalo tudi žalsko podjetje Grafo Lit, ki je kupilo 5,3 odstotka delnic term in s tem postalo njihov tretji največji delničar. Lastniki preostalih delnic so manjši X arji.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
Možnosti višješolskega izobraževanja na Šolskem centru Šentjur
Nastanek višje strokovne šole v Šentjurju je pomenil in pomeni pomembno novo kvaliteto v širši regiji, hkrati pa nudi možnost študentom, da blizu svojega bivališča pridejo do višješolske izobrazbe. V minulih letih se je višja strokovna šola programsko razvijala in tako sedaj na Šolskem centru Šentjur izvajamo programe prehranske verige, ki je velikega pomena za gospodarstvo v širši regiji, v državi in v vsej Evropi.
Izvajamo štiri višješolske programe prehranske verige. in sicer Upravljanje podeželja in krajine, Živilstvo in prehrana, Gostinstvo in turizem ter Naravovarstvo; vse programe kot redno in izredno obliko študija. Višješolski strokovni izobraževalni program se izvaja vse leto. Študijsko leto ima 34 tednov izobraževalnega dela, od tega 24 tednov strokovno-teoretičnega (predavanja, seminarske in laboratorijske vaje) in 10 tednov praktičnega izobraževanja. Praktično izobraževanje se izvaja v strokovno ustreznih podjetjih oz. organizacijah, na kmetijah ali na šolskem posestvu. Izvajanje programa traja dve leti. V okviru izobraževalnega procesa so tudi terenske vaje in strokovne ekskurzije, ki so zelo pomemben del izobraževanja, saj študenti v praksi vidijo in izkusijo strokovne vsebine, ki jih poslušajo v sklopu predavanj in vaj. Izvajanje izobraževalnega programa izrednega študija traja dve leti in pol in je prilagojeno v skladu z veljavno zakonodajo.
Ker pa se zavedamo pomena povezovanja šole ne le z lokalnim okoljem, temveč tudi širše, vsako študijsko leto omogočimo zainteresiranim študentom, da v okviru mednarodnega programa Erasmus+ del študijskih obveznosti (študij ali praktično izobraževanje) opravijo v eni izmed evropskih držav.
Vabljeni, da se prijavite v višješolske programe, ki jih izvajamo na Šolskem centru Šentjur od 28. avgusta do 1. septembra 2017, in sicer z elektronskim prijavnim obrazcem na spletni strani Višješolske prijavne službe Celje http://vps.vss-ce.com/VPS/.
Muzejski trg jeseni končan, a ne v celoti
Zaradi arheoloških najdb območje pred grofijo kasneje v uporabi
Območje Muzejskega trga pred Staro grofijo, ki sredi oktobra še ne bo predano namenu.
CELJE - Po večmesečnih obnovitvenih delih Muzejski trg že dobiva drugačno, lepšo in počasi tudi končno podobo. Konec obnove je predviden za sredino oktobra, čeprav takrat zaradi zahtevnih arheoloških raziskav še ne bodo končana vsa dela pred Staro grofijo.
Izvedba obnove Muzejskega trga je zastavljena v treh sklopih oziroma na treh območjih. Dela na prvem območju, na Okopih, so v glavnem končana: med drugim so bili obnovljeni infrastrukturni vodi, območje je na novo tlakovano, so nam povedali v Mestni občini Celje, ki je investitorka obnove. Končuje se tudi drugi del obnove, pred Osrednjo knjižnico Celje, kjer je po končanih komunalnih in asfalterskih delih na vrsti polaganje tlakov.
Območje pred Staro grofijo, ki predstavlja tretji del obnove Muzejskega trga, je trenutno izvzeto iz gradbenih del zaradi dobro ohranjene rimskodob-ne arhitekture z ohranjenimi barvitimi freskami. Zavod za varstvo kulturne dediščine je oblikoval končne usmeritve in določil kulturnovarstvene pogoje, ki so osnova za pripravo idejnega projekta predstavitve arheoloških najdb na mestu samem, enako kot v primeru arheološkega paviljona na Glavnem trgu. Do zime bo sicer treba zaščititi arheološke najdbe.
Obnovljen Muzejski trg bo tako predan namenu brez ob-
močja pred grofijo. Uporabnega dovoljena sicer ne bo treba pridobiti, ker gre za vzdrževalna dela v javno korist, so še povedali v celjski občini. Na
preno vlj enem Muzej skem trgu bo po odprtju drugačen prometni režim, saj ne bo več omogočeno parkiranje. Prav tako bo drugačen sistem
ravnanja z odpadki. Ekološki otoki bodo kot pilotni projekt v Celju, urejeni pod zemljo.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Do septembra vrtec z novo zemljino
CELJE - Sanacija onesnažene zemljine ob vrtcu Hu-dinja, ki jo izvaja podjetje Voc Celje, poteka v skladu z načrti, so povedali v Mestni občini Celje.
Izvajalec del je v minulih dneh od konca julija, ko so se začela dela, odstranil onesnaženo zemljino do globine 50, ponekod tudi tudi do 70 centimetrov ter vgradil prvo plast geoteksti-la in drenažni sloj lomljen-ca. Sledile bodo še ena plast geotekstila ter nova zemlja in travna ruša.
Delavci Voca še postavljajo temeljne plošče za ponovno postavitev igral, z opaži so zavarovali mesta za zasaditev novih dreves. Ves nov material, ki bo nadomestil prejšnjo onesnaženo zemljino, je bil predhodno pregledan na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Izkopano onesnaženo zemljino, gre za približno 1.400 kubičnih
metrov materiala, Voc odvaža na območje Stare cinkarne. Tam bo zemlja začasno
uskladiščena na ločeni deponiji, in sicer do odvzema vzorcev zemljine, ki ga bo izvedlo podjetje Erico.
V celjski občini pričakujejo, da bodo najnujnejša dela
končana do konca avgusta, nova drevesa pa bodo posajena predvidoma novembra. Pogodbena vrednost del sanacije onesnažene zemljine v vrtcu Hudinja sicer znaša več kot 128 tisoč evrov.
RG
Foto: SHERPA
Dela pri obnovi zemljine v vrtcu Hudinja gredo po načrtih.
Prva lopata za kolesarsko pot
Začetek del septembra, prva etapa bo stala 2,3 milijona evrov
CELJE, LAŠKO - Začetek težko pričakovane gradnje kolesarske povezave med Celjem in Laškim je vendarle vedno bliže. Po zagotovilih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) naj bi se gradnja prvega odseka, od mostu pri Tremerjah do Rifengozda, začela v prvi polovici letošnjega septembra.
Zaradi relativno dolge kolesarske povezave med Celjem in Laškim, približno 11 kilometrov, in zaradi raznolikega ter zahtevnega terena je trasa razdeljena na devet (pod)odsekov, gradnja pa je predvidena v treh etapah. Državna direkcija za infrastrukturo je letos izvedla razpis za gradnjo odsekov prve etape - od mostu pri Tremerjah, po protipoplavnem nasipu na desni strani Savinje, čez novozgrajeno brv na levi breg Savinje do Rifengozda. V teh dneh je predviden podpis pogodbe z glavnim izvajalcem del, podjetjem Adriaplan, in s podizvajalcem, Gorenjsko gradbeno družbo.
Vrednost naložbe v prvi gradbeni etapi znaša približno 2,3 milijona evrov, pri čemer bo brv stala 1,5 milijona evrov, gradnja kolesarske steze 850 tisoč evrov. Gradnja bo predvidoma končana avgusta prihodnje leto.
DRSI bo po odkupu vseh potrebnih zemljišč pripravila razpis za gradnjo odsekov druge etape, od Celja do obstoječega mostu čez Savinjo pri Tremerjah, ter potem še tretje etape, od Rifengozda po nabrežju Savinje do Laškega.
Državna kolesarska povezava Celje-Laško je del regijskega, državnega in tudi mednarodnega kolesarskega omrežja. Namen in cilji gradnje kolesarske povezave so zagotavljanje prometne varnosti kolesarjev, razvoj kolesarskega turizma, spodbujanje trajnostne mobilnosti, zdravega načina življenja in športno-rekreativnih dogodkov, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in izboljšanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva.
ROBERT GORJANC, infografika: DRSI
Potek kolesarske povezave med Celjem in Laškim ter shema gradbenih etap in (pod)odsekov
Podvoz pri pošti odprt šele novembra
CELJE - Predvideno je bilo, da bo podvoz pod železniško progo pri pošti, in sicer na Teharski cesti v Celju, spet odprt za promet v zadnjih dneh avgusta. A se to zaradi del na železniških tirih v okviru obnove proge Zidani Most-Celje še ne bo zgodilo. Na odprtje podvoza bo treba počakati do sredine novembra.
Izvajalec del, družba CGP, trenutno opravlja obnovo na območju odstranjenih železniških tirov 4 in 5. Na tem mestu so bile izvedene rušitev stare in gradnja nove jeklene betonske prekladne konstrukcije oziroma plošče podvoza, hidroizolacija in drenaža za opornikom. Obnova podvoza na omenjenem mestu bo predvidoma končana do 25. avgusta, a to še ne pomeni odprtja podvoza, so nam povedali v Direkciji za infrastrukturo Republike Slovenije.
Predvideni sta namreč še dve fazi izvedbe, ki sta pogojeni z izvajanjem del na železniških tirih, in sicer gradnja nove plošče podvoza na območju tirov 1 in 2 ter v zadnji fazi še na območju tira 3, kar bo zahtevalo še približno tri mesece gradbenih del. Kot so še pojasnili v direkciji, bo zaradi znižanja spodnjega roba nove plošče podvoza treba sočasno poglobiti tudi vozišče, izvesti meteorno odvodnjavanje ter urediti ostalo infrastukturo na območju podvoza. Zapora Teharske ceste pri pošti je tako predvidena do 15. novembra.
Vrednost obnove podvoza s pripadajočo infrastukturo sicer znaša približno 380 tisoč evrov.	RG
Krajani kamnoloma na svojem dvorišču nočejo
Občinski prostorski načrt v krajevni skupnosti Tinsko predvideva kamnolom - Javna razgrnitev osnutka do konca meseca
ŠMARJE PRI JELŠAH -Zelo verjetno je bil s tihim porajanjem kamnoloma v gozdu nad Tinskim v zadnjih šestih letih seznanjen marsikdo. Večine ljudi, ki jih to najbolj neposredno zadeva, med temi ni bilo. Ko je bil pred tedni razgrnjen predlog občinskega prostorskega načrta, je bila strateška usmeritev občine jasna. Več kot osem hektarjev državnega gozda nad idilično vasjo se lahko spremeni v kamnolom. Krajani Tinskega so nad tem zgroženi. Njihov odziv je enoten in odločen. Kamnoloma v svoji soseščini nočejo.
Predsednik Krajevne skupnosti Tinsko Mitja Toplišek je po pregledu dokumentov ugotovil, da bo poseg v okolje nepredstavljivo posegel v njihov način življenja. »Na vprašanje, kako je lahko postopek prišel že tako daleč in kako naj ga ustavimo, se občinske službe le izgovarjajo druga na drugo, v končni fazi pa zaključijo, da je župan edini, ki lahko posreduje. Gospod Šket se je umaknil, češ da z vsem tem nima nič. V nadaljevanju je sicer obljubil, da bodo naši argumenti upoštevani. Srečanje s krajani v širšem obsegu pa je vodstvo občine zavrnilo, ker za to naj ne bi bilo potrebe.«
Vodni viri
nepomembna
malenkost
Za spremembo namembnosti zemljišč v občinskih prostorskih načrtih je treba
»Krajanov nas ni nihče nič vprašal. Niti tistih lastnikov, ki imajo zemljišča neposredno pod zarisano črto spornega zemljišča. S hudourniki od tam imamo veliko težav že zdaj. S takšnimi posegi bo samo še huje. Zdi se, da smo ljudje v tej igri kapitala in zasebnih interesov postranska in nepomembna škoda.«
Kamnolomi so nujno zlo, a življenje v njihovi soseščini je vse prej kot prijetno.
zagotoviti privolitev krepko več kot tridesetih soglaso-dajalcev. Očitno potencialni koncesionar v sodelovanju z občinskimi službami s tem ni imel večjih težav. Toplišek in drugi krajani Tinskega se bojijo, da tudi zaradi zavajajočih in napačnih izhodišč. »Največja težava so vodni viri. Na tej površini je več kot eden, ki je strateškega pomena za vodooskrbo na širšem območju. Povsem spregledali so tudi vse manjše vodne vire
in zasebna zajetja, ki jih uporabljajo posamezne domačije. V enem dokumentu piše, da bližina kamnoloma naj ne bi vplivala na osrednji vodni vir. Morda res ne, če bi v resnici šlo za manjši peskokop, kjer bi uporabljali le en bager. Tudi tako so nam projekt v neki fazi predstavili. Idejni rudarski projekt pa kaže, da gre v resnici za sedem nivojev po dvanajst metrov, kjer bodo material pridobivali z vrtanjem in miniranjem. Tež-
ko verjamem, da gre za nevednost. Bojim se, da je v ozadju vse kaj drugega.«
Osem hektarjev odprtih vprašanj
Kot pravi Toplišek, se najbolj bojijo hrupa in prahu. »Bodoči uporabnik kamnoloma ima med drugim registrirane tudi spremljajoče dejavnosti. Kaj točno to pomeni, ne vemo. Trenutno se govori o manj kot hektarju aktivne rabe kamnoloma, vendar se
spreminja namembnost skoraj desetkrat večje površine. Kako se širijo kamnolomi in kaj to posledično prinese s seboj, vemo vsi.« Po pregledu dokumentacije se je zdelo, da investitor, podjetje Gramoz - AP iz Šmarja, ni pridobil edino soglasja OKP Rogaška Slatina. Zdaj so krajani pridobili tudi dokument, po katerem je direktor OKP Rogaška Slatina soglasje podpisal že 16. aprila 2012. Ali miniranje površin na več kot
osmih hektarjih gozdnih površin resnično ne bo vplivalo na dragocene vodne vire na tem območju, je seveda vprašanje, na katerega bomo odgovor še iskali. Soglasje je bilo dano za obdobje enega leta in torej ni več veljavno.
Čas za pripombe do konca meseca
Dopolnjen osnutek OPN-ID Šmarje bo javno razgrnjen 45 dni, in sicer od 8. julija do vključno 31. avgusta 2017. V tem času lahko krajani podajo svoje pripombe na celotno zadevo. Anita Rajh z občinskega oddelka za okolje in prostor je dejala, da so postopki pred dejansko vzpostavitvijo kamnoloma še dolgi. Hkrati je prav zdaj prvič, da so krajani sploh povabljeni k sodelovanju in podajanju svojih mnenj. Po njenem so še vse možnosti odprte in v postopku ni še nič dorečeno. Glede na velike vložke, ki jih imajo posamezniki v tej igri, je temu težko verjeti. Podjetje Gramoz - AP iz Šmarja je na ministrstvo vlogo za pridobitev rudarske pravice neuspešno vložilo že julija 2012. Če bi občinski svet v prihodnjih mesecih OPN sprejel v tej obliki, ovir za pridobitev rudarske pravice ne bo več. Krajani so zdaj prvič del postopka. Zagotovila, da bodo slišani in upoštevani, nimajo nobenega. Zadnjo besedo bo imela v vsakem primeru politika. Kakšno stališče bo zavzela, bomo videli prav kmalu.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT
Starejši brat Velenjskega gradu se prebuja
Grad Šalek vedno bolj vključen v dogajanje turističnega društva - Prvi korak naprej so nujna vzdrževalna dela
VELENJE - Šaleški grad se nahaja na griču nad naseljem Šalek v Velenju. Od nekdaj mogočne grajske zgradbe so ostale samo še razvaline stolpa. Turistično društvo Šalek si prizadeva ustaviti njegovo propadanje in v njem urediti manjši prireditveni prostor. Z vsakim letom ga bolj vključuje v program svojih prireditev in s tem tako domačine kot turiste opominja o pomenu gradu za kulturno dediščino lokalnega okolja.
Grad Šalek je najstarejša grajska stavba v Šaleški dolini. Po besedah dr. Toneta Ravnikarja s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je celo edini v Sloveniji, po katerem je ime dobila dolina. Doline se sicer praviloma imenujejo po vodotokih. Grad Šalek naj bi bil opuščen po letu 1770, ko ga je že drugič v kratkem času zajel požar. Kasneje ga niso več obnavljali. Njegov najsta-
rejši del je stolp, ki se je v večji meri ohranil do danes, zaradi svojega trikotnega tlorisa pa je edinstven v Sloveniji. V Evropi so samo trije takšni.
Želijo table in koše za smeti
Pri urejanju okolice gradu, ki je zavarovan z ograjo, do njega pa vodijo lesene stopnice, aktivno sodelujejo člani Turističnega društva Šalek, ki se pri tem srečujejo z nekaterimi težavami. Na gradu se zadržujejo posamezniki, ki za vstop v bližino zgradbe poškodujejo ograjo in za seboj puščajo smeti, tudi steklovino in igle. Za urejeno okolico skrbi konce-sionar Mestne občine Velenje, ki nujna dela na pobudo turističnega društva opravlja zgolj priložnostno pred prireditvami in napovedanimi vodenji. Društvo s predsednico Marijo Brložnik si želi jasno določene izvajalce celo leto, ki bodo skrbeli za odvoz smeti, košnjo,
Turistično društvo Šalek je ob letošnjem tradicionalnem Starotrškem dnevu, ki naj bi bil v soboto popoldne, a je zaradi dežja odpadel, v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma prejšnji teden pripravilo okroglo mizo Šaleški grad - kaj bi z njim. Na njej so sodelovali strokovnjaki s področja kulturne dediščine in zgodovine ter domačini.
ureditev dostopnosti poti in ohranjanje grajskega stolpa. Na gradu si prizadeva urediti manjši prireditveni prostor, predvsem pa želi zavarovati grajski stolp pred morebitnim padanjem kamenja z grajskega zidu. Pred grajskim obzidjem ima v načrtu vrtiček in travnati del, za kar se že dogovarja z lastniki zemljišč.
V pripravi načrt upravljanja
Grad je začel še posebej hitro propadati v 90. letih prejšnjega stoletja. »Zob časa je naredil svoje, enako tudi gradnja predora pod gradom, zato bi bilo treba najprej opraviti nujna vzdrževalna dela za ohranitev ruševine, torej zidov in obzidja,« izpostavlja Danijela Brišnik, vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Velenjski župan Bojan Kon-tič je hvaležen Turističnemu društvu Šalek za ves trud, ki
ga vlaga v Šaleški grad. Občina, ki je tudi lastnica gradu, je že začela pripravljati načrt upravljanja, v katerem bo jasno določeno, kdo in kako bo z gradom upravljal. »Naša projektna skupina se bo tega aktivno lotila. Že iščemo možnosti na različnih razpisih. Najprej moramo poskrbeti za varnost in preprečiti propadanje gradu,« je jasen župan.
Eden potencialnih skrbnikov gradu bi lahko bil Muzej Velenje. »Na območju Šaleške doline že skrbimo za nekaj spomenikov kulturne dediščine, kar pomeni, da vzdržujemo zgradbe in okolico, usklajujemo vsebine in dogajanje, smo sogovornik Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zato smo tudi eden možnih skrbnikov tudi Šaleškega gradu,« pojasnjuje Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje.
ŠPELA OŽIR
Foto: FRANCI MARŠNJAK
Od »mežnarije« do
priljubljene planinske
■
postojanke
Dragov dom na Homu praznuje 50 let Ob jubileju na ogled razstava
ŽALEC - Hom je postal priljubljena planinska postojanka, ki tako pozimi kot poleti privablja številne ljubitelje pohodništva. Kulturno društvo Svoboda Griže je ob tej priložnosti v tamkajšnjem kulturnem domu pripravilo razstavo, na kateri so na ogled različni arhivski dokumenti, vpisne knjige, članki, fotografije, legende in likovna dela, ki so nastala na likovni delavnici konec aprila na Homu.
Planinsko društvo Zabuko-vica je planinsko postojanko uredilo v stari propadajoči »mežnariji«, ki jo je leta 1965 odkupilo od preboldske župnije, medtem ko mu je zemljišče okrog nje podaril Karel Petek - Mežnarjev. Darilna pogodba je še danes ohranjena in je v teh dneh poleg ostalega dokumentarnega gradiva na ogled na razstavi v Grižah. Člani društva so opravili ogromno prostovoljnih ur. Po temeljiti obnovi jim je dom, ki so ga poimenovali po takrat najstarejšem in aktivnem planincu Dragu Ocvirku, uspelo odpreti l7. septembra 1967.
Več dozidav
V naslednjih desetletjih so sledile posodobitve in razširitve. V začetku 70. let so najprej pozidali klet in uredili verando, ki so jo čez nekaj let tudi zaprli. Leta 1972 je bilo prav na Homu odprtje Savinjske planinske poti, o čemer pričajo tudi na
razstavi predstavljeni dokumenti - vabilo na prvi sestanek, seznam in opravljene ure markacistov pri prvem markiranju celotne poti, seznam prvih podeljenih značk za opravljeno pot ... Končni videz je koča dobila leta 1977, ko so ji prizidali novi del. Prenove in izboljšave so se vrstile vse do danes, pojasnjuje predsednica Kulturnega društva Svoboda Griže Lilijana Ježovnik Jančič, ki je ena najbolj zaslužnih za tokratno razstavo, s katero so pospremili tudi letošnji krajevni praznik Griž, ki ga praznujejo avgusta.
Najyeč pohodnikov pozimi
Hom je s svojo lego in z razgledom ves čas priljubljena planinska postojanka, na katero vodijo poti z več strani. Še posebej znan je po širokem razgledu. S terase pri domu je namreč razgled na celo Spodnjo Savinjsko dolino in Celje ter okoliško hribovje. Obiskovalci so vedno znova navdušeni nad urejeno okolico doma. Leta 2005 je v akciji Naj planinski dom Novega tednika in Radia Celje osvojil drugo mesto, leta 2013 je prejel priznanje Občine Prebold za najlepše urejeno kočo. Najprej so na koči dežurali prostovoljci planinskega društva, kasneje
so za gostinsko ponudbo in urejenost okolice začeli skrbeti oskrbniki. Poseben pečat domu je dal dolgoletni oskrbnik Ivan Pinter, čigar pepel so po njegovi smrti julija lani raztrosili v okolici doma. Zadnji dve leti in pol za okolico in gostinsko ponudbo skrbi Andrej Veligošek, ki opaža, da največ ljudi na Hom zavije v hladni polovici leta. »Poleti se poho-dniki odpravljajo v visokogorje, prav tako so na dopustih, zato nas pozimi obiščejo pogosteje.« Dvakrat letno domači planinci na Hom organizirajo skupinski pohod. Prvi pohod žena je bil že spomladi leta 1988 in pohod krajanov jeseni leta 1981. Letošnji, ki bo 15. oktobra, bo še posebej svečan, saj bodo z njim obeležili tudi 50-letnico doma.
ŠPELA OŽIR Foto: ANDREJ VELIGOŠEK
»Znamčenje« knežjega mesta
CELJE - Zavod Celeia Celje je ob tokratni izvedbi trimesečnega poletnega dogajanja poskrbel za tako imenovano »znamčenje« mesta. Namen projekta je vizualno opozoriti na pestrost tega dogajanja in programske vsebine.
V ožjem mestnem središču so številne zastavice s simbolom mesta (celjski grb) in in celostno podobo trimesečne prireditve, nameščene čez Prešernovo in Stanetovo ulico, opozarjale na živahno dogajanje. Še posebej je pri tem izstopalo »znamčenje« za kolesarsko dirko po Sloveniji. Ne smemo prezreti niti samostoječih panojev, ki opozarjajo na program Poletja v Celju.
Vsaj kar zadeva vizualno podobo, tako živahno in mikavno mestno jedro ni izgledalo vse od časov Tedna domačega filma v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je mestno središče s tematsko urejenimi izložbami trgovin imelo značilno celostno podobo priljubljenega in daleč naokrog cenjenega filmskega dogodka.
Kot so nam povedali v zavodu Celeia, priprava vizualne opreme ni bila »za enkratno uporabo«, ampak je mišljena za daljše obdobje. Tako bo Poletje v Celju tudi prihodnje leto zaživelo v značilni celostni podobi, kar v smislu mikavnosti dogodka zagotovo pomeni korak v pravo smer.	RG
Vozili Izletni
ih bodo kovi
avtobusi
«a
Dragov dom na Homu leži na približno šeststo metrih nadmorske višine. Z njegove terase je lep razgled na Spodnjo Savinjsko dolino in Celje.
ŽALEC - Občina je včeraj (v sredo) popisala pogodbo o prevozih osnovnošolskih otrok v občini Žalec in dnevnem najemu avtobusov v prihodnjih treh šolskih letih. Kot najugodnejšega ponudnika je izbrala Izletnik Celje.
Okvirni sporazum, katerega vrednost znaša malo več kot 1,1 milijona evrov, se nanaša na prevoze osnovnošolskih otrok v šolo in nazaj v prihodnjih treh šolskih letih. Izletnikovi avtobusi in kombiji bodo vsak dan opravili 44 voženj v skupni razdalji več kot 480 kilometrov in prepeljali več kot šeststo učencev iz I. OŠ Žalec skupaj s podružnicama, II. OŠ Žalec, OŠ Griže s podružnico, OŠ Petrovče s podružnico in OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Občina Žalec si prizadeva, da so prevozi čim bolj nemoteni in v skladu z zakonskimi predpisi in s tehničnimi zahtevami. Kljub temu da so po Zakonu o osnovni šoli do prevoza upravičeni le učenci, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre ali je na poti v šolo ogrožena njihova varnost, Občina Žalec omogoča prevoz tudi tistim učencem, ki do prevoza na podlagi zakona niso upravičeni, če so v avtobusu oziroma kombiju še prosta mesta.	ŠO
Izobraževanje odraslih
V šolskem letu2017/2018 vabimo k vpisu v izobraževalne programe:
Ћ
Srednja zdravstvena šola Celje
Ipavieva 10 3000 Celje
•	ZDRAVSTVENA NEGAfSSI, štiriletni program); ; ZDRAVSTVENA NEGA(PTI, 3+2);
B0LNI(AR/NEG0VALEC(SPI, triletni program);
•	KOZMETIČNI TEHNIKfSSI, štiriletni program).
Informativni dan bo v torek, 29. avgusta 2017, ob 15. uri.
Izvajamo tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPKin si pridobite poklic:
•	ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA;
•	ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ZDRAVSTVENA REŠEVAIKA;
•	MASER/MASERKA;
•	PEDIKER/PEDIKERKA; - VIZAŽIST/VIZAŽISTKA;
•	MANIKER/MANIKERKA.
Vpis v tečaje in postopke preveijanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij poteka na sedežu šole.
Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah.
Tečaji, postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice potekajo vso šolsko leto.
DODATNE INFORMACIJE:034286900,034286910;infb@szste.si
Težko pričakovani gradbeni premiki
ŠMARJE PRI JELŠAH - V začetku poletja je občina podpisala pogodbo za gradnjo nadhoda čez železniško progo in posodobitev parkirišča pri železniki postaji. Dela se bodo kmalu začela, končali naj bi jih že v septembru. Še težje so Šmarčani pričakovali premik od besed k dejanjem, ko gre za dolgoletno črno točko kraja - Šmarski hram. Osnovna gradbena dela naj bi končali že v tem letu.
Nadhod, ki predstavlja velik korak k boljši varnosti otrok na vsakodnevni poti v šolo, je vreden približno tristo tisoč evrov. Od tega bo direkcija za infrastrukturo zagotovila 70 odstotkov sredstev. 132 metrov dolg prehod bo brez stopnic in bo tako zagotavljal nemoten prehod tudi invalidom in staršem z vozički. Po obnovi Šmarskega hrama se bo končala tudi dolgoletna agonija te stavbe, v katero se bo med drugim preselila tudi občinska uprava. Stavba, v kateri je zdaj, se namreč pogreza in zaradi tega so jo de-
lavci Upravne enote Šmarje pri Jelšah zapustili že pred leti. Šmarski hram je podjetje Latis konec lanskega leta kupilo od več kot dvajsetih denaciona-lizacijskih upravičencev. Kot stoodstotni lastnik je začelo stavbo obnavljati. Trenutno izvaja rušitvena in odstranitve-na dela. Do konca novembra letos naj bi izvajalec opravil
konstrukcijska gradbena dela, objekt dozidal, končal streho in stavbo zaprl. Predvidoma naj bi bila stavba obnovljena v letu dni, naselili bi jo lahko konec leta 2018. Občina bo za svoje potrebe kupila približno tisoč kvadratnih metrov površin, celotna stavba jih ima približno trikrat toliko. Približno šeststo tisoč evrov od predvi-
dene kupnine, ki znaša poldrugi milijon evrov, bo občina plačala iz letošnjega proračuna, preostanek bo zagotovila v prihodnjem letu. Poleg prostorov občinske uprave bodo v prenovljenem Šmarskem hramu tudi drugi poslovni in stanovanjski prostori.
StO
Foto: GrupA
Ste za sladko, kislo ali pekoče?
Praznik paradižnika, paprike in vrtnarskih navdušencev
ŠENTJUR - Vrtnarija Valner v Vodružu je v	V zadnjem letu so lastniki površine še raz-
več kot dveh desetletjih delovanja iz majhne-	širili. Vsako leto pripravijo tudi nekaj tradi-
ga rastlinjaka zrasla v eno večjih vrtnarskih	cionalnih dogodkov, kjer za svoje stranke,
podjetij v regiji.	poslovne partnerje in druge obiskovalce
pripravijo izobraževalno-družabno srečanje s predstavitvijo novih sort zelenjave. Med njimi seveda kraljuje prav paradižnik.
Kljub težjim vremenskim pogojem je vrtnarjem letos uspelo vzgojiti zelenjavo, na katero so lahko ponosni. Obiskovalci so se sprehajali med 37 vrstami paradi-1C11
žnika, ki so se bohotile skoraj do stropa rastlinjaka. Na podlagi pokušine se ljubiteljski vrtičkarji tudi odločijo, katero sorto bodo v prihodnje izbrali za domač vrt. Seveda dobra sadika za lepo bero plodov sredi poletja ni edini pogoj. Za vrtnarske nasvete so tako tudi letos skrbeli priznani hortikulturni strokovnjaki, in sicer Irena Vizjak, Miša Pušenjak, Slavko Zgonc, Drago Jančič in dr. Janko Rode. Med izjemno obloženimi paradižniki so se bohotile še različne sorte paprike in čilijev. Obiskovalcem so prvič postregli tudi domačo lubenico. Čiliji so si prislužili posebno stojnico, saj so s svojim nastopom ob pekoči polenti pustili odprtih kar precej ust obiskovalcev. Pekoča zapeljivost namreč ni vsakomur pisana na kožo. Zapeljivcev pisanih barv in eksplozivnih okusov je bilo na pokušino 16 vrst. Del dneva zelenjave je vsako leto tudi posebno kulinarično srečanje, kjer prigrizke pripravijo nekateri najbolj prepoznavni kuharski šefi iz vse Slovenije. Okusno hrano je pospremila tudi pokušina izvrstnih vin. Prireditev je povezovala pevka in voditeljica Mateja Bobek. Gostiteljica Klavdija Valner Jovan ob koncu dneva ni skrivala zadovoljstva. Ključen del družinske poslovne filozofije je namreč tudi negovanje dobrih odnosov s kupci, katerim se želijo približati z vsaj tremi podobnimi dogodki na leto.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A
Dobrodošla dvojna ohladitev
CELJE - Pod sloganom Dvojna ohladitev je bilo v ledeni dvorani celjskega mestnega parka zadnja dva konca tedna mogoče brezplačno drsati tudi v poletnem času.
V podjetju ZPO Celje so ljubiteljem rekreativnega drsanja namenili čas v soboto in nedeljo od 19. do 20. ure. Gre za projekt, v katerem so poleg osvežitve na celjskem bazenu, ki ga prav tako upravlja to občinsko javno podjetje, omogočili sprostitev in ohladitev v tej poletni pripeki tudi na ledeni ploskvi. Ta je sicer pripravljena že od zadnjih dni julija.
»Tako zgodaj sicer še ni bilo predvideno odprtje, načrtovali smo ga šele sredi avgusta.
Vendar je Drsalna zveza Slovenije v Celju želela pripraviti kamp mladih drsalcev iz Evrope, čemur smo prisluhnili. Tudi zato, ker so podoben projekt pripravili celjski hitrostni drsalci. Tako smo se s celjsko občino dogovorili, da lahko predčasno odpremo drsališče, saj so stroški v takšnih primerih višji kot sicer,« je povedal Ivan Pfeifer, direktor podjetja ZPO Celje.
Dober odziv ljubiteljev drsanja prejšnji konec tedna je dokaz, da je ta oblika sicer zimske rekreacije tudi v poletnem času dobro sprejeta. Prava rekreativna drsalna sezona se bo sicer kot običajno predvidoma začela oktobra.
RG
rekreativni drsalci res želeli.
10
KULTURA
Celjski muzikal si je ogledalo 18 tisoč obiskovalcev
v
Veronika Deseniška ostaja kulturna stalnica poletnega dogajanja
Sredi avgusta je bila na Starem gradu Celje zadnja letošnja ponovitev glasbe-no-gledališke umetnine izpod peresa celjskih ustvarjalcev. Četudi so morali zaradi dežja kar dve predstavi združiti z ostalimi, so organizatorji zadovoljni z letošnjimi ponovitvami.
Miha Firšt, eden od pro-ducentov muzikala Veronika Deseniška, je z letošnjo številko 3.300, ki pomeni število novih gledalcev muzikala celjskih ustvarjalcev, zadovoljen. »S številkami smo zadovoljni, čeprav smo se lani z osmimi ponovitvami kar malce razvadili. Upoštevati moramo, da je ponudba muzikalov vedno bogatejša. Veseli smo, da Veronika De-seniška ohranja mesto na tej sceni. Iskreno verjamemo, da bi lahko muzikal zaradi mitske zgodbe in krasnega prizorišča postal dolgoročna stalnica poletnega dogajanja v Celju. Mogoče bo iz naše-
ga muzikala nastal slovenski Jalta, Jalta. Nesporno je, da bo tudi zaradi Veronike De-seniške Stari grad opazila kopica drugih ustvarjalcev in našla nov potencial, ki ga ponuja prizorišče.«
Veronika Deseniška bo na Starem gradu še naslednje poletje, a se ob tem že porajajo ideje za nove glasbeno-gledališke uprizoritve. »Stari grad je tako mamljivo prizorišče, da z isto ekipo ustvarjamo novo predstavo, ki počasi dobiva obrise. A ne bo tako popularno zasnovana.«
Prekrasno prizorišče odtehta logistične neprijetnosti
Čeprav je Stari grad krasno prizorišče na prostem, ima tudi prav zaradi tega številne pomanjkljivosti. »Dostop je zapleten in mislim, da smo dosegli mejo, kako obiskovalce spraviti na grad. Letos smo dobili samo eno pritož-
Glasbeno-gledališki zgodovinski spektakel, ki pripoveduje najznamenitejšo slovensko ljubezensko zgodbo in Celje prikazuje kot spomenik večni ljubezni Veronike in grofa Friderika, se bo na grajski oder vrnil julija 2018.
bo, pri čemer razumem, da je ljudem že malce jasno, da se obiskovalcev ne da katapultirati na hrib. Če se
postavim v vlogo obiskovalca, popolnoma razumem, da nadomestni datumi niso mogoče vedno najboljši in da
ni prijetno biti dve uri pred predstavo na prizorišču. A mislim, da prizorišče odtehta vse logistične neprijetno-
sti,« je še dodal Firšt. Poleg tega se mora tudi slovensko občinstvo malce prevzgojiti. V Avstriji in Nemčiji imajo številna poletna gledališča na prostem in po besedah sogovornika tam razumejo, da poleti tudi kdaj dežuje, in so do vremenskih neprijetnosti veliko bolj strpni. Predstavo izvedejo tudi v pršenju.
Zgoščenka s skladbami muzikala
Od junija je mogoče najlepše melodije iz muzikala Veronika Deseniška slišati tudi na zgoščenki, na kateri je 19 skladb. Posebnost zgoščenke je, da so na njej izboljšani posnetki z lanske premiere. »Poleg tega, da vse zveni tako, kot mora, je mogoče s skladbami začutiti energijo tistega večera,« je zaključil Firšt. Nekatere pesmi so v letu in pol postale že uspešnice. Njihovi ustvarjalci so zaslužni, da v Celje prihajajo novi obiskovalci iz vseh koncev Slovenije ter knežje mesto spoznavajo kot mesto ljubezni in kulture. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Vsaka aplikacija ima lastnika
Na snemanju spletne serije Dualizem
Od leve proti desni Gregor Deleja, Miha Firšt, Aljaž Cvirn, Mihael Strniša in Filip Brezovšek
Poletno Celje zazibale tango melodije
Celjski tango kvintet Gamma letos praznuje deset let nastopanja in po dolgem času smo ga spet videli ter slišali na celjskem odru. Tokrat z novim članom, a s starim, železnim repertoarjem.
Kvintet Gamma sestavljajo violinistka Anja Čretnik Videmšek, kitarist Aljaž Cvirn, harmonikar Mihael Strniša, kontrabasist Miha Firšt ter pianist Gregor Deleja. A ker je violinistka ostala zadržana v Berlinu, so ob tej priložnosti povabili k sodelovanju klarinetista Filipa Brezovška. Kot odličen glasbenik se je dobro vživel v ustaljeno zasedbo in skupaj so lahko lepo obletnico proslavili z interpretacijami novega tanga Astorja Pi-azzolle, ki obvladuje pretežni del Gammi-nega repertoarja. Letošnje leto se slučajno pokriva s 25-letnico Piazzolline smrti, zato je zasedba na koncertu predstavila dva njegova temeljna cikla; cikel Angelovih plesov in njegov najbolj znan cikel Štirje letni časi.
V desetih letih je zasedba zelo napredovala, predvsem v individualnem smislu. Štirje člani, ki so bili ob nastanku Gamme še di-
jaki, se še vedno izobražujejo na glasbenih akademijah v okoliških državah in vsi štirje so profesionalni glasbeniki. »Mislim, da je lahko zasedba toliko dobra, kot je dober njen najšibkejši člen. Mislim, da se to pri našem skupnem muziciranju pozna. Škoda, da smo v prvih štirih letih nabrali sto koncertov, v naslednjih šestih niti ne več toliko, da bi lahko to večkrat pokazali. Danes je osnovna naša motivacija druženje in glasba je tista zabavna stvar, ki pride zraven,« je ob koncertu povedal Miha Firšt. Ta sproščenost in duhovitost sta se pokazali tudi na odru, saj si je Miha Firšt kot mlajši član zasedbe z zelo izvirnimi pripombami malce privoščil »starejšega« Delejo in tudi katerega drugega predstavnika slovenske pop scene.
Stalnica Gamminega delovanja ni samo Astor Piazzolla, temveč tudi poletne turneje na Solnograško, kjer so člani vsako leto gostje v mestu Bad Ischl. Tako so po celjskem koncertu odšli na svoje stalno tuje koncertno prizorišče.
BGO
Foto: SHERPA
Celjsko društva TFilm produkcija, ki združuje mlade filmske in gledališke ustvarjalce z mnogimi izkušnjami in uspehi na svojem področju, je te dni vključeno v velik in povsem nov projekt na slovenskem območju. V posebnih prostorih večje upravne stavbe namreč snemajo spletno serijo Dualizem o umetni inteligenci, ki je sestavljena iz petih 30-minu-tnih delov in bo predvajana na spletnem portalu.
Pogovor z režiserjem in s scenaristom Tomažem Krajn-cem smo opravili peti snemalni dan.
Kakšno je trenutno delovno vzdušje?
Če bi ocenjevali po energiji, bi pomislili, da smo na sredini oziroma proti koncu snemanja, ampak dejansko smo na začetku. Že zdaj smo zelo utrujeni, ker je snemanje zelo natrpano. Pet 30-minutnih epizod moramo posneti v 26 dneh, kar je res zelo obsežno, sploh ker želimo ohraniti kakovost, h kateri stremimo. Ne smemo si dopuščati preveč napak, ker vsako ponavljanje vzame veliko časa.
Scenarij je vaše delo. Ali lahko razkrijete vsaj malce zgodbe?
Zgodba je postavljena v bližnjo prihodnost, kjer so aplikacije na mobilnih telefonih že tako razvite, da razmišljajo po svoje in sočustvujejo. S to zgodbo želimo subtilno prikazati psihosocialne posledice
Ustvarjalci in producenti spletne serije Dualizem: Igor Pečoler, direktor fotografije, Laura Gričar, marketing, Tomaž Krajnc, scenarist in režiser, Nejc Jezernik, direktor izbora igralcev. (Foto: Rok Tržan)
takšnega razvoja tehnologije.
Koliko je igralcev in članov ekipe na snemanju?
V osnovi smo štirje produ-centi, 10 do 15 je članov tehnične ekipe ter 50 igralcev.
Ali ste imeli z iskanjem igralcev težave?
Imeli smo zelo dober odziv na avdicijo, saj je bilo več kot dvesto prijav, kar nas je zelo presenetilo. Imeli smo velik nabor igralcev. Igor Pečoler pozna tudi veliko tehničnega osebja, ki ga je povabil k sodelovanju. Vedno znova smo presenečeni, kako so vsi naši sodelavci zainteresirani, koliko je med njimi delovne vneme, navdušenja in koliko ga prinašajo s sabo na snemanje. Dejansko bodo 26 snemalnih dni brez plačila, ker je celoten projekt povsem prostovoljen.
Neverjetna energija na snemanjih daje tudi nam producen-tom dodaten zagon.
Kje bo mogoče serijo videti?
Ta serija bo predvajana na internetu. Z našim generalnim sponzorjem T2 se pogovarjamo, da bi jo s časovnim zamikom predvajali tudi v njegovi videoteki. Naša osnovna ideja je, da ta serija sledi trendom filmske produkcije na zahtevo, da je ni mogoče videti na klasičnem televizijskem sporedu, ampak je nekje na voljo preko interneta in si jo lahko uporabnik v različnih časovnih obdobjih večkrat pogleda. S serijo ne bomo služili, stroške snemanja bomo pokrili s sponzorskimi sredstvi.
BARBARA GRADIČ OSET
KULTURA
11
Kakšen film bi posneli v 60 urah?
4. maraton kratkega filma Muvit/6x60 je gostoval v Celju
V	Celjskem domu so v soboto zvečer ob koncu 4. maratona ustvarjanja kratkih filmov podelili nagrade. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali režiser Miha Hočevar, direktor fotografije Jure Černec in igralka Mojca Funkl, je podelila tri denarne nagrade za ekipe, ki so uspele dane usmeritve v 60 urah najbolj kreativno in filmsko uporabiti v svojem filmu, ki ni smel biti daljši od osem minut.
V	sredo ob 12. uri se je pred Celjskim mladinskim centrom začel filmski maraton, ki ga je organiziralo
podjetje Digigral. 20 prijavljenih ekip je izžrebalo ovojnico, v kateri so bile zapisane tri usmeritve, ki so jim morali filmarji slediti med snemanjem. To so bili predmet in stavek, ki so ju morali uporabiti v filmu, ter akcija, ki so ji morali slediti. »To so morali uporabiti čim bolj filmsko. Recimo predmet ni smel kar ležati v kadru, moral je imeti funkcijo ali pomen za dogajanje,« je o usmeritvah povedala umetniška in programska vodja maratona Maja Šest.
Na maratonu je lahko sodeloval vsak, ki se je pravo-
Sara Polanc in Maša Bornšek iz celjske ekipe Redrum s srebrnim Muvitom.
Prvonagrajena ekipa iz Ankarana
časno prijavil, a izkušnje iz preteklih let so pokazale, da se prijavijo ekipe, ki se s snemanjem filmov že ukvarjajo. Tudi starostne omejitve ni bilo, a večina prijavljenih ekip je bilo zelo mladih. Namen filmskega maratona je spodbujanje kreativnosti mladih in ponujanje priložnosti, da se izkažejo. Na letošnji filmski maraton kratkega filma se je prijavila tudi mešana mednarodna ekipa, kar je festivalu dalo tudi širšo razsežnost.
Alma M. Karlin vodilo za snemanje
Letos je na maratonu sodelovalo 20 ekip iz vse Slovenije in njihova filmska
prizorišča niso bila omejena samo na Celje. Svoj film so lahko posneli na katerikoli lokaciji. A s knežjim mestom so bili povezani stavki, ki so jih dobili za usmeritev snemanja. Letos so bili stavki za usmerjanje snemanja vzeti iz del literatinje in svetovne popotnice Alme M. Karlin.
Za financiranje nagrad je poskrbela Mestna občina Celje, enako tudi za bivanje udeležencev v Celjskem mladinskem centru. Direktor podjetja Digigral in maratona Gregor Gral točne številke ni povedal, ocenil je, da je tretjino celotnega proračuna namenila prav celjska občina. Če vidi potencial celjska občina, ga ne vidi Slovenski filmski center: »Vsako leto
Režija je ocenila, da je trem usmeritvam najbolje sledila ekipa Peti kader, ki je za film Klic noči prejela prvo mesto in dva tisoč evrov denarne nagrade. Druga je bila ekipa Redrum za film Pismo Evi, ki je prejela tisoč evrov in tretja Spustimo-bankovec za film Ponavljaj za mano. Ta ekipa je dobila za nagrado 500 evrov.
se trudimo, da bi pri Slovenskem filmskem centru, ki skrbi za podpiranje takšnih projektov, dobili podporo, a je nikoli ne dobimo. Muvit je aktivacijska platforma. Tipično pri festivalih je, da gre za pasivno uživanje filmov. V našem primeru pa so ti ne-
znanka, saj šele po 60 urah vidimo, kaj je nastalo,« je razložil Gral. Po maratonu je slovenska filmska scena bogatejša za 20 kratkih filmov in mogoče bodo kdaj prihodnji »Mihe Hočevarji.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: Urška Klajder
Knjige, ki jih morate prebrati to poletje
Če ste med letom preveč zavzeti z vsakdanjimi opravili in pozabljate na kakovostne knjige, sta poletje in z njim dopust pravi čas, da nadoknadite zamujeno. V poletnem času kulturne strani vsak teden obarvamo s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige.
Šesti bralni izbor je podala knjižničarka iz Knjižnice Velenje Metka Pivk Srdič. BGO
Laura Paukovič: Poletje v gostilni
Zgodbo romana pripoveduje Na-stja, nadebudna študentka slovenščine in sociologije, ki se presenečena nad realnostjo nerada zaposli v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Tam se znajde v središču vsega, kar jo na tem svetu moti: od narobe izpisanih imen vin na meniju do mehkih ć in trdih l v govoru zaposlenih, še najbolj pa to, da se je kot intelektualka z arzenalom latinskih rekov na jeziku znašla v situaciji, kjer takšna znanja ne zaležejo prav veliko. »Za svoja leta, stara je komaj 26 let, je Laura napisala odličen roman, ki razblinja stereotipe o srbskih priseljencih.«
Goran Vojnović: Figa
Figa je najdrznejši Vojnovićev roman, za katerega je letos dobil kresnika. V romanu pisatelj prepleta zgodbe o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. »Ta roman je kot najokusnejša figa.«
Daria Binardi: Popolna akustika
V zgodbi skozi oči glavnega junaka Arna spoznavamo njega in njegovo ženo Saro. Čeprav je njun zakon videti idiličen, vsaj Arno bi se s tem popolnoma strinjal, Sara po trinajstih letih zakona nekega dne preprosto odide. S spoznavanjem ženine preteklosti Arno raziskuje tudi svoj odnos do nje in sveta ter po nekakšni krožni poti pride do cilja, torej do samega sebe. Nikoli niso stvari takšne, kot so videti na prvi pogled ali prvo branje ... »Mojstrsko napisana pripoved o zakonu, kjer pomanjkanje komunikacije vodi v odtujenost.«
Elif Shafah: Cast
Najbolj brana sodobna turška pisateljica mojstrsko izpiše tragiko turških žena, ujetih v spone starodavnih patriarhalnih odnosov, ki so uničujoči za oba spola. V romanu, ki prižiga ogenj trgajočih vprašanj izdajstva, trka kultur in ljubezenskega netiva, se srečamo z mlado Kurdinjo Esmo. Potem ko je v Londonu našla zavetno lego, se Esmi odvije družinska zgodba.
Arto Paasilinna: Gozd obešenih lisic
Finski avtor je znan po svojih duhovitih romanih, obarvanih s skandinavsko melanholijo. V njih največkrat opisuje svoje sonarodnjake; malce čudaške, a vedno prežete s človeško toplino. V Gozdu obešenih lisic z obilico črnega humorja pripoveduje zgodbo o nenavadnem prijateljstvu med bančnim tatom na begu pred neizplačanimi sostorilci, upokojenim zapitim majorjem in devetdesetletno starko, ki noče v dom.
12
NAŠA TEMA
Nepazljivost, mati zlorab
Stran preverite dvakrat, tudi trikrat, če je treba
Osnova spletnih nakupov je varnost. To je prvo, na kar mora posameznik pomisliti. Vendar pri varnosti ne sme bili samo ključno vprašanje, koliko je spletna trgovina varna, ampak koliko je pri tem uporabnik pozoren na varnostne elemente tovrstnega dejanja. Spletni nakupi so namreč prihodnost. Ker zakonodaja ne sledi razvoju tehnologije, je ravno zato izjemno pomembna uporabnikova osveščenost.
In pri spletnih nakupih ter vnosu posameznikovih osebnih podatkov na splet sta v ospredju dva dejavnika: uporabnik in spletna trgovina. Dobre spletne trgovine, ki imajo med spletnimi navdušenci že dober sloves, imajo tudi zaščito zelo dobro urejeno. Ker jim to ne predstavlja stroška, ampak naložbo. A največkrat se zatakne pri uporabniku.
Je stran sploh originalna?
Ena najpogostejših napak uporabnikov spletnih nakupov
je nepazljivost. Najbolj nazoren primer: uporabnik odpre spletno stran, ki jo išče, vanjo vnese tiste osebne podatke, ki jih za neko želeno storitev mora, in v tem trenutku kriminalcem pošlje svoje podatke. Nastane zloraba. Zakaj? Ker uporabnik sploh ni preveril, ali je na pravi spletni strani ali na »ponarejeni«, torej na strani, ki je identična originalni. Če ima stran domeno.si in če je lepo oblikovana, še ne pomeni, da gre za originalno stran. Dogajajo se tudi drugi scenariji.
»Ponavadi poskuša storilec z elektronskim sporočilom ljudi zvabiti na lažno stran banke ali spletne storitve. Običajno pod pretvezo, da se mora uporabnik zaradi preverjanja podatkov ali dodatnih ugodnosti prijaviti in preveriti podatke. Če na tej lažni, >phishing< strani uporabnik vpiše geslo za dostop, je to posredovano storilcu,« pravijo pri nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varno-
sti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT.
Najprej virus, nato nakup
»Čeprav je tako imenovan >phishing< v osnovi namenjen kraji podatkov za dostop do e--bančništva, imajo vrednost tudi drugi podatki, ki se nam na prvi pogled morda ne zdijo vredni stroge zaščite. Najbolj tipična sta uporabniško ime in geslo za dostop do poštnega predala. Večina omrežnih storitev od uporabnikov zahteva registracijo, kjer si oseba izbere ime (ali uporabi svoj elektronski naslov) in določi geslo za dostop do storitve. V primeru, da kdo pozabi geslo, mu spletno mesto na elektronski naslov pošlje spletno povezavo za nastavitev novega. Kdor ima dostop do uporabnikovega poštnega predala, lahko v njegovem imenu dostopa tudi do storitev, pri katerih je uporabnik elektronski naslov predala navedel pri registraciji,« še navajajo.
SIMONA ŠOLINIČ
Vaša bančna kartica je vaša sveta stvar
Ne le na bankomatih, ampak tudi za računalnikom
Skoraj vse banke, vse bančne organizacije imajo danes na spletu objavljen kup varnostnih napotkov o tem, kako poskrbeti za varnost bančnih plačilnih kartic in predvsem podatkov, ki so na njih. »Doma in v tujini je namreč letno več zlorab, v katerih so oškodovane tako banke kot tudi njihove stranke, pri čemer je zloraba velikokrat posledica neustreznega ravnanja imetnikov bančnih kartic,« pravijo pri Združenju bank Slovenije.
Nakupovanje na nepreverjenih ali celo lažnih spletnih mestih, ki ne zagotavljajo ustrezne varnostne zaščite, je eden najpogostej ših vzrokov za zlorabe. Poleg tega tudi nezaščiten računalnik ali nezaščitene elektronske naprave, s katerimi imetnik plačuje in nimajo ustrezne varnostne zaščite ali imajo zastarelo programsko opremo, v katero je zlahka vdreti. Tudi nasedanje lažnim elektronskim sporočilom, ki vsebujejo internetne črve, ki nato prevzamejo nadzor nad imetnikovim računalnikom, je po podatkih Združenja bank Slovenije med drugim vzroki za zlorabe.
Postopek bank
Ko nekdo ugotovi, da so mu neznanci na spletu zlo-
rabili bančno kartico, mora čim prej o tem obvestiti svojo banko, podati reklamacijo za neopravljeno transakcijo in preklicati svojo kartico.
»O zlorabi je treba obvestiti tudi policijo. Prej kot bodo pristojni obveščeni o dogodku, manjša bo finančna škoda in večja bo verjetnost, da se storilca izsledi in se mu onemogoči nadaljnje zlorabe. Banka ali hranilnica - ponu-dnica plačilnih storitev - v primeru kraje ali izgube plačilne kartice povrne imetniku škodo nad 150 evrov v primeru, ko se v postopku obravnave primera izkaže, da pri rabi plačilne kartice pri uporabniku ni šlo za hudo malomarnost, naklep ali prevaro. Sicer banke in hranilnice vsak primer zlorabe obravnavajo individualno, pomembno je, da imetnik kartice z njo ravna v skladu s temeljnimi pravili varne rabe kartic, ki so objavljena na spletni strani našega združenja, spletnih straneh bank in hranilnic ter tudi vključena v splošne pogoje poslovanja bančnimi karticami,« pravijo pri Združenju bank Slovenije. In tudi nanje se žrtve takšnih zlorab obračajo.
»Imetniki zlorabljenih kartic se na Združenje bank Slovenije
oziroma na izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov - IRPS, ki deluje v okviru združenja, obrnejo, potem ko z rešitvijo primera pri banki ali hranilnici niso zadovoljni ali se z njo ne strinjajo. Ob tem je razveseljivo, da večina reklamacij med imetnikom kartice in banko ali hranilnico uspešno rešijo že v odnosu med njimi. Tako je IRPS letos obravnaval dva primera zlorabe kartice in tudi lani le dva,« še pojasnjujejo.
Banke in hranilnice dnevno spremljajo dogajanje na plačilnem prometu, med redne naloge in varnostne ukrepe pa spadajo tudi spremljanje novih trendov, načinov ter uporabljenih orodij pri zlorabah, a tudi medbančna izmenjava informacij o prevarah ter trendih, sodelovanje s policijo in SI-CERT. »Izmenjava informacij o prevarah ter grožnjah poteka tudi na mednarodni ravni preko Evropske bančne federacije,« še dodajajo.
SŠol
(Ne)varni
spletni nakupi
Sodobna računalniška tehnologija se razvija, z njo so v koraku tudi storilci spletnega kriminala. Zakonodaja? Šepa. Je še vedno sto svetlobnih let zadaj. Pred leti so bili dokaj pogosti napadi na bančne računalniške sisteme. Danes je to sko-
»1f
^smL
100"
To so znaki, da gre za lažno spletno trgovino
r	л
Neverjetno ugodna ponudba. Prvi znak, ki kaže na goljufijo, je naravnost
neverjetna cena. Kadar neka ponudba po predstavitvi, ceni ali lastnostih močno odstopa od ostalih, potem je to zanesljiv razlog za previdnost.
Poiščite ocene drugih kupcev ali uporabnikov spletne trgovine, spoznajte njihove izkušnje, kritike in mnenja. V iskalnik vnesite spletni naslov trgovine in preverite, ali se po forumih oglašajo kupci, ki so imeli s trgovino slabe izkušnje.
Pogosto so podatki o registrantu oziroma nosilcu domene veliko bolj zgovorni kot opisi, navedeni v spletni trgovini. Na strani http://whois.domaintools.com/ poiščite več informacij o domeni, predvsem bodite pozorni, kje in kdaj je bila registrirana in kateri podatki so navedeni. Včasih lahko že na podlagi teh podatkov sklepamo, da nekaj ni v redu. Na primer spletna trgovina se hvali z dolgo tradicijo, domena pa je bila registrirana pred približno mesecem ali je bil pri njeni registraciji uporabljen brezplačen elektronski naslov.
Pred spletnim nakupovanjem naj imetnik bančne kartice ...
... predhodno preveri spletno mesto oziroma ugled podjetja ter po možnosti predhodno preko elektronske pošte stopi tudi v stik s prodajalcem,
... preveri, če spletno mesto uporablja varno povezavo https in kateri varnostni digitalni certifikat uporablja - znak ključavnice,
... preveri, če spletno mesto v postopku plačila zagotavlja dodatno varnostno zaščito; pri MasterCard karticah sta to »3D Secure Code« in pri Visi »Verified by Visa«,
... uporabi možnost prejemanja SMS-obvestil o dogajanju na plačilnem računu,
... uporablja ustrezno varnostno zaščito in originalno programsko opremo elektronskih naprav, s katerimi plačuje,
... omeji uporabo spletnih nakupov v okviru varnostnih nastavitev in jih aktivira le za potrebe enkratnega nakupa oziroma v primerih, ko je to mogoče, uporabi predplačniško kartico, ki ima omejena finančna sredstva,
... redno spremlja promet na svojem računu,
... uporablja zapletena gesla, ki jih redno menjuje in jih ne zaupa nikomur,
... svojih osebnih podatkov in podatkov o kartici nepreverjeno ter brez razmisleka ne vpisuje kamorkoli v obrazce na spletna mesta, kjer se to domnevno zahteva in potrebuje.
NAŠA TEMA
13
rajda že zgodovina. Banke so namreč vlagale veliko denarja v zaščito spletnega poslovanja in računalniškega sistema. Storilcu tako danes napad na tak sistem in iskanje lukenj v njem vzameta veliko časa, a tudi stroškov, zato je zanj lažja tarča uporabnik. Njega se
da hitro zavesti. In praviloma storilcem zlorabe uspejo. Na žalost se ljudje še vedno ne zavedajo, da niso prihodnost le spletni nakupi, ampak tudi spletni kriminal. Ta dobiva vedno večje razsežnosti. Tudi na račun uporabnikove nepazljivosti.
Ko v trgovini izdelek primeš v roke in ga vidiš ...
... na spletu pa slepo verjameš v ponudbo?
Kaj preveriti
Preverite podatke podjetja, ki stoji za spletno trgovino (naslov podjetja, telefonska številka za pomoč uporabnikom, elektronski naslov). Stopite v stik s prodajalcem in izmenjajte nekaj sporočil. Se njegov elektronski naslov ujema z naslovom spletne trgovine? Če prodajalec uporablja brezplačen poštni predal (gmail.com, hotmail. com, live.com ...), je to še en znak, ki kaže na prevaro.
Ko spletni trgovec od vas zahteva nakazilo preko sistema Western Union ali MoneyGram, je to velik rdeč znak stop! Takšni plačilni mehanizmi so namenjeni hitremu prenosu denarja fizičnim osebam, pri čemer sledenje nakazilu ni mogoče, zato so priljubljeno orodje spletnih goljufov.
Dejstvo je, da so storilci kaznivih dejanj vedno korak pred spletnimi trgovinami in tudi bankami, ki so pri tehnologijah še malo bolj konzervativne kot na primer spletne trgovine, meni Milan Gabor iz podjetja Viris, ki skrbi za varnost in razvoj informacijskih sistemov. Z Gaborjem smo se letos pogovarjali tudi ob slovitih spletnih vdorih v Microsoftove operacijske sisteme in že takrat je izpostavil, da bi morala podjetja bolj razmišljati o varnosti računalniških sistemov, medtem ko bi morali biti ljudje bolj previdni.
»Ponudniki manjših spletnih trgovin težko sledijo vsem novostim in novim zaščitam na področju internetnih tehnologij. Zato so te manjše spletne trgovine včasih res precej lahke tarče napadalcev. Je pa po drugi strani res, da te manjše spletne trgovine tudi nimajo toliko prometa in zato lahko kraje hitro opazijo,« dodaja.
Ne gre vedno za lahkovernost
Morda pa ni vedno lahkovernost uporabnikov tista, ki jih pripelje v past zlorab pri spletnih nakupih. »Bolj bi rekel, da so nekateri uporabniki še vedno premalo podučeni o tem, na kaj morajo biti pozorni. Medtem ko spletni kupci v pravi trgovini preverijo izdelke, jih pretipajo, preverijo poreklo in izvor, na spletu verjamejo vsemu, kar jim v spletni trgovini ali kakšnih zavajajočih oglasih napišejo,« dodaja. Po njegovem mnenju bi moralo biti še več izobraževanj s področja spletnih nakupov in znakov, na kaj morajo uporabniki biti pazljivi.
»Razen kakšnih oglasov glede pazljivosti pri spletnih nakupih od slovenskega Arnesa pri nas ni bilo mogoče zaslediti. Dobro pa vemo, da veliko ljudi pri nas opravlja spletne nakupe. Seveda so tu še potem nasveti, kako ravnati s kreditnimi karticami in komu lahko podatke o tem posredujemo. Na tem področju je treba še precej storiti. Preprost nasvet je, da se s svojo banko dogovorimo za obveščanje o transakcijah z našimi plačilnimi karticami preko SMS-sporočil. Ta storitev je precej poceni in nas lahko obvaruje pred večjimi krajami z naših računov,« navaja Gabor.
Nekoč so bile transakcije počasne in ni bilo spletnih trgovin ter toliko kraj na spletu. »Zato tudi ni bilo takšne potrebe po posredovanju med državami. A to se je spremenilo, saj lahko zlikovci danes naše kartice zlorabijo kjerkoli na svetu, če pridejo do naših podatkov, torej ni treba, da se oglasijo v naši banki. Zakonodaja počasi sledi novim oblikam kriminala, vendar je poudarek na >po-časi<. Zavedati se je treba, da lahko spremembe zakonodaje trajajo včasih kar precej časa, kriminalne aktivnosti pa gredo svojo pot. Seveda je tukaj tudi ključnega pomena sodelovanje med državami, a se je treba zavedati, da v nekaterih državah organi pregona težko dobijo kakršnekoli podatke, kar krimi- л nalci tudi vedo, zato si jih pri svojih aktivnostih tudi izberejo,« pojasnjuje sogovornik.
SIMONA SOLINIC
Na spletu se je možno z lahkoto skriti
Storilci so premeteni, sledi je možno zakriti ali speljati drugam
OB ROBU
Žrtev v naslonjaču
Smešno, kako smo ljudje lahkoverni. Pri dvigu denarja na banki ali na bankomatu se oziramo naokoli, da ne bi kdo videl naše pin kode ali tega, koliko denarja smo dvignili. Doma v udobnem naslonjaču za računalnikom, v katerega vpisujemo občutljive in osebne podatke, pa se počutimo lažno varno. Čeprav smo ravno doma lahka tarča spletnih kriminalcev.
Spletu že od nekdaj ne verjamem. Vsaj osebno ne. Še posebej ne spletnim nakupom ali bančnemu poslovanju, čeprav imajo številni s tem tudi pozitivne izkušnje. Pa ne zato, ker bi venomer dvomila v varnostne sisteme spletnih trgovin ali bank. Sploh ne. Prej dvomim vase, v to, koliko sem pozorna na vse, kar preži name na spletu. Sem se sposobna ubraniti?
Manjka nam osveščenosti, znanja, izobraževanja o tem, da se realnost vedno bolj seli v virtualni svet. In četudi se s tem nekateri nikoli ne bomo sprijaznili, prihajajo generacije, ki drugačne realnosti ne bodo poznale in jim bo ta, virtualna, sprejemljiva in čisto normalna.
Nam, starejšim, je še vedno normalno kupiti sesalec v trgovini, kjer ga lahko vidimo in primemo v roke, namesto da bi ga naročili na spletu in slepo verjeli, da bomo dobili to, kar želimo. Poleg strahu, ali bom kot stranka naročeno dobila, je še večji strah pri vnosu osebnih podatkov na splet. Tu se zgodi zloraba. O teh zlorabah pišemo na teh straneh, če naročene stvari ne dobim, pa je goljufija. In to je to: splet je poligon za različna kazniva dejanja.
Lahko bi napisali knjigo o varnosti na spletu. Lahko bi imeli tisoč najuglednejših strokovnjakov s tega področja. A krog se vedno sklene z ugotovitvijo, da stoodstotne varnosti na spletu ni. Ne pri brskanju po različnih straneh, ne na socialnih omrežjih, ne pri spletnih nakupih.
Kako malo dajo ljudje na varnost računalnikov, ki jih večina dnevno uporablja, kaže to, da najbolj varčujejo pri antivirusnih programih in originalni programski opremi. Računalnik, na katerem oseba pregleduje na tisoče nepreverjenih spletnih strani, je morje virusov. Hkrati isti računalnik uporablja tudi za spletne nakupe in za storitve, pri katerih je treba vnesti osebne podatke.
Mimogrede, medtem ko mi razglabljamo o najbolj osnovni varnosti brskanja in vnašanja podatkov na splet in medtem ko država čaka, da bi zakonodajo prilagodila razvoju tehnologije in razsežnostim kaznivih dejanj na spletu, si nekateri s krip-tovalutami plačujejo večerje v Ljubljani ali osebno tre-nerstvo pri spremembi postave. Da, medtem ko nekatera slovenska podjetja že poslujejo na ta način, mi govorimo o osnovni varnosti na spletu. Saj ni čudno, da so spletni kriminalci korak pred vsemi...
Medtem ko je danes zlorab spletnih bank manj, je vedno več zlorab tistih podatkov uporabnikov, ki jih na splet vnašajo v spletnih trgovinah, potrjuje tudi kriminalist s Policijske uprave Celje Goran Jusufović. Past, v katero se takšni uporabniki lahko ujamejo, ni enostavno rešljiva. Preiskave so namreč zahtevne, saj je do storilcev težko priti. Ni nujno, da so iz Slovenije. Težko jih je sploh kaznovati. Na slovenskih sodiščih ni bilo veliko sojenj, kjer bi obsodili koga, ker je na spletu zlorabljal podatke bančnih kartic ...
Prijave zlorab so. Težava je le, da jih ljudje opazijo prepozno.
Ponavadi iz bančnih izpiskov ugotovijo, da manjka nekaj denarja in da je bil namenjen nakupu na spletu, toda nakupe je opravil nekdo drug ...
Stoodstotne zaščite ni
»Ljudje se sicer vedno bolj zavedajo nevarnosti takšnih zlorab, saj policija, različne organizacije in mediji o tem osveščate. Toda ljudje na varnost v določenem trenutku pozabijo. Gredo na splet, kliknejo in vnašajo podatke - preveč zaupljivo. Mladi so na primer bolj vešči uporabe spleta, vendar je vprašanje, ali se zavedajo, kakšne nevarnosti prinaša. Starejši pa so
morda nekoliko manj zaupljivi in vsi spletnih nakupov ne opravljajo,« dodaja Jusufović.
Njegove besede so dovolj zgovorne: »Stoodstotne zaščite ni.« Toda uporabnik ima možnosti, da se zlorabam izogne. »Preverjanje spletne trgovine, strani, podjetja na različnih forumih, kjer tudi drugi objavljajo svoje izkušnje. Nekatera podjetja tudi sama na spletu objavljajo, da so nekatere spletne strani, ki nosijo njihovo ime, ponarejene, in tako ljudi opozarjajo, naj bodo previdni. Uporabnik lahko pri preverjanju, ki naj ga opravi pred storitvijo, vedno vidi oceno nekega podjetja in se na podlagi tega odloči,
ali bo storitev opravil ali ne,« pravi kriminalist in dodaja, da je uporabnika spleta danes z lahkoto možno zavesti ravno zaradi njegove nepazljivosti.
Splet že v prihodnosti, zakonodaja v preteklosti
Preiskava takšne zlorabe, četudi gre le za nekaj deset evrov, ni lahka. Spletni kriminalci ne poznajo državnih meja - medtem ko jih zakonodaja še vedno. In ravno to je velika ovira pri preiskovanju. V računalniškem svetu lahko storilci zabrišejo svoje sledi ali jih spe-ljejo v tuje države, kar je težava za kriminaliste. Ti morajo nato
it: ш
0 a Odi
Wirt
sodelovati s tujimi policijami, kjer zaprosila, odredbe, poročila in pravni dokumenti terjajo svojo pot in predvsem čas. »Zakonodaja se sicer >premika<, da bi nam takšno preiskovanje olajšala, vendar še vedno ni urejeno tako, kot bi lahko bilo, da bi hitro prišli do nekaterih podatkov. V računalniškem svetu se je možno z lahkoto skriti,« dodaja Jusufović.
In medtem ko države zakonodaje ne uredijo, da bi bile tovrstne preiskave lažje in posledično hitrejše, so hitrejši storilci. Ti počasi prehajajo tudi na področje spletnega mobilnega poslovanja. Odpirajo se novi poligoni zlorab, še posebej ker je znano, da je varnost na mobilnih telefonih slabša kot na računalnikih. »Čedalje več
je novosti, prihajajo nove tehnologije. Samo primer: ljudje danes uporabljajo že kriptova-lute,« opozarja Jusufovič.
Kriptovaluta je - zapisano najbolj preprosto - matematični zapis, ki ima svojo vrednost. Oseba fizični denar v spletnih menjalnicah pretvori v kripto-valuto in jo spravi v virtualno denarnico. Ta kriptovaluta, ki bo skoraj zagotovo valuta prihodnosti, lahko služi za opravljanje storitev ali je lahko le naložba, ki lahko podvoji svojo vrednost. Uporabnik lahko to valuto v spletnih menjalnicah spremeni v fizični denar in ga dvigne. Da gre za resno stvar, so dojele tudi banke, ki jih te kriptovalute vedno bolj privlačijo. In ironično, poslovanje z virtualnimi valutami je po mnenju poznavalcev celo bolj varno kot z bančnimi karticami, saj je sledljivost transakcij vidnejša.
SSol
14
KRONIKA
Betonske plošče so morali nujno zamenjati
Varnost v predoru je bila že vprašljiva
Nekatere voznike je v nedeljo razjezila zapora avtoceste zaradi del v predoru Pletovarje, torej na avtocesti Celje-Maribor. Zaprti so bili uvozi na avtocesto Celje - center, Celje - vzhod in Dramlje v smeri iz Ljubljane proti Mariboru. Obvoz je bil sicer urejen po regionalni cesti Ce-lje-Frankolovo-Slovenske Konjice, a je na teh cestah prihajalo do zastojev. Razlog za to je bila obnova betonskih plošč v predoru, ki je bila nujna, pravijo pri Darsu.
Kot so nam sporočili, je bil vozni pas v predoru Pletovarje v zelo slabem stanju
in je bil zaradi posedanja nekaterih plošč tudi prometno nevaren. Prometno varnost so ogrožale predvsem višinske razlike na stiku med voznim in prehitevalnim pasom ter v kolesnici voznega pasu. Zaledne vode predora so izpirale material pod betonskimi ploščami, zaradi česa so se te sesedle. Zato so morali te plošče odstraniti in začasno zamenjati z asfaltom.
Do zdaj je zamenjanih že približno 80 odstotkov vseh plošč, še dodajajo v Darsu in razlagajo, da je bilo stanje kritično. Obnovo so opravili v nedeljo, ker takrat velja prepoved prometa za tovorna vozila, kar pomembno
vpliva na pretočnost cest. Zastoj je resda bil, toda po njihovih podatkih na izvozu Celje - center. Dolg je bil od 500 metrov do dva kilometra, vendar ne ves dan.
Dela, vredna 10 tisoč evrov, so tudi predčasno končali, torej že popoldne in ne ponoči, kot je bilo sprva omenjeno v obvestilu, ki ga je objavil DARS na svojih spletnih straneh. Naslednja dela, ki jih bodo izvajali v predoru Pletovarje, so predvidena v noči s 7. na 8. oktober, le v nasprotni smeri, torej iz smeri Maribora proti Ljubljani. Takrat bodo obnavljali pokrove jaškov.
SŠol
Primerjava s širino mobilnega telefona. Šlo je za nevarno posedanje, pravijo pri Darsu.
Pazite, igla na sedežu!
Narkomanske igle zdaj tudi na vlakih?
Velikokrat smo poročali o tem, da mimoidoči na različnih mestih najdejo uporabljen pribor za uživanje mamil. Tokrat so ga odvisniki pustili kar na enem od potniških vlakov v Sloveniji. Neznanci so za seboj pustili tudi uporabljene narkomanske igle.
Zaradi prizora s fotografij smo več vprašanj poslali tudi Slovenskim železnicam. Med drugim nas je zanimalo, ali je to osamljen primer ali se to dogaja na vlakih večkrat in kakšni so ukrepi, kadar na vlakih najdejo uporabljen narko-manski pribor.
Kot so nam odgovorili, gre za osamljen primer, o katerem sicer vodstvo ni
bilo obveščeno. Obstaja pa protokol, po katerem morajo zaposleni ravnati, če takšen pribor najdejo ali če najdejo tudi kakšne nevarne stvari oziroma predmete. »Z razlogom, da lahko posebna ekipa, ki skrbi za čiščenje, te stvari primerno in na varen način pobere oziroma z vlaka odstrani,« še dodajajo pri Slovenskih železnicah. Kot še dodajajo, vsak vlak pred začetkom vožnje in po njej očistijo, možno pa je, da kdo takšen pribor na vlaku odvrže oziroma ga v prostorih pusti med vožnjo. Sicer Slovenske železnice, tako trdijo, sodelujejo tudi s policijo. Lani so s policijo podpisale tudi poseben sporazum
o sodelovanju ravno zaradi izmenjave informacij v takšnih primerih.
Na celjski policiji pravijo, da do zdaj še niso prejeli nobene prijave, ki bi kazala na takšne kršitve oziroma na kazniva dejanja, povezana z uživanjem mamil na vlakih, ki vozijo po celjski regiji. Bodo pa ravno v teh dneh in v prvih šolskih dneh nadzor na vlakih poostrili, saj se začenja novo šolsko leto. So pa policisti - tudi v civilu - pogosto prisotni na večjih železniških postajah na Celjskem, kjer je do zdaj že prihajalo do kršitev javnega reda in miru in kršitev, povezanih z drogo.
SIMONA ŠOLINIČ
»Nespretno« skrila drogo
Policisti so jo odkrili že pri bežni nadzoru vozila
Celjski preiskovalni sodnik je za dva Romuna odredil pripor. Osumljena sta tihotapljenja droge, saj so policisti v njunem vozilu našli več kilogramov konoplje. Romuna so policisti postaje za izravnalne ukrepe prijeli že pretekli četrtek. Ustavili so ju na avtocestnem počivališču Zima, vozila pa sta se v osebnem avtomobilu, ki je imel španske registrske številke.
Za volanom je bil 26-letni moški, sopotnik je star 29 let. Pri kontroli dokumentov obeh in vozila so policisti na zadnjih sedežih vozila zaznali večjo izboklino, zato so voznika in sopotnika pozvali, naj odstranita tekstilno prevleko sedeža. Izkazalo se je, da je bil namesto sedežnega polnila v sedežu večji zavoj s konopljo. V zavoju je bilo približno 70 dekagramov droge. Da v avtomobilu ne bi bilo vonja po drogi, sta pošilj-
ko prekrila s kavno usedlino, ki sta jo zapakirala v vrečke okoli droge. Policisti so preiskavo vozila, ki so ga zasegli, nadaljevali in naslednji dan v njem našli še več zavojev konoplje. Našli in zasegli so približno tri kilograme droge. Ta je bila po do zdaj znanih podatkih namenjena nadaljnji preprodaji. Ali v Slove-
niji ali v tujini, bo pokazala nadaljnja kriminalistična preiskava. Romuna sta ostala v policijskem pridržanju, v soboto pa ju je zaslišal še preiskovalni sodnik. Za oba je odredil pripor. Kriminalisti so ju ovadili zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, za kar jima grozi večletna zaporna kazen.
Drogo sta skrila, a ne dovolj dobro. (Foto: PU Celje)
Skupili so jo motoristi
Bi sedli na takšen vlak?
Pribor je nekdo uporabil.
Varnost motoristov na Celjskem se je v minulem koncu tedna ponovno zelo poslabšala. Samo v soboto so se poškodovali kar trije motoristi.
V Šentjurju je 27-letni voznik tovornega vozila, šlo je za tujega državljana, izsilil prednost vozniku motornega kolesa. 27-letnik je vozil iz smeri industrijske cone Anderburg proti glavni cesti. Ko je pripeljal do križišča Drofenikove ulice z glavno cesto, je zavil na glavno prometnico v smeri Šmarja pri Jelšah in izsilil prednost 76-letnemu vozniku motornega kolesa. Ta je v tistem trenutku-pripeljal po prednostni cesti. Motorist je trčil v levi bočni del priklopnega vozila in se pri tem hudo poškodoval. Reševalci so mu prvo pomoč nudili na kraju nesreče, nakar so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
Druga nesreča, prav tako z motoristom, se je skoraj istočasno zgodila v Radečah. Voznik motorja je namreč trčil v tovorno vozilo in se pri tem prav tako hudo poškodoval. Podobno se je zgodilo isti dan še v
Pristavi pri Mestinju, kjer sta trčila motorist in voznik avtomobila. Tudi v tem primeru je motorist dobil hude poškodbe, da so ga s policijskim helikopterjem odpeljali v mariborski klinični center. V ponedeljek pa se je nesreča zgodila še na Špeglovi cesti v Velenju. 47-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Šoštanja proti Velenju. V križišču je zavil levo in zaprl pot motoristu, ki je pravilno pripeljal iz nasprotne smeri. 61-letni motorist in njegova 35-letna sopotnica sta se v trčenju hudo poškodovala, voznik osebnega vozila ni bil poškodovan.
V noči na ponedeljek se je na Celjskem huje poškodoval tudi kolesar. Nekaj minut pred polnočjo so morali policisti in reševalci namreč posredovati v Šoštanju. 61-le-tni kolesar je namreč med vožnjo padel. Vzrok naj bi bila njegova alkoholiziranost. V nesreči je bil udeležen sam. Se je pa med padcem hudo telesno poškodoval.
KRONIKA
15
Višje sodišče je pritrdilo navedbam tožilke Simone Kuzman Razgoršek, kar pomeni, da je s pritožbo dosegla razveljavitev sodbe. Za Bajdeta je v prvem sojenju zahtevala skoraj enkrat višjo kazen, kot mu jo je dosodil sodnik Zoran Lenovšek.	Romeo Bajde
Vlomilski teden
V minulih dneh je bilo na Celjskem več vlomov. Prvi je bil v Velenju, kjer storilcu ni uspelo priti v notranje prostore, vendar je s terase ukradel nekaj gostinske opreme, nekaj pa je je poškodoval.
Vlom so prijavili tudi prostovoljni gasilci na Lopati. Tudi v tem primeru storilcu ni uspelo priti v notranjost, a je prostovoljnemu gasilskemu društvu škodo povzročil s poškodovanjem dvižnih lamelnih vrat. V ponedeljek je nepridiprav vlomil še v pritlično stanovanje v Jenkovi ulici v Velenju. Kaj vse je ukradel, saj lastnikov očitno ni bilo, policisti še zbirajo. Ta teden sta neznanca vlomila še v kiosk v Velenju. Pri kaznivem dejanju ju je opazil varnostnik, zato sta zbežala z večjo količino cigaret. Pri pregledu okolice so policisti kmalu po vlomu ukradene stvari tudi našli, saj sta jih storilca med begom odvrgla.
Prevračal se je s traktorjem
Sredi minulega tedna se je v Trobnem Dolu na območju Policijske postaje Laško zgodila huda delovna nesreča. Po do zdaj znanih podatkih je 85-letni moški na travniku v bližini domače hiše opravljal delo s traktorjem. Nato se je z vozilom prevrnil. Med prevračanjem vozila se je 85-letnik hudo telesno poškodoval. Reševalci so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Po preiskavi okoliščin nesreče so celjski policisti tujo krivdo za nastanek nesreče izključili.
Sodba je razveljavljena, začenja se novo sojenje povzročn nesrečo
V Portorožu
Romeo Bajde zaradi umora partnerke ponovno na sodišče
V sredo prihodnji teden naj bi se na Okrožnem sodišču v Celju začelo novo sojenje Romeu Bajdetu zaradi umora 33-letne partnerke Lidije Škratek predlani decembra v Velenju. Višje sodišče v Celju je namreč razveljavilo sodbo celjskega okrožnega sodišča. Sodnik Zoran Lenovšek ga je lani obsodil na 13 let zapora, medtem ko je tožilstvo zahtevalo skoraj enkrat višjo zaporno kazen. Sodba je razveljavljena zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predvsem pa zato, ker sodišče ni dovolj presojalo o motivu za tragedijo.
Razloga za razveljavitev sodbe sta predvsem dva. Okrožno sodišče naj bi lani storilo prvo napako, ker je na obravnavi izključilo javnost zaradi varovanja osebnih podatkov obtoženca v delu, ko sta bila zaslišana izveden-
ca komisije za fakultetna izvedenska mnenja.
Višje sodišče meni, da okrožno sodišče pri tem ni upoštevalo, da v sodnih postopkih izvedenci s področja psihologije in psihiatrije, kar sta v tem primeru izvedenca bila, že po naravi stvari navajajo zaupne podatke. Kljub temu v sodni praksi v takšnih primerih javnost praviloma ni izključena. Niti se v konkretnem primeru ni pokazalo, da bi izvedenca govorila o zelo intimnih osebnih podatkih o Bajdetu, da bi bil razlog za izločitev javnosti utemeljen.
Še enkrat bo presojalo dokaze
Drugi razlog je pomembnejši. In sicer, kot so ugotovili višji sodniki, naj bi okrožno sodišče preveč pozornosti posvetilo ugotavljanju, ali je oškodo-vanka res nameravala zapustiti obto-
ženca, premalo pa temu, kako je celotno situacijo dojemal obtoženi. Torej se bo v ponovljenem sojenju moralo sodišče bolj ukvarjati s celovito analizo vseh dokazov, ki kažejo predvsem na obtoženčevo ljubosumje.
Okrožno sodišče je menilo, da ni dokazov, da bi Bajde partnerki vzel življenje iz nizkotnih nagibov, torej iz ljubosumja, ampak zaradi spleta dejavnikov in okoliščin, zlasti pa »sprožilne-ga momenta«. V tem delu bo moralo okrožno sodišče zdaj še bolj natančno pregledati vse dokaze. Naj spomnimo, da je Bajde partnerko umoril na Prešernovi cesti v Velenju, zatem ko jo je na cesti pretepel. Nato je njeno truplo nekaj časa pustil na ulici, odšel po svoje vozilo, truplo naložil vanj in ga odpeljal v velenjski zdravstveni dom.
SŠol
Foto: arhiv NT
Koprski policisti bodo ovadili 55-letnega motorista iz okolice Celja, ki je pretekli teden v Portorožu povzročil prometno nesrečo. Z vozilom je trčil v 28-letnega voznika osebnega vozila. Vzrok za nesrečo je bila prekratka varnostna razdalja. 55-letni povzročitelj se je v nesreči tudi telesno poškodoval, zaradi česar so mu na kraju nesreče nudili pomoč reševalci, ki so ga odpeljali v bolnišnico.
Nad prehitre voznike
Slovenska policija ta teden izvaja poostren nadzor hitrosti. Gre za evropsko usklajeno akcijo, kar pomeni, da poteka nadzor v večini evropskih držav.
Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah še vedno glavni razlog za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Statistika kaže, da se je sicer letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zgodilo manj nesreč, povišalo pa se je število hudo poškodovanih in smrtnih žrtev. Policisti bodo tako ta teden poostreno nadzirali hitrost na vseh cestah, kjer najpogosteje prihaja do kršitev in prometnih nesreč, ter tudi na cestah v bližini šol, kljub temu da se šolsko leto ni začelo. Z nadzorom cest v okolici šol policija namreč začenja priprave na aktivnosti ob začetku šolskega leta.
živite cenejel
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
SMUćftHSKA SOLA
informacije 0iii616«M

TDPFIT
center za zdravje In rekreacijo m
Celjska Mohorjeva družba
SLADA
TRGOVSKO PODJETJE, d, o. o.
lMJG'1
m
<Ptikk
TERŽAN, d.o.o.
CELJSKA
I(Ф-€Ј/>
izposoja kolesa
®
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.

Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige.
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober naku

odlično storitev?
Preglejte aktualno ponudDo
Uniforest ima nov logo
Podjetje Uniforest iz Prebolda, ki proizvaja gozdarsko mehanizacijo, med katero sodijo gozdarski vitli, cepilniki drv, rezalno-cepilni stroji, povezovalci drv, platoji, krožne žage ter klešče in prijemala za hlodovino, je osvežilo svojo celostno grafično podobo.
Kot del nenehnega razvoja podjetja in blagovne znamke Uniforest ter zavezanosti k oblikovno dovršenim strojem s prepoznavnim, edinstvenim dizajnom so letos, ko praznujejo 25 let delovanja, razvili nov logotip podjetja.
Odločitev za spremembo ni bila enostavna, saj so zelo ponosni na prehojeno pot. V ta namen so obdržali svoji prepoznavni barvi - melona rumeno in antracit sivo, ki bosta še naprej razpoznavni barvi njihovih strojev.
Osvežili so dizajn logotipa, saj so želeli, da odraža, kaj je Uniforest, in hkrati simbolizira njihove cilje. Oblika je zdaj ostrejša, kar daje logotipu Uniforest moč in obenem sporoča, da so sodobno in tehnološko dovršeno podjetje.
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
KAPLJA VAS 46, PREBOLD
03/705-31 -86
INOX DIMNIKI PO NAROČILU
IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE
RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE
www.merzelj.si
z5™. 10.PRANIEZAST0N
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Kako se izogniti podopustniški depresiji?
Vsem je dobro znan občutek tesnobe v nedeljo zvečer, ko se po sproščujočem in spominov polnem koncu tedna pripravljamo na ponoven odhod v službo. Po dopustu so ta čustva še bolj intenzivna in prvi dnevi po vrnitvi s počitnic so vedno zelo zahtevni za nas - tako čustveno kot glede zahtevnosti in količine dela.
Psihologi menijo, da se takšnih in podobnih čustev ne smemo ustrašiti, saj so popolnoma normalna in razumljiva, včasih jih enačijo celo z občutkom izgube, ki ga dobimo, ko se zavemo, da je pred nami novih pet dni »nesvobode«.
Kako se takšnim čustvom izogniti oziroma jih vsaj omiliti, si preberite v naslednjih vrsticah.
1.	Na list papirja zapišite vzroke za takšno doživljanje.
Psihologi menijo, da je treba vedno najti vzrok za težave, ozadje, ki vodi do tesnobe, oziroma ključen povod, ki vodi v takšno žalost. Treba je spregovoriti. Veliko je možnosti, da vzroki sploh niso povezani z delovnim mestom, temveč so drugačne narave - morda so v igri socialna tesnoba, ki pride iz strahu pred človeškimi stiki, vsakodnevna enourna vožnja na delo, žalost pri puščanju otrok v vrtcu ali pri varuški ... Zato je pomembno, da se zazrete vase in opravite samorefleksijo. Veliko ljudi vzrokov ne more prepoznati, a če se ustavijo, razmislijo o sebi in svojem načinu življenja, so takoj korak bliže rešitvi.
2.	Pomislite na pretekle izkušnje.
Vzroki za takšno depresivno počutje lahko segajo tudi globlje v osebno zgodovino. Kot primer vzemimo otroka, ki je bil
vzgojen v ločeni družini. Pri mami je živel od ponedeljka do petka, z očetom se je družil zgolj ob koncih tedna. Vsako nedeljo zvečer je bil žalosten, ker je zapuščal očeta in se je zavedal, da ga ne bo videl celih pet dni, do naslednjega konca tedna. Morda je ravno takrat pridobil ta občutek zapuščanja, utesnjenosti, žalosti, strahu pred selitvijo.
3. Poiščite načine, da tesnobo obrnete sebi v prid.
Če so vzroki vseeno povezani z delovnim mestom posameznika, so se morda razvi-
li zaradi strahu pred spori, konkurenco ali ambicioznimi posamezniki. V tem primeru psihologi svetujejo, da vsa ta čustva preusmerite v pozitivno perspektivo in svoji tesnobi dodate ščepec izziva, kar bo delovalo zmagovalno. Tesnoba je namreč lahko tudi odličen motivator, ki ljudem pomaga, da se zorganizirajo in na različne načine pripravijo na kopico dela.
4. Ohranite trezno glavo in glejte iz realnega stališča.
Ne glede na to, ali vzroki prihajajo iz otroštva ali iz službenih krogov, vedno po-
NE PREZRITE
Naslednjič: Štiri skrivnosti uspešnih iskalcev zaposlitve
skrbite, da težava in depresivna čustva ne postanejo večji, kot so v resnici. Ne delajte panike, ponedeljki niso nikakršna katastrofa, za katero se je nujno treba boriti, da jo preživite. Namesto tega svoja občutenja zaupajte sodelavcu ali prijatelju, ki vam bo v prvem stavku izrekel nekaj pozitivnih misli in vas tako spravil v boljšo voljo. Na ta način boste na težavo gledali iz drugega, optimističnega stališča, ki je sami na slab, depresiven dan niste sposobni uvideti.
5. Se vam to redno dogaja? Pomislite, ali je vredno.
Ko se podopustniška depresija kot ponedeljkova tesnoba ponavljata redno in zelo pogosto, razmislite v smeri, da bi bil morda čas, da zamenjate službo. Ko se pojavijo telesni simptomi, kot so recimo bolečine v trebuhu ali glavobol, je treba slišati »alarm« in poiskati novo delovno mesto, ki vas ne bo tako utesnjevalo, kot vas sedanje.
Takšnim občutkom se lahko izognete tako, da si v nedeljo oziroma po prihodu z dopusta tako profesionalno kot zasebno zorganizirate teden, ki prihaja. S tem, ko si boste v ponedeljek privoščili razvajanje v dvoje ali masažo, boste lažje preživeli tudi tiste težje opravke, ki vas čakajo do uživanja.
Nedelje zvečer namenite za retrospektivo in si dovolite biti sami s svojimi mislimi, saj s tem ni nič narobe. Če vam je lažje vedeti, kaj vas čaka naslednji dan na delovnem mestu, preglejte službeno elektronsko pošto in se psihično pripravite na vse, kar vas čaka v tem ponedeljkovem hektičnem jutru.
Glejte televizijo, »izgubljajte« čas ob najljubši seriji ali osladnem filmu. V vsakem primeru užijte tudi nedeljski večer tako, kot si zaslužite.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
И MojeDelo.com
Vodja ključnih kupcev (celotna Slovenija)
Vaš profil: identifikacija z vprašanjem higiena, strast za svetovanje in prodajo kot tudi servis strank, dober stik, komunikacijske in predstavitvene sposobnosti, natančnost in zanesljivost, timsko delo in fleksibilnost, dolgoročna poklicna naravnanost, izkušnje kot komercialist na terenu na področju gostinstva (HoReCa), pripravljenost na potovanja. Zaželeno je znanje nemškega jezika. Hagleitner Hygiene, d. o. o., Potok pri Komendi 13, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 20. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Svetovalec za prodajo električne energije »od vrat do vrat« (terensko delo)
Ste zagnani, delavni in je prodaja vaša strast? Dobrodošli doma! RWE Ljubljana, d. o. o., Bravničarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na svežih oddelkih (Velenje)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge smeri, poznavanje dela v trgovini, zaželene so delovne izkušnje s prodajo na svežih oddelkih - sadje in zelenjava, mesnine in kruh - veselje do dela z
ljudmi, komunikativnost. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja trgovine (Celje)
V poslovalnici v Celju iščemo vodjo trgovine m/ž. Vaše delo bo obsegalo odgovornost za promet in stroške, aktivno delo v prodaji, organizacijo procesov v poslovalnici, samostojnost in natančnost pri delu, svetovanje in pomoč strankam pri izbiri izdelkov, mo-tiviranje sodelavcev za doseganje poslovnih ciljev ... Dobnik Trade, d. o. o., Kolodvorska ulica 35, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 3. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
CNC-operater (Stranice)
Zahtevamo strokovno izobrazbo IV. ali V. stopnje ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, računalniško pismenost, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 17. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kovač (Stranice)
Zahtevamo strokovno izobrazbo III., IV. ali V. stopnja ustrezne sme-
ri, 1 leto delovnih izkušenj, računalniško pismenost, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 17. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Razvojni inženir (Slovenj
Gradec)
Pričakujemo izobrazbo univerzitetnega diplomiranega inženirja elektrotehnike za energetiko, vsaj 5 let delovnih izkušenj, morebiten strokovni izpit za odgovornega vodjo del ali odgovornega elektro-projektanta, znanje Autocada. Elektro Štumpfl, d. o. o., Glavni trg 47, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 16.0 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Direktor prodaje (Gomilsko)
Glavne naloge delovnega mesta: vodenje tima, zasnova in izvedba prodajne politike, prodajnih akcij, kreiranje cenovne politike, izdelava kalkulacij, kreiranje plačilne politike in sledenje terjatvam ter izvedba izterjav, izdelava prodajnih načrtov ... Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni strokovni
sodelavec za kadre in
obračun plač (Žalec)
Glavne delovne naloge: izvedba obračuna plač, vodenje odtegljajev za zaposlene, priprava in poročanje zakonsko predpisanih evidenc na
področju obračuna plač, priprava rednih kadrovskih poročil in spremljanje predpisanih kazalnikov, organiziranje in izvajanje splošnih ter skupnih zadev službe. Novem car interior design, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 26. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Zavarovalni zastopnik / Pomožni zavarovalni zastopnik (Savinjska, Koroška, Zasavje)
Od novih sodelavcev pričakujemo V. stopnjo izobrazbe, vozniški izpit B-kategorije, usposobljenost za delo na računalniku, veselje do navezovanja stikov in dela z ljudmi, prilagodljivost, urejenost, samoiniciativnost in sposobnost organizacije lastnega časa, profesionalnost, discipliniranost in strokovnost. Merkur zavarovalnica, d. d., Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Orodjar (Slovenske Konjice)
Vaše delo bo obsegalo pomoč pri delu v orodjarni (delo na od-rezovalnih strojih - frezalnem, vrtalnem, brusilnem stroju in stružnici), na elektroerozijskih strojih, strojni žagi in pri kalilnih pečeh, notranji transport materiala, orodij in pripravo na delo, vzdrževanje in čiščenje delovnih prostorov, naprav in pripomočkov. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 16. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strateški nabavnik
(Slovenske Konjice)
Pogoji: V. ali VI. stopnja eko-nomsko-komercialne, tehniške izobrazbe, nemški ali angleški jezik aktivno, govorno in pisno, delo z računalnikom, poznavanje okolja MS Office, programska orodja v okolju Windows, poznavanje carinskih predpisov ... Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 22. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter II (Zreče)
Opis del in nalog: nastavljanje in eletrifikacija strojev, občasni zagoni strojev na terenu, kontroliranje svojega dela in v primeru odstopanj pravočasno obveščanje nadrejenih, zagotavljanje čistoče in urejenosti delovnega okolja ter delovnih sredstev, vodenje in vzdrževanje potrebnih evidenc, zapisov ter poročil ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC-operater (Žalec)
Kratek opis del: izdelava enostavnih lesenih modelov in modelov iz umetnih mas, montaža in centriranje modelov na modelne plošče, avtokontrola izdelkov, sodelovanje pri programiranju CNC-stroja in upravljanje z njim ... Omco Feniks Slovenija, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
л o	ČD DT	novi tednik
lO	OrUn I	Št. 34, 24. avgust 2017
Velenjčani zacelili rane s celjskimi darili
Pušnik: »Izplačila res zamujajo, a nihče ni nergal« - Petrovič: »Grehov z začetka tekme se ni dalo popraviti«
Lestvica 1				.SNL	
OLIMPIJA	6	5	1	0 16: 2	16
MARIBOR	6	5	1	0 13: 5	16
DOMŽALE	6	2	3	1 11: 6	9
RUDAR	6	3	0	3 7: 9	9
KRŠKO	6	2	2	2 10:11	8
GORICA	6	2	1	3 6: 7	7
ALUMINIJ	6	1	2	3 8:12	5
CEDE	6	1	2	3 6:12	5
TRIGLAV	6	0	4	2 5: 8	4
ANKARAN H.	6	0	2	4 6:16	2
V Velenju so na 76. lokalnem derbiju zmagali gostitelji. Rudar je bil z 2:1 boljši od Celja, izkoristil je vsa darila. Prvega je dobil že v uvodnem napadu in v 23. sekundi je Leon Črnčič zadel po podaji Milana Tučiča. Slednji je v sedmi minuti povišal na 2:0, ko je kaznoval grobo napako vratarja Matjaža Rozmana. Izven kazenskega prostora je hotel brcniti žogo, a jo je zgrešil ...
Celjskih daril še ni bilo konec. Izkušen branilec Dejan Kelhar je že pred odmorom prejel drugi rumeni karton!
Nima smisla »ropotati«
Z igralcem manj so Celjani v nadaljevanju odločno napadli, enajstmetrovko je priigral Jure Travner. Zaostanek je prepolovil Luka Žinko. Začel se je celjski lov za izenačenjem, izid pa se ni spremenil. Trener Tomaž Petrovič je čestital zmagovalcem, potem je poudaril: »Takšnih napak si ne smemo privoščiti. Zdelo se je, da sodnik še ni zapiskal, a smo že dobili gol. Sledila je še ena napaka. Po šoku se je težko zbrati in se vrniti v igro. Nato smo imeli še
Že v 23. sekundi je bila žoga v celjski mreži. Nemočni so bili (v belih dresih) Jure Travner, Tadej Vidmajer in Amadej Brecl, objela pa sta se podajalec Milan Tučić in strelec Leon Črnčič.
igralca manj. Veliko smo tvegali, da bi izenačili. Grehov z začetka tekme se ni dalo popraviti.« Vratar Rozman je že toliko grešil v tej sezoni, da bi veljalo zaupati Metodu Jurharju. »Po enem letu je mladi Jurhar znova branil na uradni tekmi, na pokalnem obračunu v Lendavi. Mlad je, resno računamo nanj,« je odvrnil Petrovič, za katerega bi pomislili, da je povzdignil glas v slačilnici po prvem polčasu. »Prav nič nisem, resnično. Po takšnem začetku
Po treh krogih v 2. SNL ima Rogaška po porazu in zmagi še remi. Na svojem štadionu se je pred 350 gledalci razšla s sežanskim Taborom z 1:1 in je na sredini lestvice. V 3. SNL sever je šest klubov s celjskega območja. Izidi uvodnega kroga: Dravograd - Šampion 2:2 (Celjani so zaostajali z 2:0, za izenačenje sta poskrbela strelca Urh Pfeifer in Mak Karabegovič), Šmarje pri Jelšah - Lenart 2:0, Pesnica - Zreče 3:1, Dravinja - Pohorje 2:1 in Mons Claudius - Šentjur 5:2 (Šentjurčani so vodili z 2:0). Mlajši selekciji NK Celje sta zelo dobro začeli državno prvenstvo. Na drugem največjem slovenskem štadionu sta gostili Kal-cer iz Radomelj. Kadeti so zmagali z 2:0, mladinci pa z 2:1.
Takole je zamahnil vratar Celja Matjaž Rozman in povsem zgrešil žogo, zato jo je moral poiskati v mreži.
tudi >ropotati< nima smisla. Vsak se je moral pogledati v ogledalo. Zavedali so se, da morajo pokazati več. Vtis je bil nato soliden, a ta prav nič ne šteje v nogometu.«
Ankaran mora pasti
V uvodnem krogu pokala Nogometne zveze Slovenije je Celje v Lendavi premagalo Nafto z 2:1. Strelca sta bila Luka Šušnjara in Rudi Požeg Vancaš. Žreb je določil, da bodo Celjani v osmini finala (sreda, 6. september) odpotovali na Ptuj k celjsko obarvani Dravi (trener Simon Sešlar, Jon Šporn, Matic Marcius). »Že v prvem krogu smo imeli enega najtežjih tekmecev, zdaj nas je doletel najslabši možen žreb. Drava je resna ekipa, zelo dobro sestavljena. Je na vrhu 2. lige. Čaka nas zelo zahtevno delo.« Šampion bo
v boju za četrtfinale gostil Gorico.
Pred premorom zaradi reprezentančnih tekem bodo celjski nogometaši pričakali moštvo Ankarana. Imperativ zmage je očiten. »Moramo se pogovoriti in v soboto dobiti tekmo!« je bil kratek, a odločen Petrovič. Če se ne bo izšlo, bo njegova usoda sila negotova. Pritiski so vedno večji, (pre)mnogi so neučakani. Petrovič je ostal brez najmočnejše podpore, kajti Jani Žilnik se je moral posvetiti mlajših selekcijam in je ostal brez vloge športnega direktorja. Kdo bo sprejemal odločitve ob koncu prestopnega roka? Če ponudbe v kočljivem trenutku ne bo sprejel Sebastjan Gobec, bi ga povsem razumeli.
Tudi Celjanom je uspelo šokirati tekmece. Z igralcem manj so si priigrali enajstmetrovko, ki jo je hladnokrvno izkoristil Luka Žinko.
Plešoči Mary poškodovan
Savinjsko-šaleški derbi je bil v ponedeljek, najbrž zaradi zahteve televizijske postaje. Na štadionu, kjer v oči bode »živ« semafor (gospod Gajo ima table s številkami in je odgovoren za rezultat) in na katerem je ura s kazalcem, se je zbralo zelo skromno število gledalcev, približno tristo. Med tistimi, ki so bili zadovoljni z zmago, je bil trener Marijan Pušnik. Toda sprva se je ozrl nazaj: »Prejšnji teden se je veliko govorilo in pisalo o nas v negativnem tonu. Razlogov ne poznam. Izplačila dejansko zamujajo za 14 dni, a igralci niso nergali. Zmaga je zato zelo dobrodošla. Če bi mi kdo ponudil delitev tretjega mesta na lestvici po šestih krogih, bi jo takoj sprejel. Igrali smo namreč tudi z Olimpijo, Mariborom in Domžalami.« Ostal je dosleden in je kritiziral igro svojih varovancev v drugem delu: »Ko bi morali z igralcem več nadigrati nasprotnike, smo storili napako. Celjani so igrali rizično, mi pa tega nismo znali izkoristiti.« Pušnik, ki je po angleškem vzoru menedžer v klubu, je
Izidi 6. kroga 1. SNL: Rudar - Celje 2:1, Črnčič (1), Tučić (7); Žinko (11 m, 49), Triglav - Gorica 1:3, Maribor - Krško 3:2, Ankaran - Olimpija 1:3, Domžale -Aluminij 2:2.
sicer poudaril, da za finance ni pristojen: »Imamo pa zagotovila, da bodo plače kmalu nakazane. Glede tega smo bili preveč medijsko izpostavljeni. Bil je dim, kjer ni bilo ognja.« Na tribuni je ob poslušanju klubske himne poplesaval John Mary. Nismo pomislili, da je poškodovan. »Dobil je močan udarec v nart na pokalni tekmi. Zanj in za Dominika Glavino prejemamo ponudbe in obstaja precej možnosti za prodajo.« Morda bo kdo od njiju zadnjo tekmo v črno-zelenem dresu odigral v soboto v Novi Gorici. »Zdaj bomo bolj sproščeni. Verjamem, da bomo osvojili najmanj točko!« je odločno zaključil Pušnik. Velenjčani so z zmago nad sosedi v trenutku pozabili na sramoto v Sežani, kjer so se poslovili od pokala NZS (3:1).
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Brilej kadetski prvak Evropske unije
Na petnajstem prvenstvu Evropske unije v šahu v avstrijskem Murecku je tekmovalo 94 mladih šahistov iz 19 držav, ki so nastopili v štirih kategorijah.
Znova je svoje privržence razveselil mladi šahist Celjskega šahovskega kluba Jaka Brilej. Tretjemu mestu iz leta 2015 in lanskemu drugemu mestu je dodal naslov kadetskega prvaka Evropske unije. Tako se je z lovoriko pridružil klubski soigralki Nuši Hercog, ki je naslov kadetske prvakinje osvojila leta 2014. Jaka je v kategoriji do 14 let med 26 tekmovalci v devetih partijah osvojil sedem točk in pol. Odličen je bil v zaključku turnirja, saj je imel proti zadnjim štirim tekmecem popoln izkupiček. Hercogova, ki tudi vadi pod vodstvom trenerja Jožeta Zorka, trenutno tekmuje na močnem članskem turnirju v Splitu.
DEAN ŠUSTER Foto: CŠK
ŠPORT
19
V
»Spica« na 70-letnici
V soboto državno prvenstvo na Savinji
Spici ob
Medalje celjskih kajakašev na velikih tekmovanjih, do leta 2000 v spustu, nato v slalomu:
1982: mladinsko SP Spittal (Avstrija) - zlato 3xK-1 Matjaž Murgelj
1984: ml. EP Spittal - bron Sandi Jelenc
1990: ml. SP Sorava (Švica) - bron Lučka Cankar
1994: ml. SP Wassau (ZDA) - bron Tomaž Javornik
1995: ml. SP Špindlerjev mlin (Češka) - srebro 3xK-1 Tomaž Javornik, Pavli Kuralt
1999: EP Bovec - bron 3x K-1 Lučka Cankar, Živa Cankar
2000: EP Valtelina (Italija) - bron 3x K-1 Lučka Cankar, Živa Cankar
2010: OI mladih Singapur - zlato Simon Brus
2010: ml. SP Foix (Francija) - srebro Simon Brus
2011: EP La Seu d'Urgell (Španija) - zlato 3x K-1 Simon Brus
2011: ml. EP Banjaluka (BiH) - zlato Simon Brus
2011: ml. EP Banjaluka - zlato 3x K-1 Simon Brus, Martin Srabotnik
2012: EP U23 Solkan - srebro Simon Brus
2012: ml. SP ZDA - zlato ekipno Martin Srabotnik, Vid Karner
2013: ml. EP Bourg St. Moritz (Švica) - bron Vid Karner
2013: ml. SP Liptovsky Mikulaš (Slovaška) - bron 3x K-1, Martin Srabotnik, Vid Karner
2016: EP U23 Solkan - zlato 3x K-1 Simon Brus, Martin Srabotnik
2016: ml. EP Solkan - bron 3x C-1 Urh Turnšek
2017: SP U23 Bratislava (Slovaška) - srebro 3xK-1 Martin Srabotnik
2017: EP U23 Nemčija - srebro 3xK-1 Martin Srabotnik
Odlični celjski kajakaš Martin Srabotnik se je z evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah za mladince in mlajše člane v Nemčiji vrnil zgolj z ekipnim srebrom. V soboto je namreč v finalu med mlajšimi člani v kajaku zasedel le enajsto mesto. Med mladinci sta v polfinalu obtičala dva celjska kajakaša. David Rozman je bil 28., Lan Tominc pa 30. Urh Turnšek je bil v kanuju 20. Čeprav kKk Nivo Celje toliko tekmovalcev še ni imel na velikem tekmovanju, kar je dokaz odličnega dela, je bil predsednik kluba Dušan Konda celo malce potrt. Srabotnik je namreč odkrito ciljal na odličje v posamični konkurenci.
V kvalifikacijah je bil najboljši, v polfinalu ni več blestel, v finalu pa je razočaral. »Moram biti odkrit, gre za neuspeh. Do 19. vratc je vrhun-
sko vozil, nato pa se povsem zaustavil. Zaradi ogromne napake je zapravil pet sekund, nato se je vratc še dotaknil. Tam je šla po vodi medalja, morda tudi zlata,« je bil od-
krit Konda. Martin še vedno ostaja velik up slovenskega kajakaštva in če bi dejali, da v soboto ne more premagati Petra Kauzerja, se Konda s tem ne bi strinjal. »Stari ma-
ček in dobitnik olimpijske medalje Kauzer se ne bo dal kar tako, toda pri Martinu je možno vse. Tu bodo še Simon Brus, Žan Jakše, Vid Kuder Marušič ... Prišel bo odlični
Slovak Andrej Malek. Finale v kajaku bo ob 21. uri. To bo višek prireditve.«
Sobotni urnik so nekoliko spremenili. »Kvalifikacije se bodo začele že ob 16. uri. Sledile bodo moštvene vožnje. Slovesnost s kulturnim programom bo ob 19.30. Podelili bomo priznanja najzaslužnejšim članom ob 70. obletnici kajakaštva v Celju. Tekma legend bo petnajst minut pred 21. uro. Sledil bo spektakel
pod žarometi, od žensk v kanujih do moških v kajakih,« je povedal Konda, ki ga je razveselila odlična vremenska napoved. Kajakaška zveza Slovenije je Celju zaupala organizacijo, čeprav obstaja bojazen, da bo raven Savinje precej nizka. Zato se Konda nadeja, da bo uresničena njegova ideja o izgradnji nove proge s hidravličnim jezom.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Uspešno izvedli že 16. triatlon
Na celjskem letnem kopališču je bil v nedeljo že šestnajsti triatlon za pokal mesta Celje. V sprint triatlonu je bil najboljši član kluba iz Ribnice Jure Maj-dič, ki je progo preplaval, prekolesaril in pretekel v manj kot eni uri.
Drugi je bil Klemen Bo-janc, tretji Avstrijec Martin Jandl. V ženski konkurenci je bilo napeto, Katja Hočevar je za dve sekundi ugnala Simono Dolinar. V ciciakvatlo-nu je bil najhitrejši Grega Na-vodnik iz velenjskega kluba.
Odlična proga
34-letni Jure Majdič, ki je državni podprvak v sprint triatlonu, je dvanajst let vadil plavanje: »Proga je odlična in je nima smisla spreminjati. Vreme je bilo fenomenal-
/fy
4	s*

Mitja Tašler, predsednik Triatlonske zveze Slovenije.
no, konkurenca pa solidna. Zasledovalcev sem se uspel otresti med kolesarjenjem in mi zato ni bilo treba garati med tekom.« Plavanje je treniral tudi znani Celjan Zvez-
dan Martič, ki je igral nato košarko za Libelo, zdaj pa je eden izmed najbolj opaznih obrazov na RTV Slovenija. V kategoriji veterani III je osvojil drugo mesto. Precej mlajši je Peter Jovanovič, prav tako bivši celjski košarkar, ki je bil med člani II dvanajsti.
Zanimivo za gledalce
Predsednik Triatlonske zveze Slovenije Mitja Tašler je Šoštanjčan: »Celjski triatlon ima tradicijo in je zato dobro obiskan. Po kakovosti je med najmočnejšimi v Sloveniji. Gledalci lahko spremljajo tekmovalce od blizu med vsemi tremi disciplinami. Še vreme je bilo odlično, čeprav sam pravim, da za triatlon ni slabega vremena.« Spregovoril je tudi o
asih z našega konca, najprej o Velenjčanu Davidu Ple-šetu: »On je >dolgoprogaš<, pripravlja se za nastop na svetovnem prvenstvu v iro-nmanu na Havajih. Upam na njegovo najboljšo uvrstitev. Domen Dornik, ki trenira pod okriljem celjskega trenerja Sandija Ivančiča, je naš najboljši triatlonec in cilja na nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.«
Plavati, kolesariti, teči
Da je vse potekalo po željah nastopajočih, je skrbel glavni organizator, predsednik Triatlon kluba Celje Nino Cokan: »Z udeležbo sem zadovoljen, na roko pa nam je šlo tudi vreme.« Dotaknil se je zanimive teme: »V Celju nimamo triatlonskega podmladka. Jeseni bomo za-
gnali ustrezno športno šolo. Tudi kolesarski klub bomo spravili pokonci. Želimo si vključiti čim več otrok. V Celju je to sicer sila zahtevno, saj imamo odlične športne šole, ki otroke vabijo v rokomet, nogomet, judo ... Samo vztrajati moramo. Gre vsekakor za usmeritev k zdravemu načinu življenja.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Z leve so predstavnik Slovenske vojske, podpolkovnik Boštjan Novak, izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec, predsednica Športno rekreativnega društva Celjski sejem Nina Ermenc Pangerl, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič in podpredsednik DMPC Ivan Žaberl.
Še devet dni do ultramaratona
Letos sta prvič dva organizatorja tradicionalnega maratona od Celja do Logarske doline. Društvu maratoncev in pohodnikov Celje je na pomoč priskočil Celjski sejem.
V poseben namen je bilo zato ustanovljeno Športno rekreativno društvo Celjski sejem, ki ga vodi Nina Ermenc Pangerl: »Vsekakor smo zadovoljni, da smo se priključili prireditvi, ki ima bogato tradicijo. Obenem verjamem, da so člani društva veseli, da smo jih rešili finančnega bremena. Naš cilj je v prihodnosti privabiti še več tekačev iz tujine.« Doslej so prejeli prijave tekačev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Nemčije, Srbije, Rusije, Luksemburga, Velike Britanije, ZDA, s Hrvaške, Češke in z Madžarske. 33. ultramaraton, ki se bo v soboto, 2. septembra začel ob 6. uri v atriju Celjskega sejma, bo imel večji nagradni sklad za najboljše tekačice in tekače. Zmagovalca na 75 km bosta prejela po tisoč evrov, najboljša na 42 km pa po petsto. Kot je že v navadi, bodo štarti tudi v Mozirju ob 9. uri, na Ljubnem bo štart 27-kilometrskega teka ob 10.30, v Lučah pa ob 11.30. Po 26. avgustu se bo cena prijavnice zvišala za pet evrov.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
STROJI
PRODAM
GRADBENO parcelo na lepi, sončni legi, na relaciji Vojnik-Frankolovo, prodam. Telefon 031 697-748. 15 6 7
VEČJI »šrotar«, ki »šrota« in lušči, in seku-lar prodam. Telefon 041 752-360. p KOSILNICO Alka, greben 80 cm, motor Briggs, v delovnem stanju in prikolico za vrtni traktor, novo, kiper prodam. Telefon 070 612-705. 1548 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 100 l, za sadje in grozdje, skobeljni stroj Mio standard, debelinka-poravnalka in dvodelno brano, prodam. Telefon 070 993-922.	1549
TRAKTOR Ursus C 360, letnik 1986, prvi lastnik, ugodno prodam zaradi nakupa novejšega. Telefon 041 256-625.
1555
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopali£ka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
ШШ
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Oonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
STAREJŠO vrtno kosilnico, alu ohišje, potrebuje manjše popravilo, ugodno prodam. Telefon 051 790-915. 1568 SAMONAKLADALKO Pitinger, 17 ccm, prodam za 500 EUR ali za seno v kockah. Telefon 041 867-418.
1591
POSEST
PRODAM
NA Virštanju pri Podčetrtku prodam bivalno vinsko klet z vinogradom. Možna menjava za večji gozd. Telefon 040 211-346.	p
HIŠO, gospodarsko poslopje, 3.500 m2 zemlje, Vinska Gorica 31a, Dobrna, prodam. Telefon 041 546-761. 1570
fcrn vedeževanje in astrologija
niter? 090 77 77
1
2r19 C/min. Iz omrežja Telemacfi;"^em>
4 *;
lemacfi;\setto Iz drugih omrellj dblcfajo drugi op
	B j Ti
vsakdan ob 15.00	
П	
CELJE. Prodam stanovanjsko hišo v Celju, Opekarniška cesta, površina 237,80 m2 (klet, pritličje, nedokončana mansar-da). Ogrevanje na kurilno olje (radi-atorsko). Priključki: elektrika, voda, telefon. Velikost parcele 450 m2. Stavba ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2016-145-162-42035. Prodajna cena 126.000 EUR. Telefon 041 708-198.	n
HIŠO, 1984, Celje - Lisce, 148 m2, 5100 m2 parcela, prodam za 99.000 EUR. Teps nepremičnine, d. o. o. Celje, telefon 041 653-378.	1599
ODDAM
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo; zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 79.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198.	n
DOBRNA, Pristova. Prodam stanovanjsko hišo, adaptirano, z gospodarskim poslopjem in garažo, 72 m2 uporabne bivalne površine, leto izgradnje 1968, centralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče in zemljišča s stavbo skupaj 1.688 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 57.000 EUR. Izdana energetska izkaznica stavbe št.: 2015-145-162-31372. Telefon 041 708-198.	n
CELJE, Zgornja Hudinja. Prodam stanovanjsko hišo na Zgornji Hudinji 64, 93,00 m2 neto tlorisne površine + gospodarsko poslopje 164 m2 + gospodarsko poslopje 77 m2, 721 m2 dvorišča, 904 m2 travnika. Ogrevanje na trdo kurivo, plinski priključek, elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 99.800 EUR. Telefon 041 708-198. n SAMOSTOJNO hišo, K + P + M, dve stanovanji, Dramlje, 2 km od AC, 284 m2, sončna, ograjena parcela, 850 m2, vsi komunalni priključki, prodam. Telefon 041 661-844.	p
V OKOLICI Celja zelo ugodno oddam manjšo hišo (shramba, kuhinja, sanitarije - kopalnica, dnevna soba, dve spalnici, klet) z večjim vrtom. Hišo oddam za 364 dni z možnostjo podaljšanja najema. Zelo nizki stroški. Telefon 041 690-680.	p
STANOVANJE
NAJAMEM
V CELJU v mirni okolici nujno najamem enoinpolsobno stanovanje brez dvigala. Telefon 070 831-952.
1577
PRODAM
SPALNICO, kavč in zamrzovalno omaro, 170 l, ugodno prodam. Telefon 031 695-144.	1583
E
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-haste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, in dva bika simentalca, težka 150 kg, prodamo. Telefon 031 311-476. p
Vsak otrok si želi lepo šolsko torbico.
Vsak otrok potrebuje zvezke in svinčnike.
Napolnimo šolske torbice skupaj!
Z društvom Generator bomo polepšali jesen prikrajšanim družinam.
Šolske potrebščine, zvezke, torbice in oblačila lahko med počitnicami prinesete v Celjski mladinski center, Osrednjo knjižnico Celje, frizerski salon KSFH v Lilekovo ulico v Celju in na oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje.
Napolnimo šolske torbice skupaj!
NEMŠKE ovčarje, samca in samico, z rodovnikom, stara 4 mesece, prodam. Telefon 041 897-686. 1543 KOBILO, shl, letnik 2005, vozno, ujaha-no in brejo 4 mesece, prodam. Telefon 041 897-686.	1543
SVINJO, težko 200 kg in pujske, težke od 20 kg, prodam. Možna dostava, domača reja. Telefon 041 797-052. 1545 TELICO, brejo 2 meseca, teličko, staro 6 mesecev in bikca, starega 4 mesece in pol, prodamo. Telefon 031 692-722.
1550
DVE mladi ovci, stari 5 mesecev, prodam.
Telefon 041 953-941. 1557 DVE burski kozi, stari eno leto in kozlička, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 031 830-480.	1551
TELIČKO simentalko, staro 16 mesecev, prodam. Telefon 031 596-722. 1552 BIKCA in teličko, simentalca, stara 10 in 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282.
1572
iiiinmi
i astrologinja
0906430
una pogovora za minuta je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
TELICO simentalko, težko 230 kg in prašiča, težkega 100 kg, prodam. Telefon 031 488-503.	1585
BIKCA in teličko, simentalca, težka 200 kg in bikca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 559-820. l 157
TELICO simentalko, pašno, brejo v 7. mesecu, težko 600 kg, prodam za 1.050 EUR. Telefon 051 470-362, (03) 5739270, Laško.	l 159 BIKCA simentalca, težkega 120 kg in teličko simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 041 324-256. 1575 NEMŠKE ovčarke prodam. Cena 80 EUR.
Telefon 041 593-263. 1584 DVA prašiča, težka 110 in 120 kg, zagotovljeno domača kuhana hrana, prodam. Telefon 041 752-360. 1576 KOZO, mlado, z mlekom in kozliča san-ske pasme prodam. Telefon 748-3076.
1578
PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Telefon 031 544-653.	Š 013
TELICO simentalko, staro tri mesece in pol, primerna za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 901-855. 1580 OVNA, starega dve leti, mirnega, težkega približno 100 kg, primernega za pleme ali zakol, prodam. Telefon 070 864120.	1587 KOZE in kozličke, koza stane 50 EUR, kozliček 40 EUR, prodam. Telefon (03) 5774-133, 031 578-121. 1571 DVA purana za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 793-958. 1589 KRAVO, staro 5 let in teličko, staro mesec in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-039, (03) 5793-050.
1595
BIKA simentalca prodam. Telefon (03) 5739-391.	1592
KRAVO ciko, brejo drugega teleta in bika simentalca, težkega 160 kg, prodam. Telefon 031 393-268. 1598
■ I	Ime in priimek:
C s
^^^ ^^P	Naslov, kraj:
Ф Ц I	E-poštni naslov:
»
> o
C
Telefonska številka:
TELIČKO limuzin, staro en teden, prodam.
Telefon 070 693-055. 1602 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 031 819-564. p BREJE telice, krave s teleti in teličke prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745. p TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 070 840-285. 1603
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice nujno kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	Š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n
PRODAM
VINO, belo in rdeče, z analizo, prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735.	p
1,30 ha silažne koruze prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769.
Š 008
KROMPIR rudolf, neškropljen, za kuhanje, pečenje, odličnega okusa, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 687016.	1518 LUŠČENO koruzo, naravno sušeno, lansko, odlične kakovosti, v vrečah, prodam. Telefon 5794-285, 031 609-043.
1525
KORUZO za silažo, v Šentjurju, prodam.
Telefon 041 759-681. Š 010 VINO modra frankinja, po 1 EUR/l, prodam. Telefon 041 577-377. 1573 LEP bel jedilni krompir prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 051 628-677.
1588
SORTNO belo vino, priznano kot odlično, kakovostno, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5795-602. 1593 ZLATORUMENO šmarnico, zelo dobro, od 50 do 100 l, ugodno prodam. Telefon 041 227-593.	1600
1 ha koruze za silažo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 783-268, Trna-va.	p
KUPIM
SUHO krmo, lansko in letošnjo, kupim.
Telefon 031 228-276. 1516 SUHO seno in otavo kupim. Telefon 070 678-505.	1586
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111*141954216
Aida d.o.o, Prekopa 3, Vransko
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Tu ljubljen si bil iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer zdaj si doma.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, dedija, pradedija, brata in
strica
JOŽETA TOPOLŠKA
iz Šmarjete 23 pri Škofji vasi (3. 3. 1936 - 9. 8. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter
spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku mag. Sreč-ku Hrenu za opravljen obred, pevski skupini Idila za odpete žalostinke, govornici gospe Darji Grdina za lepo izrečene besede slovesa, pogrebni službi Raj iz Vojnika za organizacijo zadnjega slovesa, trobentaču za odigrano žalostinko in Društvu upokojencev Škofja vas. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Miran in Stanko z družinama ter ostalo sorodstvo
novi tednik
OBVESTILO O NOVEM DELOVNEM ČASU OGLASNEGA ODDELKA NT & RC
Nov delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 16. ure.
KRMO, 10 kock sena ali otave, kupim. Kličite zvečer, telefon 051 301-578.
1579
OSTALO
PRODAM
DOMAČE pecivo in piškote vseh vrst prodamo. Telefon 041 642-813. p DESKE, lipove, 32 in 50 mm, zračno suhe in drva, hrastova, kratko žagana, osu-šena, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
ALFE brzoparilnike prodam. Telefon 030 929-205.	p
SUHA bukova drva ugodno prodam. Telefon 041 505-832.	1581
KLAVIRSKO, 80-basno harmoniko Capello, malo rabljeno, kot novo in mešalec za beton, ugodno prodam. Telefon 070 263-987.	1574
NOVO leseno zložljivo stojnico, velikost 2,15 x 0,90 x 2,10 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 505-832.1581 SUHOMONTAŽNA vrata mahagoni prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 505-832.	1581
ŽENSKO kolo, kot novo, rdeče in bakreni lestenec na 10 žarnic (svečke) prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5453388, 041 963-538. 1597
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n
Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
V 88. letu nas je zapustil naš dragi
DUŠAN HUS
diplomirani inženir gozdarstva
Od dragega pokojnika smo se poslovili 17. avgusta 2017 v ožjem družinskem krogu.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
Mineva deset let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat
MIHAEL HRASTNIK
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba,
ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
Vsi njegovi
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim osebam. Telefon 041 857-309.
1590
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.1542
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
Poroke
Celje
Poročila sta se: Mihaela ČERNEC in Igor REČNIK, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Tatjana
KOPITAR iz Velenja in Uroš HRASTOVEC iz Laškega, Andrea IVAČIČ iz Laškega in David SENEKOVIČ iz Lenarta.
Velenje
Poročili so se: Andreja ZUPANC in Roman AVSEC, oba iz Velenja, Saša JUVAN iz Šmartnega ob Paki in San-di KRAJNC iz Velenja.
Zlato poroko sta praznovala Marija in Anton DREV iz Velenja.
Vse, kar je očem vidno, je bežno. Vse, kar je nevidno, je večno.
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga sestra, teta in svakinja
SLAVI KRFOGEC
roj. Cimerman
Od nje smo se poslovili v petek, 18. avgusta 2017, na ljubljanskih Žalah. Vedno boš ostala v naših srcih.
Žalujoči: sestra Nada Lekan, brat Maksi Cimerman z družino in nečakinja Barbara Šmon z družino
Kranj, Ljubljana, Šentjur pri Celju, 14 avgust 2017
Žalec
Poročili so se: Katja HRASTOVEC iz Žalca in Žan BU-KŠEK iz Rogatca, Urška PUN-GARTNIK iz Dola pod Gojko in Rok CEHNER iz Ložnice pri Žalcu, Adela POŽEŽENIK iz Spodnje Ponkvice in David LEBENIČNIK iz Okroga, Tjaša RATEJ iz Miklavža pri Taboru in Leopold MIKEK iz Čepelj.
Smrti
Celje
Umrli so: Frančiška CRNO-BRNIĆ iz Celja, 87 let, Matilda BAUMKIRHER iz Celja, 82 let, Kristina DOBRIŠEK iz Celja, 95 let, Franc CIZEJ iz Prekope, 75 let, Mihael KROPIVŠEK iz
Celja, 86 let, Ana REPOTOČ-NIK iz Andraža nad Polzelo, 87 let, Janez KLANEČEK iz Homca, 85 let, Branko PO-GLADIČ iz Celja, 56 let, Miran BOLKO iz Zabukovice, 63 let, Julijana BONČINA iz Trnave, 84 let, Anton NEMEC iz Maj-šperka, 80 let, Karel ROTAR iz Celja, 87 let, Franc Dobrovc iz Žlabora, 72 let, Marija STO-JAN, 96 let, Dušan HUS st. iz Celja, 88 let, Ana PAVLOVIČ iz Celja, 88 let, Dragica LUPŠE iz Celja, 86 let, Franc JECL iz Šentruperta, 89 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Silvestra PETERKA s Ponikve, 86 let, Antonija VODEB iz Šentjurja, 80 let, Zofija BERGLEZ iz Srževice, 91 let, Amalija KUČIČ iz Celja, 91 let.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostalo je trpljenje, ki hudo boli.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi očka, sin, brat
SLAVKO LIPOVSEK
iz Virštanja (30. 11. 1968 - 8. 8. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje
ter darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Tinetu za ganljive besede slovesa, gospe Tončki za molitev in pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Klara, mama, brat Samo in ostalo sorodstvo
1596
Tiho si odšel kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine.
ZAHVALA
V 58. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi ati, mož, sin, brat, stric in dober prijatelj
ANTON IMENŠEK
s Kristan Vrha (1959 - 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Upravne enote Šmarje pri Jelšah in vsem ostalim, ki ste nam v času njegove bolezni in v teh težkih trenutkih pomagali, stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, za svete maše in denar. Velika zahvala tudi ZD Šmarje, patronažni službi in reševalni službi Šmarje pri Jelšah, ki se je odzvala na sleherni naš klic in nam nudila nesebično pomoč. Hvala gospodu dekanu Tadeju Linasiju za lepo opravljen cerkveni obred, skupini M. J. A. V. za odpete žalostinke, Tanji Šeligo za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Gekott ter vsem, ki ste ga imeli radi in ga še zadnjič v tako velikem številu pospremili na
njegovo zadnjo pot. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega ata, starega ata, dedija, brata in strica
ANTONA PONDELAKA
(rojen 16. 8. 1931 v Olimju - umrl 4. 8. 2017)
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
st.
Žalec
Umrli so: Marjan PODVR-ŠNIK s Polzele, 51 let, Klara AGREŽ iz Žalca, 94 let, Ivana TRAVNŠEK iz Liboj, 83 let, Rudolf JANEŽIČ iz Žalca, 76 let, Viljem GROBELNIK iz Zabukovice, 75 let.
Velenje
Umrli so: Marija JAZBIN-ŠEK iz Šoštanja, 85 let, Vlade BARIČEVIĆ iz Velenja, 63 let, Marija GLINŠEK iz Šmartnega ob Paki, 81 let, Vincencij HRIBERŠEK iz Škalskih Cirkovc, 81 let.
L 158
p
P
P
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 24. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 25. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2.
20 vročih Radia Celje		
	TUJA LESTVICA	
1.	IMAGINE DRAGONS -	
	WALKING THE WIRE	(6)
2.	BRUNO MARS VS DAVID	
	GUETTA - VERSACE ON THE	
	FLOOR	(4)
3.	RUDIMENTAL FEAT. JAMES	
	ARTHUR - SUN COMES UP	(3)
4.	PINK - WHAT ABOUT US	(1)
5.	CHAINSMOKERS - HONEST	(5)
6.	ALOE BLACC - KING IS BORN	(3)
7. KUSH KUSH - FIGHT BACK		
	WITH LOVE TONIGHT	(2)
8.	THE KILLERS - RUN FOR COVER(2)	
9.	ONEREPUBLIC FEAT. TIZIANO	
	FERRO - NO VACANCY	(4)
10. THE SCRIPT - RAIN		(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1. URSKA MAJDIC - KRESNICA		(3)
2.	JAN PLESTENJAK - JAZ ZE	
	VEM ZAKAJ	(4)
3.	ALEX VOLASKO - SKOZI	
	VITRINO	(7)
4.	KING FOO - TISOČ BESED	(5)
5.	RINA K FEAT. EMKEJ -	
	MARIACHI	(2)
6.	FRENK NOVA - PRIDI ZDAJ	
	K MEN	(4)
7. LAVENDER - SANJE		(3)
8.	SITER - PLAC MED PRSTI	(2)
9.	SHEBY - FURANJE NIKAMOR	(1)
10.	NIPKE - DEJ SE USTAV	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
	JP COOPER - SHE'S ON MY MIND	
	CHARLIE PUTH - ATTENTION	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	PLIŠ - RAJ (REMIX)	
	MOJCA - POČASI	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 26. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 27. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00
Novice, 10.10 Znanci pred
mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 28. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije
tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 29. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 30. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
M6L8 Živali
Venne LJimezNi
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav j
Kino
CINEPLE
Spored od 24. 8. do 30. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Annabelle: Stvarjenje - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 19.00, 20.40 petek, sobota: 16.40, 19.00, 20.40, 22.10
Atomska blondinka - akcijski vohunski triler
od četrtka do srede: 17.30, 20.50 Avtomobili 3 - animirani pustolovski, komedija, sinh. sobota in nedelja: 14.30 Barry Seal: Tihotapec - triler od četrtka do srede: 15.50, 18.10, 20.30
Dunkirk - drama, akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.15 petek in sobota: 20.15, 22.25 Film o emojijih - animirana komedija
četrtek, petek, torek, sreda: 15.25, 17.20
sobota, nedelja: 13.30, 15.25, 17.20
Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 18.50 sobota, nedelja: 15.00, 17.00, 18.50
Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 18.00
Obalna straža - komedija od četrtka do srede: 21.10 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski
petek, sobota: 21.50 Poročne priče 2 - komedija od četrtka do srede: 18.20 Temni stolp - pustolovski, fantazijski
od četrtka do srede: 15.30, 19.50 Valerian in mesto tisočerih planetov - fantazijski, pustolovski od četrtka do srede: 15.40 Valerian in mesto tisočerih planetov - fantazijski, pustolovski, 3D
od četrtka do srede: 19.30 Voznik - akcijski triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.30, 20.00 petek: 16.10, 18.30, 20.00, 22.15 sobota, nedelja: 13.50, 16.10, 18.30, 20.00, 22.15
metropol
ČETRTEK
20.00 Pariz lahko počaka - komična romantična drama PETEK
18.00 Zgodovina ljubezni - romantična drama 20.15 Kapitan Fantastični - komična drama SOBOTA
18.00 Lady Macbeth - drama 20.00 Odiseja - biografska pustolovščina NEDELJA
18.00 Frantz - drama 20.00 Nisem tvoj zamorec - dokumentarni SREDA
20.00 Druga stran upanja - komična drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Film o emojijih - animirana komična avantura 19.15 Frantz - zgodovinska vojna drama
20.45 Pariz lahko počaka - romantična komedija 22.30 Atomska blondinka - akcijski vohunski triler SOBOTA
19.00 Dunkirk - akcijska vojna drama
20.00 Frantz - zgodovinska vojna drama
21.15 Atomska blondinka - akcijski vohunski triler
22.00 Pariz lahko počaka - romantična komedija NEDELJA
16.00 Film o emojijih - animirana komična avantura 18.00 Atomska blondinka - akcijski vohunski triler 19.00 Frantz - zgodovinska vojna drama
20.15 Pariz lahko počaka - romantična komedija
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
PONEDELJEK
21.00 The Beatles: osem dni na teden - dokumentarec V primeru vremenskih težav bo filmska predstava v mali dvorani Kina Velenje.
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 24. 8.
19.00 Vila Bianca Velenje
Jasmina Levičar in glas citer
citrarski festival Prešmentane citre
PETEK, 25. 8.
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Enci benci Katalenci
koncert skupine Katalena 18.30 Kavarna in športni bar
Džampa ob Šmartinskem jezeru
Trio Longue Avenue
koncert soula, džeza in popa
20.00 Grad Podsreda_
Če bi jaz bil predsednik
komedija Tadeja Toša
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec
FAG-večer akustične glasbe
20.00 Grad Lemberg
21.00 eMCe plac Velenje_
Bad Copy (SRB), Smoke (SRB), velenjski rap Warm up
festival mladih in kultur Kunigunda
SOBOTA, 26. 8.
10.00 in 20.00 Cankarjeva ulica Velenje
Iskrivost v gibu
Festival mladih kultur Kunigunda
18.00 Grad Podsreda_
Koncert udeležencev mojstrskega tečaja za harfo
19.30 Dvorec Novo Celje Po razstavi Epilog s kustosinjo Alenko Domjan
vstop prost
Vojniški glasbeni večeri: Jazz duo
nastopata Leon Firšt in Miha Gantar
21.00 Hotel Aleksander Rogaška Slatina
Anin festival: Serafine
koncert; v primeru dežja v Aninem dvoru
21.00 eMCe plac Velenje_
Mycrophone_Unison
odprtje razstave; intermedijski projekt: Saša Spačal, dr. Mirjan Švagelj, Ani Podgornik
21.00 eMCe plac Velenje_
Repetitor (HR)
poleg njih bodo nastopili: Krvava Rosa, Klinični testiranci, Kvazi cirkus in Cojones
NEDELJA, 27. 8.
19.00 Kavarna in športni bar
Džampa ob Šmartinskem jezeru
Tom Costo
stand up večer
21.00 eMCe plac Velenje_
Kunigundin vinyl lounge
mešana glasba; brez vstopnine, tudi v torek ob istem času
PONEDELJEK, 28. 8.
10.00 Velenjski grad_
Dan odprtih vrat za goste festivala Kunigunda
16.00 Velenjski grad
Dislocirana podoba
odprtje razstave Kaje Urh
17.00 Velenjski grad Nova dela
odprtje razstave Klemna Zupanca
21.00 Huda Luknja, Velenje Ochelie Soroki (RUS)
festival mladih kultur Kunigunda
TOREK, 29. 8.
20.00 Stari grad Celje
Večer poezije s podelitvijo Veronikine nagrade, male Veronike in zlatnika poezije za leto 2017
SREDA, 30. 8.
20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina
Anin festival: Bojčevski kvartet
koncert; v primeru dežja v Aninem dvoru
DOGODKI
MED 25.in 31. 8. 2017
PETEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 25. avgust, Kavarniški večer ob 19. uri Nastopa glasbena skupina Summervibes
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 30. avgust, Počitniške ustvarjalne delavnice z ob 10. uri mentorico Nado Mlinarevič Za otroke vseh starosti
NE 1. NADSTROPJE SPREGLEJTE Celje v štirih letnih časih Razstava Francija Horvata
SREDA, 2. NADSTROPJE 23. avgust, Pulj pred prvo svetovno vojno ob 10. uri Razstava Nadie Bužleta


NAPOVEDNIK
23
21.00 eMCe plac Velenje Siti hlapci, The Ufoslavians
balkan, reggae, world music; festival mladih kultur Kunigunda
Poletje v Celju
ČETRTEK, 24. 8.
14.00 do 22.00 Mestna plaža Preživetje v naravi
šotorjenje, petje, igre na prostem in zabava pod milim nebom; od četrtka do sobote
20.30 Špital za prjatle - Vodni stolp
Poletna noč - Večer slovenske popevke
solisti: Željka Predojevič Korošec, Sandra Feketija, Maša But, Marko Vozelj in Boštjan Korošec
PETEK, 25. 8.
17.00 do 21.00 Mestno središče
Dežela Celjska vabi
srednjeveška tržnica, srednjeveški plesi, vitezi in grajske gospodične, ustvarjalnice za najmlajše ...; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.00 Kavarna pri Nejcu
Večer glasbe 60. in 70. s skupino Longfield
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.00 Buffet Zlata jama_
Vtisi s sarajevskega filmskega festivala
predstavitev filmov s festivala; vstop prost
21.00 Vodni stolp_
Devetsto
premiera monodrame v izvedbi igralca Kristiana Koželja in pianista Aljaža Šumeja; vstop prost, v primeru slabega vremena bo premiera 1. 9. na Malem odru SLG Celje
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Manca & Zala
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.00 Celjski dom_
Battle Juice Lindy Exchange
tekmovanja in plesni večer swinga s Heart of Dixie Hot Jazz Band (CZ); tudi v soboto ob istem času
SOBOTA, 26. 8.
10.00 do 13.00 Mestna plaža
Iz muzeja na plažo
na plaži pred desetletji, muzej v kovčku, razstava na prostem; v primeru slabega vremena dogodek odpade
11.00 Krekov trg, mestno jedro
Battle Juice Lindy Exchange
plesna swing povorka z bendom Heart of Dixie Hot Jazz Band (CZ)
16.00 do 21.00 Stari grad Celje Stari grad Celje
vrvež trškega barantanja, pojedin, žive glasbe, plesa, konjenikov, žonglerjev .
20.30 Špital za prjatle - Vodni stolp
Heavenix
koncert
21.00 Dvorišče Knežjega dvorca
Iluzija realnosti
eksperimentalni avdio-vizualni projekt, produkcija: Gea Erjavec
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
The Star Time Playboys
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
NEDELJA, 27. 8.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
16.00 do 19.00 Mestna plaža Čokoladne kroglice
kulinarična delavnica; vstop prost, v primeru slabega vrema dogodek odpade
18.00 Celjski dom_
Battle Juice Lindy Exchange
zaključno plesno druženje v swingu
19.30 Kafe studio Glavni trg Predstavitev pesniške zbirke Čarlija Grmiča
vstop prost
PONEDELJEK, 28. 8.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjalna delavnica s predstavitvijo časopisa PUM Efekt 2017
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.00 Celjski mladinski center Tribute to legends
koncert; vstop prost
TOREK, 29. 8.
18.00 Mestna plaža
Veščine rokovanja s fotoaparatom in osnove fotografije
fotografska delavnica; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Vodni stolp_
Lara Jankovič & Marko Brdnik
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
SREDA, 30. 8.
12.00 Plesni forum Celje
Korpus - koreografska platforma plesnih ustvarjalcev
festival sodobnega plesa; program je primeren za mladino in odrasle
Ostale prireditve
ČETRTEK,24. 8.
20.00 Kavarna Lucifer Velenje
Z biciklom naokoli
potopisno predavanje Aleksandre Bellian
PETEK, 25. 8.
19.30 Šotor pri župnijskem domu Liboje
Srečanje ljubiteljev starogradskih in dalmatinskih pesmi
20.00 Na ploščadi Term Zreče Poletni petek z animatorji Fun4u in skupino Larma
SOBOTA, 26. 8.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 Start pred Ekomuzejem Žalec
Pohod po hmeljski poti
cilj na tržnici pri Fontani piva Zeleno zlato
9.00 do 18.00 Dvorana DU Griže
Odprtje razstave ročnih del
razstava bo odprta še 29. 8. med 8. in 18. uro
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Zajček Rudi gre v šolo
sobotne lutkarije; igrana glasbena predstava, ob slabem vremenu bo predstava v mali dvorani Doma kulture Velenje
15.00 Dvorišče in gasilski dom Griže
Dan odprtih vrat z delavnicami PGD Griže
NEDELJA, 27. 8.
10.00 Velenjski grad_
Srednjeveški dan
20.00 Pri Fontani piva Zeleno zlato Žalec
Prikaz ročnega obiranja hmelja in pozdrav hmeljarskega starešine in princese Slovenije
PONEDELJEK, 28. 8.
17.00 Dom sv. Jožef Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Kunigundin izlet v pravljični svet
torkove igrarije; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo
SREDA, 30. 8.
10.00 Mestna knjižnica Velenje Plešemo s plesnim studiem M
zabavna sreda
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 24. 8.
19.30 Šotor pri župnijskem domu Liboje
Zahvalni dobrodelni koncert in 25-letnica ansambla Igor in Zlati zvoki
PETEK, 25. 8.
17.00 Letališče Levec
Noč na letališču: veliki dobrodelni koncert za pogoreli hangar
nastopajo: Šank rock, Nude, ansambel Stil, Mjav, Čaga boys, ansambel Jug, kvintet U nulo, ansambel Potepini
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka
CELJSKA GL ABBA / CEL JE'S MUSI C
CELJSKA POPULARNA GLASBA? Okrogla miza o popularni glasbi v Celju in koncert Tribute to Legends Sodelujejo: dr. Rajko Muršič, Boštjan Dermol in Vasja Ocvirk Petek, 25. avgust 2017, ob 19. uri MCC - Celjski mladinski center
mnvr
muzej ovej zgodovine I celje
cc
celjski mladinski center
ptOtKM ftvtfWÖHl Iđftj in Qlufent*
Skladno z zadružnimi pravili
Upravni odbor Kmetijske zadruge Vransko, z. o. o.,
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
KZ VRANSKO, z. o. o., za mandatno dobo 4 let
Kandidat/-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	najmanj srednješolska izobrazba agronomske ali ekonomske smeri
-	vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
Kandidat/-ka za direktorja zadruge mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti tudi razvojni program zadruge.
Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
KZ VRANSKO, z. o. o., Vransko 59, 3305 VRANSKO, s pripisom: ZA UPRAVNI ODBOR
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Železarski muzej Teharje:
razstava Praznovanje praznika dela v Železarni Štore in njeni okolici; do 31. 8.
Knjižnica Laško: Pregledna likovna razstava Helene Maček: Helenin svet; do konca septembra v času odprtosti knjižnice.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
novi tednik
Vedno? г mmo?j /
Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: Celje Fokus 2017: Fotograf kot poklic: Foto Pelikan; do 1. 9.
Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31.12.
Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Celje v štirih letnih časih avtorja Francija Horvata; do 31. 8.; gostujoča razstava Pulj pred prvo svetovno vojno, pripravila jo je Gradska knjižnica i čitaonica v Pulju; do 15. 9.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.; razstava Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela; do 17. 9.
Likovni salon Celje: fotografska razstava Why So Serious? Jake Babnika; do 3. 9.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31.12.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Filatelistična dediščina Celja; do 31. 8.; razstava Družinsko drevo - Pravila igre avtorja Mateja Čepina; do 31. 8. ter gostujoča razstava Vezena ponjava Muzeja Brodskega Posavlja iz Slavonskega Broda; do 31. 8.
Kvartirna hiša Celje: razstava Girl with the Flower Gregorja Purgaja; do 31. 8.
Celjski mladinski center: razstava American presidents avtorja Branka Lesjaka; do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava del 19. poletnega slikarskega ex-tempora Celjske poletne vedute 2017; do 31. 8.
Celjska kulturnica: razstava umetniške fotografije članov Fotografskega društva Celje; do 31. 8.
Mestna plaža: Celje Fokus 2017: Pasji dnevi, fotografska razstava Ane Straže; do 1. 9.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
»Skorjevke« iz polpozabe
Na Ljubnem so za stalno postavili nekdanje skromno bivališče gozdnih delavcev -danes mogoče prešteti na prste
»Olcerji, ki so sekali v odročnih gozdovih, so tam bivali ves delovni teden,« je povedal o razmerah nekdanjih gozdnih delavcev Jože Hudej, član Turističnega društva Naš kraj z Ljub-nega. Hudej je bil v okviru društva na čelu postavitve »skorjevke«, to je nekdanjega skromnega začasnega bivališča gozdnih delavcev. Ta je za stalno postavljena za ogled na prireditvenem prostoru v ljubenskem Vr-bju. Postavljena je bila pred kratkim.
»Zbrali smo se kmetje iz zaselkov okolice Ljubnega, ki nas povezuje Flosarski bal,« je Hudej povedal o postavljavcih »skorjevke« v Vrbju. Izdelovali so jo pet dni, po približno sedem ur dnevno, sodelovalo je od štiri do deset ljudi. »Ljudje so pripravljeni sodelovati, čeprav imajo doma veliko dela,« je o prizadevnih sodelavcih povedal Hudej. Pri postavitvi konstrukcije so si pomagali kar s »cveki«, to je z lesenimi klini. »Skorjevke« so postavljene iz drogovnikov in so pokrite s smrekovo skorjo
vse do tal. Hudej in še kdo se nekdanjih »skorjevk« spominja še iz časov, ko so bile del gozdnega vsakdana. Kot otrok je obiskoval svoja brata, ki sta med delom v gozdu začasno stanovala v takšnem bivališču. To so bili seveda časi, ko cest še ni bilo in ljudje še nismo množično uporabljali avtomobilov ter tovornjakov. Nova ljubenska »skorjevka« v Vrbju je v bližini »riže«, ki je tam za stalno postavljena že od lani. »Riža« je nekdanji pripomoček za spravilo lesa v dolino.
Danes redkost
Nekoč pogoste »skorjev-ke« v Zgornji Savinjski dolini je mogoče dandanes prešteti na prste. Videti jih je mogoče na primer v muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, ob tematski poti v Logarski dolini in kot okras središča Luč. »Skorjevka«, ki so jo izdelali člani luškega društva upokojencev, je bila pred štirimi leti celo na ogled na celjskem Mosu. Izdelala sta jo člana Društva upokojencev Luče Jaka in Jože Zamer-
nik. Stalno je postavljena v središču Luč, kjer je kmalu postala turistična znamenitost, ki jo obiskovalci kraja radi fotografirajo in v njej posedijo na praproti.
V ljubenski občini je bila prva »skorjevka« postavljena predlani ob zasebni domačiji v Okonini, kjer služi prebivalcem in njihovim obiskovalcem kot vrtna hišica. V njej posedijo za hrastovo mizo. »Gozdar sem in >skorjevka< mi je tako blizu,« je obrazložil svojo odločitev za postavitev
nekdanjega gozdnega bivališča njen lastnik Lojze Gluk. »Predlagam, naj si >skorjevko< postavi še kdo, ki sta mu narava in les blizu. Tudi kdo od zgornjesavinjskih turističnih ponudnikov,« je na Faceboo-ku Gluk predlani spodbujal rojake iz doline. Nazadnje je sodeloval pred kratkim še pri postavitvi »skorjevke« domačega Turističnega društva Naš kraj. Ta je že začela vzbujati zanimanje obiskovalcev Ljubnega ob Savinji.
BRANE JERANKO
Nekoč številna takšna bivališča je
Zasebna »skorjevka« v Okonini pri Ljubnem, ki služi družini kot prijetna vrtna hišica (Foto: Lojze Gluk).
FOTO TEDNA
»SjEOS CELE«
Foto: SHERPA

Ted ni ko ve i.H
zaodbe
St. 34 / Leto 72 / Celje, 24. avgust 2017
V galanten korak in nežen galop
str. 30
4 I *
тттшшш^т i
Foto: GrupA
'"■fr, ЛК^ј^Г^ ' - ~	•.t.;-"^- - ~ T - i *	Z- -	* .—
V
Modni kos, ki osvaja	Švigali so sem in tja str. 31 Svet čudovitih orhidej str. 36-37
ženski svet str. 28
26
INTERVJU
Gostinstvo ni »šminka«, ampak ga
Kuharski mojster Borut Jovan - Od vrhunske kulinarike do vzgoje rastlin
Kuhanje je njegova strast, odkar pomni. Pri svojem prepoznavnem kulinaričnem podpisu rad združuje na videz nezdružljive okuse. Pri tem s posebnim užitkom zahaja v svet zelišč in divjih rastlin. Navdihuje ga narava in vsaj delček njenega bogastva poskuša prenesti na vsak krožnik. Pri 32 letih se lahko pohvali z zavidljivo kuharsko kariero. Kot šefa hotelske kuhinje v Moravskih Toplicah so ga umestili med najbolj perspektivne slovenske kuharje. Z Galerijo okusov v Novem Celju se mu je izpolnila prvobitna želja, da bi imel svojo restavracijo. Bil je med tistimi, ki so jih najbolj zavzeto snubili k sodelovanju v televizijskih kuharskih šovih. A je na vrhuncu kariere svoj poklic kljub temu zamenjal za vrtnarstvo.
»V življenju je treba sprejeti kakšen kompromis, a kuhanje ostaja bistven del mojega življenja,« odgovarja na vprašanje, kako je to mogoče. Za posamezne naročnike še vedno sestavi jedilni list, pripravi pogostitev ali deli svoje bogato znanje. A da je časa za kaj takšnega vedno premalo, smo se lahko prepričali tudi sami. Ujeli smo ga sredi dela, in sicer ravno dan pred tradicionalnim družabnim dogodkom v družinski vrtnariji.
Kako zelo vas kulinarika zaposluje v vsakdanjem življenju?
Zelo malo. Zelo rad imam preprosto hrano, preproste okuse. Veliko mi pomeni, da poznam izvor hrane. Najraje imam, da jo pridelamo doma. Ali da vsaj poznam kmeta, od koder prihajajo pridelki.
Pri svojih letih imate za seboj zelo pestro kariero. Na kaj ste najbolj ponosni?
Na celo svojo življenjsko pot. Za nič mi ni žal. A res je, da je gostinstvo trda pot, kjer ni veliko prostora za kompromise. Zahteva celega človeka in to cel dan, vse dni v tednu. Ampak če veš, kaj si želiš, je vredno slediti svojim sanjam.
Bili ste precej mladi, ko ste že stopili na čelo kuhinje.
Res je. Star sem bil 21 let, ko mi je v gostilni Ahac to priložnost dal Miran Ojstršek. Tam sem postal šef kuhinje. Ravno sem prišel iz Francije. Bil sem poln znanja, navdušenja in zagona, češ kako bomo v Sloveniji spremenili gostinstvo. Po pol leta sem presedlal v gostišče Miran. V nekem prehodnem obdobju sem delal na obeh lokacijah in bilo je res divje. Tam sem se ogromno naučil in hvaležen sem za to izkušnjo. Res pa je bilo vse prej kot enostavno. Imel sem namreč
»Če bi še kdaj odprl restavracijo, bi se tega lotil bolj sproščeno. Ko sem prišel iz tujine, sem imel veliko znanja in sem želel dokazati, da lahko vse to zaživi tudi v Sloveniji. V bistvu lahko. Ampak za kakšno ceno? Enostavno še nismo tako daleč, gostov na tako visoki ravni enostavno ni dovolj.«
kar nekaj kuharskega znanja, a malo delovnih izkušenj.
Resna prelomnica je bil vodstveni položaj v hotelski kuhinji v Moravskih Toplicah.
V veliki hotelski verigi mesto šefa kuhi nje zares nekaj pomeni. Tam lahko rečeš, da si gospod. V narekovajih, se razume. Pri 25 letih sem postal vodja 15-članskega kolektiva. Vsak dan smo pripravljali tudi po dvesto razkošnih zajtrkov in večerij. Izstopale so naše slavnostne pogostitve, silvestrske večerje, pogostitve na igrišču za golf. V tistih treh letih sem si zgradil slo ves, zaradi katerega se je tudi v širšem slovenskem prostoru začelo go voriti o Borutu Jovanu kot enem perspektivnej ših v slovenski gastrono-miji.

V
Očitno je vmes dozorel tudi čas za Galerijo okusov.
Galerija okusov je neke vrste moj otrok. Z Gašperjem Puhanom sva se lotila tega zahtevnega projekta. Vedno sem si želel svojo resta-vraci-
1

»Leta 2009 sem delal pri Ani Roš. Zanimalo me je, kako je kuhati pod žensko taktirko. Moram reči, da je bila izkušnja pozitivna.
Tudi sam sem v svoji kuhinji želel zaposliti kakšno žensko. Ženska energija v napetem okolju deluje pomirjujoče in materinsko. Kuhanja je lahko zelo stresna. Ljudje pritisk sproščamo na različne načine. Če vzameš katerega od njih osebno, ne zdržiš dolgo. <■
Ш
»Ko si mlad, lahkoveren in poln zanosa, z veseljem delaš od petka do svetka. Tudi po dvajset ur na dan, če je treba. Seveda ne zaslužiš slabo. Ampak ko si ustvariš družino, ugotoviš, da ne gre več.
Veliko primerov poznam, ko so ljudje našli varno službo v okviru osmih ur, ob koncih tedna pa priskočijo na pomoč v gostinstvu. To je eden od načinov, da je ta poklic vzdržen. Sicer pa moraš vzeti v zakup, da boš od svojih dragih ločen vse konce tedna in vse praznične dneve. Če ne gre ravno za družinski posel, je lahko vse skupaj hitro neznosno.«
INTERVJU
27
raško delo
jo in pri tem sva se našla. Naredila sva dober preboj, v dveh letih se je restavracija uvrstila med deset najboljših v Sloveniji. To je bila dobra zgodba, ki jo uspešno nadaljujejo tudi po mojem odhodu. Sam sem se po treh letih odločil, da je dovolj. Odločilno je bilo to, da sva z ženo dobila otroka. In odločil sem se, da se bom posvetil družinskemu poslu, vrtnarstvu. Gre za lep in zanimiv poklic, vendar sem spet na začetku. Spet se učim in spet sem vajenec (smeh).
S kakšnimi idejami, kakšnimi pričakovanji ste izbrali gostinstvo kot svoj prihodnji poklic?
Bil sem star trinajst let, ko sem doma oznanil, da bom kuhar. Od takrat nikoli nisem podvomil v svojo odločitev. Mi je pa šolska svetovalna delavka enkrat »sesula« sanje, ko je rekla, da kot nekdo z očali - zdaj nosim leče - ne bom mogel delati v kuhinji, ker se mi bodo nad lonci rosila. Bil sem tako žalosten, da sem naslednjo uro pri slovenščini jokal. Na srečo me je učiteljica potolažila, da je to čista neumnost. »Si boš pač očala snel, ko boš dvignil pokrovko,« je rekla. Odtlej sem živel samo za kuharstvo in temu posvetil tudi vse svoje konjičke, delo in prosti čas.
Omenili ste, da ste bili v Franciji. Kako se vam je ponudila priložnost, da pogledate čez mejo?
Ker sem resnično rad kuhal, sem se vedno držal v ospredju in se zelo trudil. Res je tudi, da izhajam iz kmečke družine in da mi trdo delo
nikoli ni bilo tuje. V srednji šoli sem veliko delal v strežbi. V drugem letniku me je v svojo stalno ekipo vključil znamenit, zdaj že upokojen profesor Edvard Kužner. Za šolo smo pripravili celo vrsto pogostitev in dogodkov. Kot eden najboljših dijakov sem v četrtem letniku dobil priložnost, da sem lahko šel za mesec v Španijo. Delal sem v japonski in sredozemski kuhinji. Nepozabna izkušnja mi je dala zagon. Vpisal sem se na višjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru. Tam sem spoznal zlata vredno profesorico Mojco Polak, ki resnično zna delati z mladimi, zna jih navdušiti in spodbuditi. Še danes sva dobra prijatelja. Vedela je, kako zelo si želim v tujino, in prva priložnost se je pokazala že kmalu. Za približno mesec sem šel v Goriška brda, kjer ima družina Sirk na italijanski strani izvrstno restavracijo, zdaj že nosilko Michelinove zvezdice. Kasneje sem dobil priložnost, da sem šel za leto v Francijo. Seveda sem jo pograbil z obema rokama. Tri mesece sem bil v šoli, devet mesecev v kuhinji vrhunskega hotela, kjer smo kuhali tudi za arabske šejke in nogometne zvezdnike. Bilo je zelo težko, vendar mi ni žal niti za trenutek. Na koncu so mi ponudili službo. Morda bi današnji perspektivi
odločil drugače, a takrat sem se tiste kuhinje prenasitil in ponudbo zavrnil.
Je človek lahko v tem poklicu res dober, če sledi zgolj šolskemu sistemu in utečeni praksi pri gostincih?
Težko. Ves čas moraš iskati novo znanje, ves čas moraš biti aktiven. Veliko je padcev in veliko razočaranj. Uspeš lahko samo na dva načina. In sicer moraš biti hud egoist, ki mu je vseeno za vse, ali dovolj prilagodljiv, da te nič ne zlomi. Jaz sem bil med slednjimi. Tudi na to sem ponosen. Da se znam ob vsakem padcu tudi v najtežjih situacijah pobrati.
Kako pomembno je, da zna človek trdo delati?
Zelo. Gostinstvo ni »šminka«, to je garaški posel. Ko prideš tako daleč, da si ustvariš ime in položaj na trgu, se sicer lahko dobro organiziraš, vendar bližnjic še vedno ne moreš ubirati. V Galeriji okusov sem na primer ob redkih priložnostih manjkal. To je bilo slabo, ker so bili gostje razočarani. Prišli so k meni, v mojo kuhinjo, želeli so mene, mojo prisotnost. Vse ima dve plati. Ampak zame je bil to poklon, gost je zame vedno prvi. Zadovoljen gost predstavlja devetdeset odstotkov vsega dela v gostinstvu. Seveda moraš tudi
kot ponudnik zaslužiti,
preživeti, napredovati,	»V rrancijl sem Dil
ampak zadovoljen X med drugim v restavraciji, ki je bila gost je edino, kar / večkrat zapored razglašena za najboljšo zares šteje. Ker / na svetu. Imel sem krasne profesorje, pri čemer
sta, in pravicami delavca, ki si zasluži tako dobro plačo kot počitek. Ampak to zaradi razmer na trgu in številnih omejitev pogosto ne gre skupaj. Biti moraš kot hobotnica in se boriti za čisto vsak posel, da ostaneš nad vodo. Še posebej če začenjaš v teh časih. Prve tri mesece si zanimiv in te vsi hodijo gledat, potem si za nekatere predrag, za druge nesimpatičen, tretjim ni všeč kaj tretjega. Najtežje je zdržati prvi dve leti. Če ohranjaš dobro kakovost in vztrajaš, pridobiš svoj krog gostov in potem je lažje.
Torej je treba z zagonskim kapitalom pokriti skoraj dveletno delovanje?
Da. Še težje je zagotoviti dobro osebje. Tega trenutno na trgu ni. Pozna se vrzel v izobraževanju. Ko sem sam končal srednjo šolo, nas je bilo kuharjev za tri razrede. S seboj smo nosili stol, ker je bil v vsakem razredu en sedež premalo. Podobno je bilo z natakarji. Že leto ali dve kasneje je vpis izjemno upadel. Komaj so napolnili po en ne preveč poln razred. Še vedno me zelo pogosto kličejo znanci in kolegi, če poznam koga, ki bi ga lahko priporočil.
Kje smo v Sloveniji, ko gre za visoko ku-linariko?
To je še vedno razkošje, ki si ga privoščijo redki. Če se ozrem po bližnjih zelo dobrih gostilnah - Jurg, Francl, Pa-vus, Raduha ... - je
s takratnimi sodelavci še danes ohranjam pristna prijateljstva. So se pa Francozi izkazali za velike patriote in zelo stroge šefe. Verjetno sem imel srečo, da nisem 1 vsega razumel, ker je bilo v hektiki tiste kuhinje povedanega marsikaj sočnega in nič kaj prijetnega.«
»V kuhinji v Franciji smo bili med petdesetimi kuharji samo trije, ki smo govorili angleško. Za kuharske potrebe sem francoščino osvojil kar kmalu, za bolj poglobljene pogovore je ostala pretrd oreh. Kuhinja je bila dolga približno petdeset metrov in na koncu se je zaokrožila z veliko mahagonijevo mizo v šefovi pisarni. Za to mizo so jedli najbolj spoštovani gostje hotela Opazovali so nas, mi pa smo pred njihovimi očmi ustvarjali
»Kuharija bo vedno v mojem srcu. Tega ne bom nikoli opustil. Ampak rad bi se posvetil družini. Dela ne bo manj, ampak če izberem vrtnarskega, bomo več skupaj. Še vedno pa lahko kaj dobrega skuham za prijatelje in družino. Tudi ob posebnih dogodkih, ki jih pripravljamo v vrtnariji, lahko izživim svojo kulinarično dušo.«
se samo tako vrača.
Rekli ste, da ste bili tudi kot šef kuhinje v hotelski verigi gospod samo v narekovajih.
Tam so me res klicali šef, čeprav tega nisem zahteval. Še posebej, ker sem bil za večino sodelavcev, ki so bili deset ali dvajset let starejši od mene, res smrkavec. Sem pa ohranil vikanje, ker smo tako ostali na profesionalni ravni. Ampak dokazal sem se z delom. Če sem sam z dvema pomočnikoma skuhal večerjo za dvesto ljudi, mi nihče ni mogel reči, da se tega ne da. V službi sem bil tudi po tristo ur na mesec. In se boril z vsem mogočim. Tudi s »čikpavzami«. Ko sem jih prepovedal, sem imel kar precej težav. Še posebej, ker so jih v kuhinjah sosednjih hotelov dopuščali. Potem je bilo treba skleniti kakšen kompromis.
Če je človek dober kuhar, torej še ni dober vodja?
Točno tako. Predvsem moraš znati z ljudmi. To pa je včasih najtežje. Če nisi sposoben sodelavcev povezati v skladno ekipo, tvoja kuhinja ne more biti zares uspešna.
S televizijskim stampedom so kuharji dobili status pravih zvezdnikov. Čutite to tudi vi?
Ljudje so res kar vzhičeni. Pretirano, če mene vprašate. In to mi ni preveč všeč. Tisti, ki se odločijo za takšno izpostavljanje, v prvi vrsti iščejo medijsko pozornost. Če bi jim bilo kuhanje najbolj pomembno, je priložnosti, da bi se dokazali, tudi brez kamer ogromno. Po mojih izkušnjah do uspeha na tem področju pač ne prideš od danes na jutri.
Na eni strani imamo zvezdniške kuharje, na drugi gostinske delavce, ki vsako turistično sezono bijejo plat zvona, kako veliko delajo za malo denarja.
To je žal res. O tem se s prijatelji velikokrat pogovarjamo. Tudi tisti, ki pišejo odmevne in dobre gostinske zgodbe, imajo težave s tem. Kako stvari zastaviti drugače? Težko. Zasebno gostinstvo je v primežu med vrhunsko ponudbo, s katero je treba zadovoljiti go-
vsem skupno to, da je v delo vprežena cela družina. In tudi če pogledamo širše. Znana imena, kot so Igor Jagodic, Bine Volčič, Uroš Štefelin, Uroš Fa-kuč, Ana Roš ..., imajo za seboj družino oziroma partnerje. So sicer gostilne, kot sta Grof ali Picikato, kjer tudi brez tega vse deluje kot namazan stroj, a to sta redki izjemi. Vsem ostalim gostincem pa je skupno, da imajo roke do podplatov in trdno oporo družine. Tudi z mano je bilo tako. Če ne bi za mano stali žena in cela družina Valner, ne bi mogel početi tega, kar sem. In tu gre tudi za to, da ti oče in mama nabirata smrekove vršičke. Sam vsega enostavno ne zmoreš.
Kakšen je povprečen slovenski gost? Smo filozofijo zrezkov, velikih kot krožnik, res že prerasli?
Razmere se brez dvoma izboljšujejo. Je pa večina ljudi še vedno v skupini, ki se pogaja za ceno, pa naj gre za poročni ali kakršen koli jedilnik. Nikoli nisem zagovarjal oderuških cen, a če želiš ohranjati neko kakovostno raven, pod ceno ne moreš delati. Pri kakovosti sestavin cene nihajo za dvajset odstotkov, drugi vidik pa je tudi priprava. Pri nas je bilo za vsako poroko v kuhinji vsaj šest ali celo sedem ljudi. To potegne marsikaj za seboj. Tudi gostov, ki so se nenapovedano pojavili na vratih, je bilo sčasoma vedno manj. Navadili smo jih, da so poklicali in se napovedali. Vse to so težki premiki, ki so tudi precej tvegani. Ampak od tega je odvisna kakovost, za katero lahko stojiš.
Kako gledate na projekte, kot je Teden restavracij?
Načeloma je to dober projekt, a se bojim, da gre v pretirano množičnost. Iz izkušenj povem, da je bila naša restavracija deset dni pred tem tednom in po njem prazna. V tistem tednu pa smo postregli celo do 170 gostov na dan. Nismo se pritoževali, čeprav je bilo res naporno. Sem pa opazoval ljudi, ki so v tistem tednu obiskali po pet ali celo šest restavracij. Nič slabega. Ampak če ti to res nekaj pomeni, si boš vsaj tu in tam privoščil obisk dobre restavracije izven takšne množične »evforije«. Z ženo si zaradi majhnega otroka tega že lep čas nisva, a ko nama uspe, se razvajava. Lepo je, če iz tega naredimo dogodek, ki si ga zapomnimo, in ne hitro, instant izkušnjo.
Nas lahko poglobljen odnos s kuhalnico obvaruje pred prevelikim potrošništvom?
Vsekakor. V kuhinji se čas umiri, malo je lahko več. Za našo družino je sicer precej na-
»Med sodnike kuharskega šova MasterChef so me povabili približno pol leta po odprtju Galerije okusov. Res ni bil pravi čas, da bi jo za tri mesece zaradi televizijskih obveznosti povsem zanemaril. In tudi s kamero se nimava tako zelo rada, da bi v njeni družbi prav zelo užival.«
porno leto, ko ni bilo skoraj nobenega prostega časa. Tudi sam sem bolj malo kuhal. Ampak to ni ovira, da človek ne bi užival v hrani. Lahko vzameš samo en dober paradižnik, nekaj kakovostne zelenjave in je solata izvrstna večerja. Manj kot hrano obdeluješ, boljša je. Saj je lepo kuhati, reducirati in delati izvlečke. Lepo pa je tudi uživati v osnovnem okusu in preprosto pojesti tisto, kar zraste na bližnji njivi.
Brez česa si ne predstavljate domače kuhinje?
Brez dobrih testenin. Pašto imam zelo rad. Vzamete samo strok česna, morda košček čilija, če ne, pa sladke paprike, vse skupaj na hitro popražite na olivnem olju, dodate testenine in zalijete z vodo, v kateri ste jih kuhali. Še košček masla, kakšno zelišče, morda nekaj lističev bazilike in dobite res dober obrok. V marsikateri restavraciji vam ne postrežejo takšnega.
V	kuharskih šovih pogosto »kreirajo« jedi in izumljajo toplo vodo. Se to brez temeljnega znanja sploh da?
Nekateri so iznajdljivi in si veliko zapomnijo. Če si dober improvizator, ti v resnici lahko marsikaj uspe. Ampak mislim, da brez temeljnega znanja ne gre. Sicer pa tudi za tekmovalce velja; če so sproščeni pred kamero, lahko brez težav »zamaskirajo« marsikatero kuharsko napako.
Pod črto je kuharsko delo zelo naporno, vendar ponuja skoraj neomejeno paleto možnosti?
Tako nekako. Hkrati je dobro, da ostaneš dovolj prizemljen in se zavedaš, da je marsikateri stvari treba reči ne. Ko imaš enkrat ime, te vabijo na vse konce in kraje. Dobro se je pokazati, še bolje je kakšno povabilo tudi prijazno zavrniti. Osebno je bil za moj kuharski razvoj najbolj dragocen čas v Moravskih Toplicah, in sicer tiste »proste« štiri ure med kosilom in večerjo. Zaprl sem se v majhno a la cart kuhinjo, kjer sem lahko v miru preizkušal in vadil. To je razlika med tujci in med nami. Nazadnje sem bil na Danskem v restavraciji s tremi Michelino-vimi zvezdicami. Tam je v kuhinji vsak trenutek od petnajst do dvajset ljudi z vsega sveta, ki kuhajo pred gosti. Tega pri nas ne vidiš nikjer.
Vsako leto na družabno srečanje ob Dnevu zelenjave v domači Vrtnariji Valner povabite tudi najbolj znana kuharska imena iz vse Slovenije.
Letos je žal naneslo, da bo z mano samo Marko Pavčnik, ki nam je zvest že vsa leta. Igor Jagodic, Bine Volčič in Uroš Štefelin so zaradi bolj ali manj izrednih razmer zadržani v svojih kuhinjah.
Vam kaj zavidajo nov način življenja in bolj sproščen pogled na kuhinjske lonce?
Vsi po vrsti. Zelo pogosto jih poslušam, kako se jim bo od tega gostinstva zmešalo. Kot sem že rekel, gre za čudovit, ampak res težak poklic.
Kako na splošno ocenjujete slovenski turizem?
Na dobri poti je. Sploh če vzamemo v obzir poziv, da naj ne hodimo delat gneče na Bled (smeh). Ne sliši se lepo, ampak nekaj je na tem. Prevelika množica ljudi povsod pusti posledice. Predvsem pada kakovost. Ta pa je ključna za uspeh. Dobro bi bilo, če bi se ponudniki še bolj povezovali in sodelovali. Sicer pa sem optimist.
V	vrtnarijo v Jakobu pri Šentjurju dnevno zahaja ogromno ljudi. Vas še mika misel, da bi jo vsaj na nek način združili z gostinsko ponudbo?
To je bil sprva tudi moj načrt. Sčasoma pa sem ugotovil, da imata v svojem bistvu vrtnarjenje in kuhanje veliko skupnega. Hkrati gre za dve tako različni zadevi, da ju je nemogoče spraviti na skupen tir. Posledično ničesar ne delaš dobro. Odločil sem se, da se bom zdaj posvetil vrtnarjenju. Priložnosti, da pokažem svoje kuharsko znanje in izživim ljubezen do kulinarike, pa bo zagotovo vedno dovolj.
SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA
28
PORTRET
Metka Tratnik je iznašla modni dodatek za poslovne ženske, kot tudi za tiste, ki želijo izstopati.
Modni kos, ki osvaja ženski svet
S kombinacijo kravate in metuljčka je ustvarila modni dodatek za ženske, ki želijo izstopati
Tiesy ima zelo velik odziv na družbenih omrežjih in na spletu. Nosile so ga tudi hostese ene od avtomobilističnih znamk na Avtomobilskem salonu Slovenije.
»Ko sem bila majhna, sem bila prepričana, da bom šivilja. Med študijem ekonomije sem dobila podjetniška znanja in nato se je vse malo poklopilo. Postala sem podjetnica, kar sem si želela, prav tako tudi ustvarjam z rokami, kar sem si tudi želela.«
»Diši mi tujina«
Njena ideja in izdelek sta jo uvrstila tudi med deset Mosovih podjetnih talentov in Metka je dobila možnost, da bo idejo predstavila več kot tisoč prisotnim razstavljavcem. »Rada bi nastopila v tujini, zato iščem investitorja, ki bi podprl moj izdelek. V Sloveniji sem se veliko naučila, a da bom res uspela, moram prodreti v tujino. Slovenija je premajhna. Dišijo mi Brazilija in ZDA, kot tudi velika balkanska mesta.«
Razmišljala je tudi o sodelovanju s kakšnim modnim oblikovalcem, a najprej mora najti nekoga, ki ji bo pomagal pri šivanju. »Zelo si želim nekoga zaposliti. A zelo težko je najdi nekoga, ki bi verjel vsaj pol toliko kot jaz v to idejo. Verjamem, da bom naletela na nekoga, ki bo toliko zvest znamki, kot sem jaz.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: Aljoša Videtič in osebni arhiv
Metka Tratnik je že od malih nog želela biti šivilja, a tudi podjetnica. Ko se je odpravljala na
poslovni sestanek, je razmišljala,
kaj naj obleče, in je moško kravato zavezala malo drugače. Tako se je rodil njen izdelek - »kravuljček« oziroma Tiesy ženska kravata.
Metka Tratnik je Velenjčanka, številnim znana tudi kot zagrizena smučarska skakalka, saj je kar precej let trenirala za dekleta nevsakdanji šport. Na ekonomski fakulteti je končala študij podjetništva, kjer ji je poslovni svet že zlezel pod kožo. »Tam sem že ugotovila, da me podjetništvo zelo zanima in da bi se rada ukvarjala z raznimi start up projekti. Všeč mi je bila ideja samostojne podjetnice, sploh poslovni svet mi je zelo dišal. Ker sem bila ročno spretna, saj sem šivala že od petega leta, sem vedela, da bom podjetnica, ampak še nisem vedela, kako bom to izpeljala.«
Najprej kravate za moške
Kot štipendistka podjetja Gorenje je nekaj delovnih izkušenj pridobila tam, nato je pridobila še nekaj izkušenj pri drugih podjetjih, imela je svojo spletno stran, kjer je prodajala moške kravate. »Ideja je bila, da bi imela tipično moško trgovino s kravatami in z metuljčki. A moški so zelo slabi kupci, sploh za kravate. Kot kaže jim ta dodatek kupujejo ženske oziroma kravate kupijo v navadni trgovini. Ni bilo pravega odziva. Mislim, da smo ženske boljši kupci, poleg tega po spletu rade brskamo za modnimi dodatki.«
Metka je pogosto hodila na poslovne sestanke in vedno je obstala pred omaro, kaj naj obleče, da bi ohranila žensko noto s pravo mero elegance. »Za moške v poslovnem svetu veljajo jasna pravila, to je elegantna obleka s kravato. A za žensko so pravila precej ohlapna. Če ženske na belo srajco oblečemo kravato, se mi zdi, da izgubimo ženstvenost in postanemo preveč možate, česar pa nočemo.« S takšnimi mislimi je Metka pred sestankom gledala v omaro, kjer je imela precej kravat. Vzela je eno in jo malo drugače zavezala ter jo malce zašila. »Naredila sem posne-
tek in ga objavila na svojem profilu na družbenem omrežju, potem še na FB-strani naše znamke in v dveh urah se je zgodilo nekaj norega. V nekaj urah je imela objava 50 tisoč dosega, 800 všečkov. To je bil začetek moje poslovne zgodbe.«
»Živim kot v svojih sanjah«
Ta kravatni bum se je zgodil lansko jesen in od takrat gre z zemeljsko hitrostjo naprej. »Živim kot v svojih sanjah. Veliko delam, veliko prodajam, odpira se mi trg v tujini, zelo sem zadovoljna in še kar ne morem verjeti, da se mi to res dogaja.« Izdelek, ki je nastal, je potreboval ime. Kot mešanica kravate in metuljčka je zanjo njen mož našel skovanko »kravuljček«, kar je težka beseda. Prvega »kravuljčka« je poimenovala Ljubljana. »Kot udeleženka na velenjskem Balkan start upu sem spoznala precej mednarodnih mentorjev, ki so mi svetovali, naj težko slovensko besedo spremenim v tujo in tako je nastala beseda Ti-esy, ki je spet skovanka iz angleške besede kravata in zavezati.«
Dodatek za ženske, ki želijo izstopati
Čez nekaj časa je ugotovila, da kravate njene uporabnice niso nosile le z elegantnimi oblačili, temveč tudi z bolj vsakodnevnimi, kot so džins hlače in športni copati. »Pomislila sem, da je lahko Tiesy modni dodatek tudi za najstnico ali žensko, ki želi izstopati. Poiskala sem druge vzorce kravate, bolj ženstvene, bolj >odbite<, kar se je izkazalo za dober način.« Sama nosi Tiesy skoraj vsak dan, spoznava različne kombinacije barv in vzorcev ter kombinira včasih tudi nemogoče stvari. Vse, da doseže občutek edinstvenosti. Prihajajoča jesenska kolekcija bo tako razdeljena na poslovne kravate in na tiste bolj »odštekane«. Kot glavna skupina so ženske, ki so rade urejene, predvsem pa podjetnice, ki rade vsaj malce »štrlijo« iz ustaljenih okvirjev. Ženska kravata ima tako več modelov, ene so za tiste s širšo oziroma z ožjo postavo. Je zelo lahek dodatek, podaljša in polepša žensko silhueto.«
REPORTAŽA
29
Boris Zorinič, poveljnik in Pavel Stermecki, predsednik PGD Lokrovec-Dobrova
Tako so lokrovška dekleta pomagala graditi gasilski dom.
Društvo, za katerega živi cela vas
Sedem desetletij gasilskega društva Lokrovec-Dobrova
Gasilsko društvo Lokro-vec-Dobrova ni običajno gasilsko društvo. Letos obeležuje prav poseben jubilej, sedemdeset let obstoja. Sedem desetletij sodelovanja, ki prihaja iz gasilskega doma na vrhu hribčka sredi vasi Lokrovec. Ob jubileju smo ga obiskali tudi mi.
Vse se je začelo 27. januarja 1947 v gostilni Terezije Jezer-nik, kjer so na pobudo krajanov ustanovili prostovoljno gasilsko četo Lokrovec. Zatem so začeli iskati prostor za gradnjo gasilskega doma. Kmalu je društvo dobilo manjši gasilski dom na zemlji, ki jo je daroval krajan. Število članov se je spreminjalo, a društvo se je hitro razvijalo. Podpredsednik društva Boris Lipovšek je povedal, da so bili začetki društva težki, saj še niso imeli tako dobre opreme, kot bi si želeli. Najprej so dobili podarjeno vozilo, kasneje se je njihova oprema povečala za motorno brizgalno, ki jo imajo zdaj razstavljeno v preddverju doma. Njihova cisterna je kasneje odšla služit v Sisak. Leta 1997 so dobili v uporabo novo vozilo, ki je bilo v pomoč gasilcem do letos. Gasilci pravijo, da se gašenje v teh letih ni spremenilo, spremenila se je oprema. Tako tudi prostovoljne gasilce iz Lokrovca in Dobrove čaka sprememba. V oktobru bodo prevzeli novo cisterno, za katero upajo, da bo služila še dolga leta in da bo omogočala gasilcem čim učinkovitejšo pomoč ljudem v stiski.
Aktivne članice in člani
V društvu je petdeset operativnih članov, dvajset jih je takšnih z vsemi dovoljenji. Predsednik društva Pavel Stermecki je povedal, da zelo dobro sodelujejo z mladimi, vsako leto imajo več mladih gasilcev. Glavna mentorica mladim je tajnica društva Mojca Križnik. »Z otroki se celo leto srečujemo. Poleg gasilskih dejavnosti se otroci
PGD Lokrovec-Dobrova ni zgolj gasilsko društvo, marveč tudi srčika družabnega in humanitarnega življenja v kraju.
ukvarjajo s športom, ustvarjajo,« je povedala Križnikova. Mladi gasilci iz Lokrovca in Dobrove so tudi zelo uspešni na različnih tekmovanjih.
V	društvu so dejavne tudi ženske. Skrbijo za pripravo dogodkov, urejajo okolico, so mentorice otrokom. Udeležujejo se tudi tekmovanj, kjer dosegajo vidne rezultate. Najbolj znane so veteranke, ki so na tekmovanju, ko še ni bilo ženskih tekmovanj, premagale moško konkurenco.
V	društvu je 31 članic, od tega jih ima osem naziv gasilec, dve imata celo dovoljenje za nošenje mask. Zelo dejavne so tudi na intervencijah.
Vedno za sodelovanje
Prostovoljno gasilsko društvo Lokrovec-Dobrova rado priskoči na pomoč, kjer je treba. Posredovalo je pri požaru v Rakušovem mlinu, na Ptuju in tudi Krasu. Gasilci pomagajo tam, kamor jih pokličejo iz krovne zveze v Celju. Pomagali so že tudi pri sosedih, in sicer pri razvažanju vode po otoku Krku. Niso pa samo intervencije tiste, ki te gasilce povezujejo s Hrvaško. Društvo je pobrateno z društvom iz Varaždina, natančneje iz kraja Bojanec. Prijateljsko društvo imajo gasilci tudi v
27. januarja letos so pripravili slovesen občni zbor. Od takrat potekajo priprave na veliko proslavo ob obletnici, ki bo 2. septembra. V društvu se želijo čim bolje pripraviti na prireditev. Najprej bo slovesna parada od avtobusne postaje do gasilskega doma, kjer bo proslava. Sledilo bo druženje. Prišli bodo tudi prijatelji iz pobratenih društev.
Podpredsednik Boris Lipovšek se spominja, da so na praznovanje šestdesetega rojstnega dneva pripravili šestdeset curkov iz gasilskih cevi. »To presenečenje je videl tudi predsednik društva s Hrvaške, ki je na tiho izrazil željo, da bi si tudi on želel kaj takšnega,« se je spominjal Lipovšek, ki je dodal, da si je to zapomnil in so se začeli pripravljati skupaj z varaždinskimi prijatelji. Njihov predsednik je bil nad osemdesetimi curki izredno presenečen in navdušen.
Skrb za kulturne dejavnosti
Kot edino društvo v vasi gasilci skrbijo za kulturne dejavnosti. Krajane peljejo v poletno gledališče Stude-
nec, vsako leto pripravijo žive jaslice pod kozolcem. Za veliko noč naredijo tudi butaro velikanko, veliko 24 metrov, ki jo odnesejo od gasilskega doma do cerkve. Na tej poti se jim pridruži tudi celjski škof Stanislav Lipov-šek. S takšnimi dogodki in prireditvami se trudijo za lepše počutje v skupnosti. Predsednik Pavel Stermecki je povedal, da krajani živijo za društvo, mu pomagajo finančno in materialno. Tako so maja tudi pomagali pri prekrivanju strehe gasilskega doma. »Lahko je delati, če so temelji prav postavljeni. Da znajo mladi in stari stopiti skupaj, sklepati kompromise,« je poudaril Stermecki.
KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA
kraju Jarenina v Slovenskih goricah. S prijatelji iz Vara-ždina imajo prav posebno tradicijo. Vsako drugo leto se skupina pogumnih lokro-vskih gasilcev odpravi na pot s kolesi do Varaždina. Naslednje leto jim hrvaški prijatelji obisk vrnejo. Tako bo tudi letos, ko jih bodo slovenski gostitelji popeljali tudi proti Logarski dolini.
Posebna presenečenja
Društvo ima tudi posebne običaje, saj vedno poskrbi, da si člani zapomnijo presenečenja ob okroglih obletnicah rojstnih dni.
Mojca Križnik, tajnica gasilskega društva in mentorica mladim gasilcem
30
REPORTAŽA
V	galanten korak in nežen galop
V	Rogatcu so se pomerili mali in veliki konjeniki

V osrčju krajinskega parka, tik ob največjem slovenskem muzeju na prostem, stojijo maneža in hlevi Konjeniškega kluba Strmol. Klub deluje že dvajset let in v prvi vrsti skrbi za rekreativno druženje s konji. Prejšnji konec tedna je že tretjič pripravil tudi dresurno tekmovanje in tekmovanje v vodenem jahanju. Druženje s poniji je bilo posebno doživetje predvsem za najmlajše.
Neokrnjena narava v oko- tudi tekmovalno tradicijo,« je
lici Rogatca ponuja izvrstno izhodišče za terensko ježo. Približno 120 ali 130 članov kluba se bolj ali manj redno druži s šestnajstimi konji, za katere skrbijo v tamkajšnjem hlevu. Tokrat je bilo gostov precej več kot običajno. Dre-surnega jahanja se je udeležilo 18 tekmovalcev, tekmovanja v vodenem jahanju 16 otrok, starih od štiri do deset let, vsi pa so bili še posebej veseli navijačev. Tekmovalci so prišli iz cele Slovenije, nekaj jih je bilo tudi s hrvaške strani meje. »Zelo smo veseli, da smo po letih rekreativnega in šolskega udej-stvovanja uspeli vzpostaviti
povedala Renata Kuraj iz KK Strmol. Avgustovski tekmovalni dan je za klub tako eden najpomembnejših v letu.
Obiskovalci so lahko celo dopoldne uživali v elegantnih nastopih dresurnih jezdecev, najmlajši pa so še posebej težko pričakovali tekmovanje v vodenem jahanju, kjer so nastopili otroci s poniji. »Otroci med šestim in trinajstim letom so tudi naši najpogostejši obiskovalci šole jahanja,« je povedala Kurajeva. Naučijo se odgovornosti, delavnosti in večje povezanosti z živalmi in vrstniki. Jahanje je namreč zelo poseben šport. »Rekvizit« ni ne-
kaj, kar bi lahko brez skrbi odvrgli in pozabili nanj. Za konja je treba dobro poskrbeti tako pred ježo kot po njej. »To druženje s konji na otroke vsestransko dobro vpliva in veseli smo, ko vidimo, koliko jim pomeni.« Ob tem je dobro vedeti, da za nove izzive ni nikoli prepozno. »Naš najstarejši tečajnik je imel več kot 70 let, ko je prvič sedel na konja. Če je volja, tudi navzgor ni omejitev.« Prijeten sobotni dan so mnogi obiskovalci preživeli tudi v raziskovanju bližnjih znamenitosti Rogatca, predvsem etnološkega muzeja na prostem in gradu Strmol.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
V petih kategorijah dresurnega jahanja so se med zmagovalce uvrstili Lori Šramel Čebular (KD Marsilea) dvakrat, Veronika Osvald (KK Stol), Martina Vide (KK Piramida) in Tamara Bračko (KD Pesnica). V M7 kategoriji je bila prvouvrščenka Hana Pernek s Hrvaške. Med tekmovalci iz domačega kluba velja omeniti še dobre rezultate Tamare Korez. V vodenem jahanju so prvo trojico sestavljali devetletna Gaja Jakos z vodnico Leo Jakos in konjem Major. Prihajajo iz kluba Konji pri zeleni hiški iz kraja Ceršak. Zmagovalka v tekmovanju Pimp My Pony je bila ekipa iz KK Slovenj Gradec s ponijem Daisy.
REPORTAŽA
31
Avtomobilčki so švigali sem in tja
Steza za radijsko vodene avtomobilčke v Kaplji vasi gostila preizkušnjo za pokal Občine Prebold, septembra še tekma za državno prvenstvo
Če se je na hitro zdelo, da so se na obrobju vasi zbrali dečki z vsak svojim radijsko vodenim avtomobilčkom in so si s tem popestrili še enega od brezskrbnih počitniških dni, je bilo kar kmalu jasno, da v soboto ni šale. Na poligonu RC Struga v Kaplji vasi je bila tekma za pokal Občine Prebold, ki ni edina v sezoni.
Radijsko vodeni avtomobilčki so švigali sem in tja ter vsa-
ke toliko časa končali tudi na strehi, kar glede na grbine in hitrosti, ki jih lahko dosežejo - tudi do 65 kilometrov na uro ■ ni presenetljivo. Na prvi pogled so izgledali kot priljubljene igra-
če, ki jih lahko kupimo v otroških trgovinah, a je predsednik preboldskih modelarjev Uroš Škoflek hitro pojasnil, da z njimi nimajo veliko skupnega. Tekmovalni »off road« avtomobilčki so narejeni iz veliko bolj trpežnih materialov v razmerju 1:8, poganja jih elektro ali nitro motor. Kupiti jih je mogoče v posebnih modelarskih trgovinah, cene pa se gibljejo od dvesto do sedemsto evrov. Ljubitelji tovrstnega konjička, ki bi ga po mnenju nekaterih lahko celo uvrstili med šport,
morajo avtomobilčke najprej sestaviti, vešči pa morajo biti tudi servisiranja, pri čemer ne gre brez znanja mehanike. Številni jih celo nadgradijo z različnimi rezervnimi deli in jim s tem zagotovijo boljšo stabilnost. A to še ne pomeni, da boljši model prinese tudi zmago. Brez spretnosti in vaje ni uspeha, je jasen Škoflek. »Začetnik razlike med cenejšimi in dražjimi avtomobilčki sploh ne opazi. Drugače je pri profesionalnih voznikih, ki želijo iz avtomobilčka >iztisniti< maksimum. V tem primeru model avtomobilčka pride do izraza.«
Čeprav na prvi pogled ne izgleda, so radijski »off road« avtomobilčki veliki približno 40 centimetrov in težki nekaj kilogramov.
Dež »odnesel« finale
Na tekmi gre vedno zares. Ponavadi se je udeleži od 20 do 25 tekmovalcev, ki jih organizator razporedi v skupine po osem oziroma dvanajst oseb, odvisno od števila prijavljenih. Najprej so kvalifikacijske vožnje, v katerih morajo v čim krajšem času odpeljati čim več krogov. Polovica se jih uvrsti v polfinale, ki mu nato sledi še finale, kjer so nato še tri vožnje po deset minut. »Fantje, ki trenutno ne vozijo, so pobiralci, oblečeni v fluorescentno rumene jopiče, da so dobro vidni. Stojijo na točno označenih >pobiralskih< mestih. Če se posamezen avto obrne, ga pobere tisti, ki mu je bliže,« pravila strne Škoflek, ki se sicer ukvarja tudi z radijsko vodenimi čolni. Sobotno tekmovanje v Kaplji vasi, ki se ga je udeležilo 20 tekmovalcev, se je zaradi dežja končalo predčasno, pri čemer se savinjskim modelarjem tokrat ni izšlo vse po željah, saj vidnejših rezultatov niso dosegli. Zmage se je veselil Andraž Štefe.
Nekateri s čolni, drugi z avtomobilčki
Društvo modelarjev Modelar Velenje ima 25 članov, starih od 20 do 35 let. V preboldski podružnici jih deluje deset, od tega jih je večina iz okolice Prebolda, nekaj tudi z Ljubečne in iz Celja. Velenjski del se v prvi vrsti ukvarja z radijsko vodenimi čolni, s
katerimi dosega zavidljive rezultate tudi na mednarodnih tekmovanjih. V svojih vrstah ima celo svetovnega junior prvaka in večkratne udeležence finala svetovnega prvenstva v daljinsko vodenih čolnih, medtem ko je preboldski del z avtomobilčki vezan le na državno prvenstvo, ki obsega štiri tekme, od tega sta dve na poligonu RC Struga v Kaplji vasi. Prva je bila že spomladi, druga bo septembra.
Na tujem bolj priljubljen
»Modelarski šport v Sloveniji ni tako priljubljen kot drugod po svetu, saj pri nas ni tovrstne industrije. Zelo razširjen je v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji in na Japonskem,« našteva predsednik preboldske podružnice. Svetovno prvenstvo z »off road« avtomobilčki je vsaki dve leti. Lani je v Las Vegas privabilo številne ljubitelje tovrstne dejavnosti z različnih koncev sveta. Evropsko prvenstvo z nitro motorji bo letos na Švedskem, kjer organizatorji prav tako pričakujejo več sto udeležencev. Najbližje Sloveniji bo prav tako letos evropsko prvenstvo v elektro avtomobilih v Zagrebu. Ker se ga bodo udeležili tudi nekateri člani preboldskega društva, so tekme, kot je bila v soboto v Kaplji vasi, več kot dobrodošle, ne samo zaradi popestritve sezone, temveč tudi zaradi priprav na večja tekmovanja.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Tekmovalci stojijo na odru, od koder nato usmerjajo svoje avtomobilčke. Naenkrat jih tekmuje od osem do dvanajst. Zmaga tisti, ki je hitrejši in čigar avtomobilček se manjkrat prevrne.
Gre za »off road« radijsko vodene modele avtomobilčkov, s katerimi tekmujejo na grbinah. So v razmerju 1:8, poganja jih elektromotor. Dosežejo hitrosti do 65 kilometrov na uro.
»Off road« poligon RC Struga v Kaplji vasi so pred nekaj leti odprli skupaj s preboldsko podružnico Društva modelarjev Modelar Velenje. V soboto je poligon gostil tekmo za pokal Občine Prebold, na kateri se je pomerilo 20 modelarjev.
Brez sprotnih popravil ne gre. Tekmovalcem zelo pride prav znanje mehanike.
32
PORTRET
O naravi in minevanju
Izšla je knjiga 92-letne pesnice Vide Mohar
Pesem prepelic, na njivi zrelo žito. Domač kruh diši.
CELJE - Razmeroma redki ljudje doživijo tako častitljivo starost, kot jo je Vida Mohar iz Celja, ki bo letos dopolnila 93 let. Kljub temu je zelo dejavna v literarnem krožku Doma ob Savinji, kjer prepeva tudi v pevskem zboru. Pred dnevi je izšla knjiga njenih pesmi, ki bo javno predstavljena konec tega meseca.
»Poglavitna misel, ki jo nosi njena poezija in je nanjo vezana, je minevanje dogajanja in življenja v času,« je o pesmih Moharjeve zapisala njena literarna mentorica Ljudmila Conradi. Ta opisuje pesmi Moharjeve kot primer, »kaj starejša ženska skriva v sebi in kaj lahko pove, če jo izzovemo, ji damo priložnost, da svoje spomine in svoja čustva izpove in zapiše«. Izid knjige sta omogočila Mestna občina Celje in Društvo vojnih invalidov Celje.
»Lahko trdimo, da avtorica nosi v sebi bogato dušo, izjemnost, ki ni dana vsakomur,« opaža Conradijeva, ki je Moharjevo vrsto let spodbujala k pesnjenju in je knjigo pesmi tudi uredila. Naslov zbirke je Vse mine. »Je že tako. Vse mine / Nekaj časa še imaš spomine. / Kmalu tudi teh ni več / in vse je preč,« je spesnila na to nosilno temo pesnica Moharje-va. Zbirka je razdeljena na več sklopov, poleg vodilnega Vse mine še na Moj novi dom, Med ljudmi, Narava in Haiku.
V literarnem krožku
Vida Mohar je že desetletje predana sodelovanju v literarnem krožku Doma ob Savinji, katerega člani se srečujejo vsak teden. V visoki starosti se je najprej odločila za bivanje v upokojenskem domu v Vojni-
Pesnica Vida Mohar. Pesnjenju se je posvetila šele pri osemdesetih letih na podbudo vodje domskega literarnega krožka.
ku, kjer je bivala tri leta. »Tam sem veliko recitirala in prepevala v pevskem zboru. Pesmi sem začela resneje pisati po preselitvi v Dom ob Savinji, po spodbudi Ljudmile Conradi,« je povedala Moharjeva. Co-nradijeva vodi domski literarni krožek. Moharjeva se v okviru tega krožka med
drugim udeležuje literarnih srečanj seniorjev, in sicer vse do Cankarjevega doma.
Vsega skupaj je napisala približno šestdeset pesmi, poleg teh tudi nekatere po vzoru japonske haiku poezije. »Ko doživim kaj lepega, recimo na sprehodu, o tem nato ustvarim pesem,« je še dodala Moharjeva. »Še posebej blizu so mi pesmi o naravi in živalih,« poudarja Moharjeva, ki je dolgoletna članica celjskega društva proti mučenju živali. Vse od leta 1965. Delo društva še vedno spremlja. Ko je bila mlajša, je kot predstavnica društva delala tudi na terenu v korist mučenih ali zavrženih živali. »Včasih je vsebina pesmi vesela in včasih žalostna, kakor pač je,« je dodala.
Področje kulture je Mo-harjevo močno pritegnilo že v času osnovne šole, kjer je med drugim veliko recitirala. Izhaja iz skromnih razmer iz okolice Mirne Peči na Dolenjskem, kjer je živela v soseščini glasbenika Lojzeta Slaka, ki je bil takrat še otrok. Njen oče je postal med prvo svetovno vojno invalid in je bil knjižni molj. Ljubezen do knjig in branja nasploh je prešla na njegovo hčer, ki je bila več desetletij naročnica Novega tednika. Časopis v domu še vedno redno spremlja. Tudi Vidin sin Anton Mohar deluje na kulturnem področju in je znan slikar. Bil je tudi glasbenik. Njeno knjigo pesmi je tako likovno opremil njen sin Toni.
BRANE JERANKO
Javna pred stavitev nove pesniške zbirke Vide Mohar iz Celja bo v okviru poletnega cikla Celjani Celjanom. Literarni večer z njo bo na Mestni plaži in to 31. avgusta ob 17. uri.
REPORTAŽA
33
V
Življenje z glino
Pri dolgoletnem mojstru domače obrti, lončarju Franciju Buserju Večni lončeni izdelki
Franci Buser je že leta 1986 prejel naziv mojstra domače obrti. V času Jugoslavije je bil to najvišji naziv za odlične izdelke in odlično znanje. Pomen tega naziva je bil takrat drugačen in ni bil kot dandanes tesno povezan z mojstrskim izpitom. Za ohranjanje kulturne dediščine je prejel tudi zlati grb Občine Štore. Za svoje izdelke je dobil certifikat rokodelskega združenja Art&Craft Slovenija.
V starih časih je bila po naših krajih mala množica lončarjev, danes jih je mogoče prešteti na prste ene roke. Lončar Franci Buser iz Prožinske vasi izvira iz lončarske rodovine, ki je začela lončariti pred več kot dvesto leti v Šmarju pri Jelšah. Na srečo ima Buser naslednika, zeta Mitjo Romiha.
»Lončarsko delo me spremlja že od otroških let. Že kot desetletni fant sem opravljal tista dela, ki sem jih že bil sposoben opravljati,« je povedal o delu v očetovi delavnici lončar Buser. Sosedovi otroci so se zunaj igrali, Franci je pomagal očetu. »Dandanes lahko rečem, da sem očetu hvaležen, saj je zaradi lončarstva moje življenje lepo,« je dodal Buser in ni pozabil dodati, da je to sicer zelo težko delo. »Pot do končnega izdelka je dolga, vendar še daljša, da je opravljena tudi njegova prodaja,« je povedal o tej težji plati.
Okusnejša hrana
Fanta so zanimala različna področja, predvsem psihologija, vendar se je na koncu odločil, da bo nadaljeval staro družinsko lončarsko obrt. Odšel je v Ljubljano v gradbeno šolo, kjer so takrat izobraževali dijake v enem samem razredu za osem različnih strok. Po končanem triletnem izobraževanju se je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaposlil pri očetu. Spominja se, da je bil oče odličen lončar in da je bila mama odlična prodajalka njegovih izdelkov. Franci je pri očetu delal dve leti ter nato odšel na služenje vojaškega roka. Leta 1974 se je začel ukvarjati z lončarstvom kot s svojo samostojno dejavnostjo. To so bili časi, ko tudi drugih služb ni ravno manjkalo. Od takrat je lončar neprekinjeno. »Izdelke izde-
Med izdelki lončarja iz Prožinske vasi
lujemo po istem načinu kot nekoč, vendar kot bolj dodelane,« je povedal o tem, kar nastaja v njegovi delavnici dolga desetletja.
Kupci v različnih obdobjih povprašujejo po različnih izdelkih. Tako je bilo na primer obdobje povečanega povpraševanja po cvetličnih loncih in po nagrobnih vazah za rezano cvetje, pečnicah za kmečke krušne peči ... Danes so v ospredju posode za hrano. »V preteklosti so glino in posodo iz nje izpodrinili sodobne tehnike in sodobni materiali, vendar se industrijski izdelek z ročno izdelanim ne more primerjati. Okus hrane, pripravljene v posodi iz gline,
je bistveno boljši,« je spomnil Buser. Na krhkejšo lončevino pa je treba pri rokovanju z njo seveda bolj paziti, da je ne okrušimo ali razbijemo. Če bodo ljudje kupovali lončarske izdelke, bodo zadnji lončarji preživeli.
Od leta 1790
Lončarstvo pri Buserjevih ima tradicijo vsaj od leta 1790. Ko je Franci Buser začel lončariti, zgodovine svoje rodovine ni poznal. Zato se je odločil, da jo bo raziskal. Ugotovil je, da je njegov pra-ded nadaljeval lončarsko obrt na Ponikvi pri Grobelnem in da sta se dva njegova otroka izučila za lončarja. Eden je
ostal na Ponikvi, drugi - to je Francijev stari oče - se je priselil v Prožinsko vas. Tudi dva njegova sinova sta se izučila za lončarja, to sta bila Francijev oče in stric. »Ta sta se dogovorila, kako bosta poslovala. Moj oče je ostal v Prožinski vasi, stric se je preselil na Ostrožno. Od Celja proti Ljubljani je prodajal stric in od Celja proti Rogaški Slatini moj oče,« je o svojih zanimivih koreninah povedal Buser. Prvo obdobje po drugi svetovni vojni obrtnikom politično ni bilo naklonjeno, vendar je oče kljub temu zdržal. Dolga lončarska tradicija Buserjeve rodovine tako ni bila prekinjena.
»Lončarjev je bilo nekoč zelo veliko, v šentjurski kotlini jih je bilo vsaj osem ali še več,« je izvedel o starih časih. Ko je Franci Buser začel v sedemdesetih letih delati kot lončar, ni bilo skoraj nobenega drugega lončarja več. Na trgu se je pojavila trajnejša, kovinska posoda, s katero lahko gospodinje ravnajo manj skrbno. V zadnjem obdobju ljudje spet bolj spoznavamo prednosti naravnejše, to je lončene posode, saj je na primer v njej pečeno meso okusnejše. Dandanes je lončena posoda od kovinske tudi dražja.
Lončarji so v starih časih izdelovali tudi številne peč-
nice za stare, dobre lončene krušne kmečke peči. Danes ljudje postavijo na novo zelo malo novih takšnih peči. »Še vedno pa velja, da sta najboljša toplota in najboljši zrak v prostoru od lončene peči,« meni lončar Buser, ki izdeluje tudi peč-nice.
Ogled lončarskega dela
In kje so kupci v Prožinski vasi nastalih lončenih izdelkov? Nekoč so jih Buserjevi prodajali po vsej Štajerski in po Koroškem. »Danes smo na trgu malo prisotni. Zelo rad grem v Celje na tako imenovan svinjski sejem. Na sejmu se zbere veliko obiskovalcev in nekaterih, ki jih tam srečam, nisem videl že po trideset let,« je povedal o trgu za izdelke. Tako združi prijetno s koristnim. Obiskuje tudi mariborski bolšji sejem in še katero kulturno prireditev.
»Delava na vretenu, ki smo mu včasih rekli lončarska >šajba<. Tako kot pred sto ali dvesto leti,« je Buser povedal o nastajanju lončenih izdelkov. Z glino, ki jo predela stroj. Predelano glino lončar postavi na vreteno in jo začne oblikovati. Ta starodavna obrt zanima marsikoga. Nekaj izdelkov tako proda lončar tudi v domači delavnici med organiziranimi vodenimi ogledi. Prihajajo različni obiskovalci, od otrok iz vrtca do turistov. Letos poleti je obiskala delavnico tudi velika skupina članov šentjurskega društva ljubiteljev starodobnikov. Z novimi časi, ljudmi in možnostmi so se pojavili tudi novi načini možnosti prodaje lončenih izdelkov. Buser tako že razmišlja o možnosti prodaje svojih izdelkov po spletu. Prav tako o postavitvi stalne lončarske muzejske zbirke.
BRANE JERANKO
Lončar Franci Buser z naslednikom, zetom Mitjo Romihom	Lončarjevo ročno delo
34
PORTRET
Trnova pot do kitare in izpolnjenih sanj
Ana Sofya Levačič Yagnyukova vsem oviram navkljub v Nürnbergu študira klasično kitaro
»Veliko otrok je v stiski in mnogi ne morejo dobiti, kar potrebujejo ali si želijo. S svojo življenjsko zgodbo nisem hotela nikogar čustveno izsiljevati, zato je nisem izpostavljala. Slovenci pač nismo kulturen narod. Če bi rekla, da sem lačna, ali če bi bila na vozičku, bi bilo drugače. Ampak zbiranje denarja za več tisoč evrov vredno kitaro ... To se zdi večini ljudi povsem brezpredmetno. Zato še enkrat hvala vsem, ki so mislili drugače.«
»Ko so me tako gladko zavrnili na sprejemnih izpitih za srednjo šolo, sem padla v globoko krizo. Pol leta nisem igrala. Potem sem neko sobotno jutro vzela v roke kitaro, kot da se ne bi vmes zgodilo nič. Poklicala sem prijatelja in rekla, da brez kitare ne morem. Kitara je moje življenje.«
Ana je zaljubljena v kitaro, odkar pomni.
Imela je približno dve leti, a je ves njen svet zapolnil en sam predmet. Anin oče je imel doma izposojeno kitaro, ki se je malčica pod nobenim pogojem ni smela dotikati. Glasbilo, večje od nje, je deklico neustavljivo privlačilo. Nobena beseda ni zalegla. Če je le mogla, se je z magičnimi strunami zavlekla pod masivno mizo in tam preizkušala različne prijeme. Akordi, ki so takrat zgolj lepo zveneli, so dobili imena šele veliko kasneje. A mala Ana je že takrat vedela. Kitara bo njeno življenje.
Nekoč bo napisala knjigo. Njena življenjska zgodba se bo brala kot ganljiv roman in na trenutke kot napeta srhljiv-ka. A kot pravi prijetna svetlolaska, čas za kaj takšnega še ni dozorel. V njenem življenju je veliko ljudi, ki so ji na prelomnicah pomagali in jo
podpirali. Žal je veliko tudi tistih drugih, ki jih ni vredno omenjati. A so tako ali drugače vseeno tlakovali njeno pot. »Moja družina je obremenjena s težko zgodbo, disleksija me je vedno znova postavljala pred velike izzive, z mamo sva se soočali z velikimi finančnimi težavami. Ampak danes počnem tisto edino, kar sem si kdaj želela. Premagala sem tudi največje ovire in nenazadnje očetova zgodba ni moja zgodba,« odločno pove 26-le-
tnica.
Ko se ves svet razsuje do tal
Po spletu okoliščin se je družina v času njenega otroštva večkrat selila. Tako je Ana živela med Dobrno in Šaleško dolino. Središče njenih rosnih otroških let je bila glasbena šola v Velenju. »Vse skupaj mi ni bilo
ravno pisano na kožo. Po prvem letu pripravnice sem leto čakala na prosto mesto. Nenazadnje nisem želela niti razmišljati o čem drugem kot o kitari. Potem sem naredila letnik in spet obstala, ker ni bilo učiteljev - in tako naprej do četrtega razreda. Imela sem srečo, da so me družinski prijatelji seznanili z Gorazdom Plankom. On je bil prvi, ki mi je odkrito povedal, da je moja tehnika zanič, a da je moj talent nesporen.« Leta, ki so sledila, bi Ana najraje pozabila. Podobo srečne in urejene družine so razbile obtožbe, da je oče pedofil. Po agoniji na sodišču je pristal za zapahi. Ana je skupaj z mamo postavljala življenje na nove temelje. »Tudi v tistih najtežjih časih sem se osredotoča-la na kitaro, praktično na en mah sem naštudirala izpitno snov za zadnja dva letnika nižje glasbene šole. Potem sem spet obtičala.«
Med Velenjem, Celjem in Rusijo
V Velenju so ji bile zvezde za nadaljevanje šolanja še manj naklonjene. Ko se je po številnih zapletih končno vpisala v srednjo glasbeno šolo v Celju, pri čemer se je hkrati vpisala v prvi letnik I. gimnazije v Celju, so se stvari končno spet po-
stavile na pravo mesto. »Ponovno sem poslušala o tem, da mi ne oporekajo talenta, medtem ko moram tehnično vse skupaj postaviti na nove temelje.« Odločilna za Anin napredek je bila tudi odločitev za umetniško smer I. gimnazije v Celju. »Ves čas so mi stali ob strani in mi razumevajoče pomagali pri težavah z disleksijo. Pri tem sem še posebej hvaležna ravnatelju dr. Šepetavcu. V šolo sem prišla isto leto, ko je stopil na čelo šole. Moje učne težave niso bile zelo velike, ampak občutek, da te nekdo razume in podpira, je bil res izjemno dragocen.« Po končani gimnaziji se je Ana vpisala na študij ruščine in kasneje za leto odšla tudi v Rusijo. V rodovniku ima namreč tudi nekaj ruske krvi. Finančne težave, ki so se po ločitvi zgrnile na njeno mamo in posledično tudi na Ano, pa so sanje o študiju kitare počasi in skoraj dokončno pokopale.
Mesečeva sonata ganila do solz
Kaj početi, če ne moreš početi tistega, kar si v resnici želiš? To vprašanje je Ano dolgo najedalo. Brez pravega odgovora nanj je odšla v Nemčijo, kjer je dobila delo hišne pomočnice in varuške. »Živela sem pri
sorodnici, ki me je na srečo podpirala tudi pri najbolj nenavadnih idejah. Ko sem ugotovila, da imajo v Nürnbergu višjo šolo za glasbo, kjer je mogoče študirati tudi klasično kitaro, in da imajo celo program za študente s posebnimi potrebami, se je spet pojavilo upanje. Pisala sem profesorju in povabil me je, naj mu pridem zaigrat.« Z Beethovnovo Mesečevo sonato je Ana svojo sorodnico, ki jo je spremljala na tistem srečanju, spravila do solz, profesorja pa do trdnega stališča. »Dela je še veliko, ampak brez dvoma - nekaj je v tebi. Hočem te v svojem razredu. Ampak ne s to kitaro, ki ni vredna piškavega oreha.« In tako hitro kot se je upanje prižgalo, je za Ano tudi ugasnilo. Da bi si lahko privoščila novo koncertno kitaro, ki lahko stane tudi deset tisoč evrov in več, so bile zanjo povsem nedosegljive sanje.
Soroptimistike so udarile po mizi
»Kitara, s katero sem prišla vse do sprejemnih izpitov v Nemčiji, je imela napako že od začetka. Nekoliko je bila ukrivljena in z leti sem jo vedno težje uglaše-vala. Da bi potrebovala novo resno glasbilo, mi je bilo jasno že dolgo. A možnosti za to ni bilo.« Sprejemne izpite je tako opravila z izposojeno kitaro. Profesor je bil jasen. Ko bo imela svojo, lahko pride v njegov razred. Ana ni obupala. Na spletu je na-
šla dobro kitaro priznanega avstralskega proizvajalca in mu pisala. Dal ji je izvrstno ponudbo, a zanjo še vedno nedosegljivo. »Domislila sem se, da moram najti štiristo ljudi, ki bi mi bili pripravljeni dati po deset evrov. To bi bil dober začetek. Pisala sem na vse mogoče naslove in v številna podjetja. Bilo mi je hudo, ko so me finančno podprli ljudje, ki so imeli prav tako malo kot midve z mamo. Od zelo hvaljenih podjetnikov sem dobila kvečjemu nasvet, da se bom že kako znašla. Eden najbolj razvpitih županov v državi naju je z mamo celo povabil na osebno srečanje. Nič ni prispeval. Nama je pa postregel s kavo.« Lani poleti je v Celju humanitarno društvo Soroptimist za nakup njene kitare organiziralo koncert, s katerim so zbrali skoraj polovico sredstev. »Manjših donatorjev je bilo še veliko. Vsem in vsakemu posebej sem izjemno hvaležna. Ko sva z mamo dodali še vse prihranke, je bilo naposled dovolj.« V začetku septembra lani je Ana dobila svojo novo čudovito zvenečo koncertno kitaro. Zdaj študira v Nemčiji, poučuje otroke, koncertira in si ustvarja življenje, kot si ga je vedno živela. Nekoč bo napisala knjigo. Predvsem o tem, kako je v velike sanje vredno vložiti veliko truda, pri čemer človek ne sme nikoli, zares nikoli obupati.
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
Ana ima disleksijo, kar pomeni, da včasih pomeša črke in besede. Enako se ji dogaja tudi pri notah. Za uspešno učenje v šoli in pri študiju kitare mora zato vložiti precej več truda in vztrajnosti kot njeni vrstniki. S svojimi uspehi dokazuje, da je z močno voljo mogoče premagati tudi največje ovire.
»V Sloveniji sem velikokrat izkusila, da talent za uspeh ni odločilen. Odločilna sta denar in odrekanje staršev, ki za svoje otroke ogromno naredijo. V tujini je v tem pogledu lažje. V Nemčijo sem prišla brez vsega in vseeno dobila prijazno povabilo. Vidimo tvoj talent, v veliki meri je še neizpolnjen. Pridi, delali bomo s teboj.< O čem takšnem sem lahko doma samo sanjala.«
INFORMACIJE
35
Nad celjskim mestnim vrvežem se »skriva« oaza dobrih malic
V knežji Stolpič tudi na zabavo
V središču starega mestnega jedra, nad nekdanjo Banko Celje in pri III. osnovni šoli Celje, se nad mestom dviga stolpič, kjer ima svoj prostor restavracija z istim imenom.
Čeprav nekoč najbolj znana restavracija omenjene banke, danes restavracija v svoje prostore vabi vse lačne mimoidoče na vsakodnevno ponudbo malic. A ni le še ena od mnogih ... poleg prijaznih cen in ugodnosti za redne stranke ekipa pod taktirko lastnika Draga Trupeja pripravlja ne le okusne, temveč zdrave obroke.
Izbira tudi za najbolj izbirčne
Vsaka malica, ki vam jo v Stolpiču postrežejo med 9.30 in 14.30, zajema juho in glavno jed ter prilogo, solato, kjer lahko gosti izbirajo med osmimi do desetimi vrstami zelenih vitaminov, in sadje, lahko tudi sladico in sok ali vodo iz avtomata, ki si jo gostje točijo sami.
V /
'r ^
Drago Trupej je lastnik Stolpiča prvo leto, že deseto leto pa je član mojstrske ekipe.
»Ledena« je lahko le pijača ...
... in nikoli hrana, saj te v Stolpiču nikoli ne pripravijo na hitro. »Zamrznjen program včasih zajema kakšno nesezonsko zelenjavo, nekaj sezonske pa celo zraste na našem domačem vrtu,« je na pridelek in ponudbo ponosen Trupej. Sam gostom vedno priporoča stolpiške njoke, sadne zavitke ali cmoke, ki jih kuharji vedno pripravijo sami. Tudi sicer se Trupej trudi, da zelenjavo in sadje pridobi pri lokalnih dobaviteljih.
Gostje sicer vedno lahko izbirajo med mesnim in vegetarijanskim jedilnikom, na tretjem krožniku pa se vsak dan znajdejo kakšna enolončnica, rižota ali testenine. In če obiskovalcu ne diši nič od tega? V restavraciji Stolpič ponujajo tudi jedi po naročilu. In ker gostje, ki si nekaj trenutkov za dobro hrano velikokrat vzamejo med delovnim časom, za »a la carte« velikokrat nimajo časa, si svojo jed lahko naročijo kar po telefonu, tako da je pripravljena ob njihovem prihodu.
Ш
s

Praznovanje v Stolpiču
Rojstne dni, ostale obletnice, prelomnice in pomembne osebne ali skupinske dogodke lahko obeležite nad Celjem v Stolpiču. Zaposleni bodo poskrbeli za pripravo prostora, seveda pa tudi za odlično hrano. Poleg klasične ponudbe lahko pripravijo širok izbor hladnih prigrizkov in »finger fooda«, ki zadosti tako želodčkom kot očem povabljencev, ki uživajo v notranjih in zunanjih prostorih restavracije.
Na toplo malico, odlično sladico ali le dobro ledeno kavo z domačim sladoledom
36
REPORTAŽA
Rastline v vrtu visijo tudi nad p ljudi dotaknejo. Obiskovalec s Gre za
Dzun
Odlična podjetniška ideja - Vr
Nemalo truda in vztrajnosti je bilo treba, da se je podjetniška ideja, rojena v glavah dveh študentov agronomije, uresničila. Potem je šlo samo še navzgor. Danes si lahko v kraju Dobrovnik na enem mestu ogledate ogromno različnih tropskih rastlin in si napasete oči na orhidejah, ki jih vzgajajo v tamkajšnjem rastlinjaku.
Če vas zanima, od kod prihajajo orhideje, ki jih lahko kupite v skoraj vsaki cvetličarni in vrtnem centru pri nas, vas z veseljem pričakujejo v Vrtu tropskih rastlin, kjer že skoraj deset let obiskovalcem tudi razkazujejo pisan nabor rastlin in jih popeljejo na ogled po razstavnih prostorih. Če si boste izbrali voden ogled, ki traja približno pol ure, boste izvedeli tudi več o orhidejah in njihovi negi. S fotografom naju je po vrtu, razstavnem in tudi proizvodnem prostoru popeljal Tomaž Jevšnik, ob Romanu Ferenčaku soustanovitelj podjetja Ocean Orchids.
Najprej naju je popeljal po levi strani vrta. Tam si lahko ogledate rastline, ki so, upoštevajoč evolucijo, bile med prvimi na svetu. To so stare rastline, ki so na Zemlji že tudi dvesto milijonov let, med njimi so praproti, prve cvetnice in magnolije. Že takoj na začetku opazimo, da vse rastline niso označene z napisi. »Nikdar nismo želeli biti bota-
nični vrt. Naša želja je, da obiskovalci doživijo sproščen sprehod skozi Vrt tropskih rastlin,« pripoveduje o namenu vrta Tomaž Jevšnik. Vrt so ustanovili, ker so kupci orhidej že kmalu po ustanovitvi njihovega podjetja leta 2005 želeli videti, kje in kako jih gojijo. »Čeprav so bili takšni ogledi motnja za proizvodni proces, se nam je ideja, da bi ljudem pobliže predstavili svojo dejavnost, zdela super. Po vrtnarijah pri nas je za razliko od tujine že tako v navadi, da ljudje radi pridejo pogledat, kje je vrtnarija, ki goji določene vrste rastlin, po katerih je znana.«
Na ogled tudi kakavovec in vanilija
Iz prvega dela vrta nas krožna pot popelje do rastlin, ki jih poznamo kot lončnice ali sobne rastline, med drugim fikuse in flamingovce. »V vrtu pa je na ogled tudi precej užitnih rastlin, kot so kavovec, kakavovec, poper, vanilija, ananas, banana. To je zanimivo zlasti za otroke, ki lahko vidijo, da ananas ne raste v zemlji kot krompir ali kot jabolko na drevesu. Posebej zanimiva je tudi mimoza, ki se premika. Ko jo pobožaš, se umakne. S to rastlino otrokom na najboljši možen način razložimo, da so rastline žive,« o na-
sadu približno 380 različnih vrst rastlin v tropskem vrtu pravi Jevšnik.
Zbirka tropskih rastlin v rastlinjaku, visokem sedem metrov, nastaja od prvega dne ustanovitve, saj jo sproti dopolnjujejo. »Nekaj sadik smo kupili, nekatera semena prinesli od drugod in sadike vzgojili sami. Nekaj rastlin smo zamenjali tudi z rastlinami iz ljubljanskega botaničnega vrta. Papajo smo vzgojili iz semena papaje, kupljene na tržnici. Tudi naš ananas je zrasel na ta način.«
Obiskovalci vrta, kjer temperatura nikoli ne pade pod 15 stopinj Celzija, prihajajo večinoma z Madžarske in iz Slovenije, a tudi iz Avstrije in s Hrvaške. Gre za goste bližnjih term ali za obiskovalce, ki vrt obiščejo v okviru enodnevnega obiska po Prekmurju.
Vztrajnost se je obrestovala
»S soustanoviteljem podjetja Ocean Orchids Romanom Ferenčakom sva bila sošolca na fakulteti za agronomijo. Sam sem bil že kot dijak celjske vrtnarske šole velik ljubitelj orhidej, Roman pa se je ves čas ukvarjal z idejo, da bi v Prekmurju morali biti rastlinjaki. Prednosti te pokrajine sva prepoznala tudi v ravnini, zadostni količini sonca in padavin, prisotnosti
geotermalne energije in visoki nezaposlenosti. Tako sva začela snovati svoj načrt,« o rojstvu prve ideje zdaj zelo uspešnega podjetja pripoveduje Tomaž Jevšnik. Oba sta obiskala Nizozemsko, da bi se na lastne oči prepričala, kaj je tisto, kar žene Nizozemce, da v tamkajšnjih rastlinjakih uspešno gojijo različne rastline, v Prekmurju pa se gojenja v rastlinjakih do takrat še ni nihče lotil. »Ugotovila sva, da ni pametnega razloga, razen da morda pri nas ni dovolj zagnanosti in znanja.
Ker sicer imamo veliko boljše naravne pogoje kot Nizozemci. Pri nas je več svetlobe, tam je zemlja grozno draga, nimajo geotermalne energije, delovna sila je draga. Ko sva ugotovila, da bi to lahko počeli tudi na prekmurski ravnici, se naju ni dalo več ustaviti.«
Trajalo je dve do tri leta, da sta uspela prepričati prave ljudi o gojenju orhidej v rastlinjakih v Prekmurju. »Saj kar razumem vse bančnike in uslužbence ministrstev, ki so naju z Romanom metali iz pisarn. Oba sva
REPORTAŽA
37
lohodno potjo. »Naš namen je, da se rastline e jim mora celo malo izogibati, kot v džungli. urejen kaos,« opisuje ureditev vrta Jevšnik.
»Prvo orhidejo sem kupil, ko sem jo želel podariti sestri. Bila mi je tako všeč, da sem jo obdržal
Začel sem se zanimati za to rastlino in namesto pravih informacij sem našel kup celo nasprotujočih si trditev o gojenju. Tudi ko smo obravnavali orhideje v šoli, se o njih nisem naučil nič uporabnega. Zdaj mi je jasno, zakaj. To je namreč največja
družina rastlin na Zemlji. Deset odstotkov rastlin na Zemlji je orhidej. Samo v Sloveniji raste v naravi 83 različnih vrst orhidej. Zato sem se preučevanja orhidej lotil znanstveno in raziskovalno ter o njih tudi napisal knjigo,« pravi Tomaž Jevšnik.
bila brez >prave< zgodovine, oba šele s fakultete, eden z dolgimi lasmi in eden z uhanom v obrvi. Izgledala sva neresna, želela pa sva pet milijonov evrov posojila in rastlinjak za gojenje orhidej v Prekmurju. Šele na nizozemskem veleposlaništvu so nama prisluhnili. Takratni veleposlanik je točno vedel, kaj želiva. Zagotovil nama je denar z nizozemskega ministrstva, s katerim sva izdelala poslovni načrt.« S tem načrtom sta postala bolj zanimiva za investitorje in banke.
Za vsakega Slovenca ena orhideja
V podjetju Ocean Orchids so prvo leto vzgojili 450 tisoč orhidej, zdaj jih dva milijona. »Za vsakega Slovenca eno ali za vsako Slovenko dve,« ilustrira Jevšnik. Kar približno tri četrtine vseh vzgojenih orhidej iz rodu felenopsis izvozijo v sosednje države. Kar 90 odstotkov orhidej v Evropi vzgojijo na Nizozemskem, v Prekmurju za zdaj dva odstotka.
Eden glavnih adutov proizvodnje je geotermalna energija. »Uporabljamo jo za ogrevanje rastlinjaka, v mrzlih mesecih dogrevamo še s fosilnimi gorivi. Iz kilometer in pol globoke vrtine črpamo vodo, ki ima 61 stopinj. Ko ogrevanja ne potrebujemo, ta dovod izklopimo. Povezani smo bili tudi z bioplinarno, vendar je žal nehala delovati.«
Proizvodnja orhidej se začne, ko k njim pripeljejo sadike iz Nemčije in z Nizozemske, stare približno leto. V rastlinjakih jih vzgajajo še leto, ko začnejo cveteti. Takrat so zrele za prodajo.
MARJETKA R. LESJAK Foto: GrupA
38
VRTNARIMO
PntVnVfL ^rtnfM^ce
Ko ni več
a v v ■
tasčine pomoči
Letos moj vrtiček praznuje deset let delovanja in v teh nekaj letih sva doživela že marsikaj. Prva leta sem imela neverjetno srečo s pridelkom. Vse, kar sem posadila, je na veliko obrodilo. Ponosno sem se hvalila s cvetačo, z brstičnim ohrov-tom, s čebulo, z bučkami, a ob tem skrivala skromen pridelek korenčka. Kot je rekla tašča, moja zemlja ni bila dovolj rahla, da bi korenček uspeval. Nisem bila žalostna, saj sem imela vedno na voljo njen vrt, na katerem je rasel velik in zdrav korenček. Poleg seveda vseh ostalih zelenjavnih sadov, ki so njej vedno bolje obrodili. Ko smo se vrnili s kakšnega dopusta, sem opazila, da je vrt poln novih sadov, a s precej manj plevela. Včasih sem bila pri sebi malce jezna, kako je lahko tašča hodila po mojem vrtu in ga urejala, a v bistvu sem bila hvaležna, da se mi ni bilo treba sklanjati in puliti nadležnega plevela.
Lani jeseni je žal tašča zapustila to zemeljsko življenje in odšla v rajske vrtove. Ostal nam je njen vrt, ki ga zdaj skrbno ureja njena hči. In če sem mislila, da bo moj vrt ostal brez bolečine, je letos poleti pokazal, kako ga je taščina smrt prizadela. Spomladi sem mu dodala krasen humus z domačega kompostnika in odlično zemljo iz starega gnoja. Vrtna zemlja je naenkrat postala zelo rahla in pomadi je bilo pravi užitek saditi in sejati. A bolj kot se je približeval čas pridelkov, manj je kazalo, da bo ponudil sadove. Če sem imela vsako leto »noro« velike paprike in bučke, letos paprika ni dozorela. Tudi bučke niso pokazale svoje prave velikosti. Ves fižol so mi pojedle uši, cvetača je pozabila zoreti, brstični ohrovt se je kar malce zavil, jagode so ponudile mogoče deset rdečih sadov. Vse, kar še raste na veliko, sta star zdravilen žajbelj ter zel, ki ji še iščem ime. Toliko kot se letos ukvarjam s plevelom, se nisem še nikoli. Zdi se mi, kot da sem bila nekaj dni nazaj na vrtu in sem populila vso nesnago med rastlinami, a ko pridem spet na vrt, je vse polno nadležnega plevela.
Vedno bolj spoznavam, da taščine zemeljske odsotnosti ne pogrešam samo v medosebnih odnosih, temveč tudi na svojem vrtu in v njegovi okolici.
Nezahteven por za obilo zdravja
Avgusta sadimo zimski pridelek
Por spada z ostalimi čebulnicami med najstarejše vrtnine na svetu. Štejemo ga lahko tudi med dišavne in zdravilne rastline. Prav v teh dneh je še čas, da ga posadimo za mrzle mesece.
Dobri porovi sosedje so tudi zelena, paradižnik, solata, kapusnice in jagode.

Zasaditev tedna
Jožica Vengust, Šentjur
NAGRADNI NATEČAJ
Najlepše balkonsko cvetje
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo zasaditev po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili skupaj z vašim imenom. Vaše predloge nam lahko pošiljate do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc. si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 28. septembra. Nagrade podarja Vrtnarstvo Toplak iz Celja.
Vabljeni k sodelovanju!
Por so dobro poznali in uporabljali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Egipčanski zdravniki so mu med drugim pripisovali zdravilno moč pri zdravljenju težav s srcem, raznih tumorjev, glavobola, pri odpravi glista-vosti in pri pikih strupenih žuželk. Rimljani so ga uporabljali za zdravljenje vnetega grla. Tako naj bi rimski cesar Neron jedel velike količine pora, da bi si izboljšal glas. Tekmovalcem na antičnih olimpijskih igrah naj bi por postregli kot neke vrste poživilo za boljše dosežke.
Tako bomo pridelali zimski por. Pametno je, da izberemo takšno sorto, ki prezi-muje na prostem. Tako si bomo zagotovili vedno svež pridelek. Poletno sorto, ki smo jo sadili zgodaj pomladi, pa lahko pobiramo že zdaj in vse do prve zmrzali.
»Por je nezahtevna rastlina. Sadimo ga v vrtno zemljo, pognojeno s prepe-relim kompostom,« svetuje Danica Naglič iz Vrtnarstva Naglič na Ljubečni. Pri tem upoštevamo razdaljo, ta naj bo deset centimetrov v vrsti in dvajset centimetrov med vrstami. »Sadimo ga globoko, če imamo radi, da ima več belega stebla, ga med rastjo ogrnemo,« še pravi sogovornica.
Ob načrtu sajenja je pametno upoštevati načelo dobrih sosedskih odnosov. Če ga bomo sadili ob korenček, ga bo ta varoval pred napadi
čebulne muhe. Por pa varuje korenček pred korenčkovo muho. »Preventivno se lahko poslužimo tudi pokrivanja. Pri tem pazimo, da ob postavljanju tunela vanj ne ulovimo čebulne muhe. Bodimo previdni tudi, ko zadelamo tkanino v zemljo, da muha ne pride ob strani v tako pripravljen tunel,« svetuje vrtnarski mojster Aljoša Na-glič.
Por ima veliko koristnih sestavin, med njimi številne vitamine, rudnine in vlaknine. Podobno kot ostale čebulnice vsebuje tudi žve-plove spojine. Varoval naj bi pred boleznimi srca in ožilja, zniževal visoko raven krvnih maščob, ki so nevarne za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta in tromboze. Por med drugim spodbuja tudi delovanje ledvic in pospešuje izločanje vode.
MRL, foto: splet
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 31. avgusta ves dan.
24.	CE
25.	PE
26.	SO
27. NE
korenina korenina korenina cvet
28.	PO cvet do 17. ure, od 18. ure list
29.	TO ----30. SR ----Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/75407-43.
radio celje
PODLISTEK
39
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (6)
Ustanovitev hmeljarne in oznamkovalnice za hmelj
Velikega pomena za razvoj savinjskega hmeljarstva je bila tudi pravilna predelava hmelja, tj. pakiranje in konzerviranje hmelja.
Za ta namen so na pobudo hmeljarskega društva leta 1902 ustanovili Hmeljarno -prvi jugoslovanski zavod za vskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu. Do tedaj so to opravljali v Žalcu, na Češkem in v Nürnbergu v Nemčiji. Hmeljarna je delovala kot zadruga z omejeno zavezo, imela je ustrezne naprave za prepariranje in pakiranje hmelja, kot je to zahtevala svetovna trgovina. Leta 1938 se je hmeljar-na preoblikovala iz zadruge v družbo z omejenim jamstvom. Družba je imela 61 družabnikov, med katerimi so večje deleže imeli nekateri Žalčani, največja sta imeli savinjska in celjska posojilnica. Poleg obdelave in prodaje hmelja je imela družba za nalogo še nabavo orodij za kmetovanje in obdelavo hmelja. Največ zaslug za to imata pobudnika in soustanovitelja hmeljarne Fran Roblek in Josip Širca, ki sta bila dolga leta tudi na čelu njenega vodstva.
SAC H S E N FE I J)
(Säktoiwmerk) Oetierreich Hmeljarna v Žalcu na tiskovini
Zaradi čedalje večjega pomanjkanja prostora za skladiščenje je bila prvotna
zgradba dvakrat povečana (prvič leta 1907 z državno pomočjo, drugič med letoma
1926 in 1928), tako da je imela leta 1945 ob nacionalizaciji deset tisoč kvadratnih me-
trov površin za skladiščenje suhega hmelja, 16 komor za žveplanje, električno dvigalo
in moderne stiskalnice. Bila je ena največjih v Evropi in ponos savinjske metropole. Doživela je neslaven konec, ko je leta 1960 pogorela.
Drugi pomemben zavod je bila oznamkovalnica za hmelj, ki je bila ustanovljena leta 1908. Leto prej so začeli veljati predpisi o označevanju porekla hmelja. Oznamkovanje je bilo sicer neobvezno, vendar je hmelj z blagovno znamko Južnoštajersko-Savinjska dolina zelo pridobil pomen in ugled. Obvezno oznam-kovanje hmelja, ki so ga izvažali iz države, je bilo s predpisi določeno šele leta 1928. Oznamkovalnica je prva leta le malo delovala, šele leta 1926 je bilo označenih 620 bal. Proti označevanju so bili trgovci, ki jim je prodaja neoznačenega hmelja omogočala mešanje hmelja z raznih območij in s tem večji zaslužek Z oznako Južnoštajersko-Savinjska dolina je bil označen hmelj, ki je bil pridelan v sodnih okrajih Celje, Vransko, Gornji Grad in Laško.
Se nadaljuje.
KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
ALBUM S CELJSKEGA
65 let planinskega doma na Šmohorju
Prvo kočo zahodno od cerkve sv. Mohorja, ki so jo slavnostno odprli 9. junija 1929, je po načrtu planincev postavil kmet Češnovar. Z leti je postajala premajhna, zato so leta 1936 sklenili, da bodo postavili večjo, in sicer na mestu, kjer stoji že 65 let. Do druge svetovne vojne so zgradili oporne stene, cisterno za vodo, prvo ploščo in pritličje z vmesnimi stenami. Tesarji so pripravili obod, položili nosilne stebre nad pritličjem in postavili prvi vogal polkrožne zunanje stene. Izbruhnila je druga svetovna vojna in skoraj večina lesa je ostala neobdelana na tleh. Gospodar Franc Medvešek je imel še toliko časa, da je naročil oskrbniku Krapežu, naj spravi ves les pod betonsko ploščo. Načelnik dr. Drnovšek je moral predati dom Nemcem.
Po vojni so laški planinci z načelnikom dr. Dominikom Drnovškom nadaljevali gradnjo planinskega doma na
Šmohorju. Uspeli so izpeljati vse aktivnosti, večinoma s prostovoljnim delom, in od 2. novembra 1951 je bil dom že oskrbovan.
Leto 1952 je bilo za Planinsko društvo Laško leto zmage. Izvedli so še zadnja dela na domu in ga z velikim ponosom odprli 17. avgusta, torej na današnji dan pred 65 leti. Dogodka se je udeležilo veliko ljudi.
Planinskemu domu so planinci posvečali veliko časa. Vsa leta ga je bilo treba obnavljati in skrbeti za karseda dobre oskrbnike. Nekaj let so bila organizirana dežurstva planincev ob koncih tedna in praznikih. Poleg prostovoljnega dela in delovanju na področju pohodništva in vzgoje članov je in bo še vedno velika skrb društva za ustrezno urejen dom. Pred desetletji so na Šmohorju gostovali zimske smučarske šole, tabori planincev, srečanja mladinskih odsekov, različna orientacijska tekmovanja in še bi lahko naštevali. Leta 1978 je bil na
Šmohorju razvit društveni prapor.
Leta 1987 je bil dom temeljito obnovljen. Poudariti je treba, da so podjetja Rudnik Laško, Pivovarna Laško, komunala in Volna prispevala finančna sredstva in materiale. Da je dom ostajal ustrezno oskrbovan, je bilo pomembno
tudi sodelovanje z zaposlenimi.
Na Šmohor lahko pridejo ljudje po različnih poteh, za
katere skrbijo markacisti. Ali pa se pripeljejo po cesti in uživajo v prijetnem zavetju gozdov ter travnikov. Žejo in lakoto preženejo v planinskem domu, v katerem bi moral ostati duh planinstva, ki ga
zlasti planinci pričakujejo in si ga želijo. Prispevala: Fanika Wiegele V Albumu Slovenije na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Laško.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Info: 03 426-1736 (Srečko Maček)
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Letos praznuje Planinsko društvo Laško 95-letnico, ki jo bo obeležilo s slavnostno prireditvijo na Šmohorju 30. septembra in s še nekaterimi drugimi spremljevalnimi dogodki.
40
BRALCI POROČEVALCI
Ekipa reprezentantk iz kluba TMK5E: NušaDetiček in Jona Šalabalija iz Slovenske Bistrice, Eva Mlakar in Maša Trobiš iz Vojnika, Andreja Ošlak iz Vitanja, Kaja Senegačnik, Maruša Žerjav in Pia Stermecki s Frankolovega ter Urška Pelko in Iza Ritonja iz Makol.
Tri medalje za TMK5E
Članice Twirling in mažoretnega kluba Pet elementov (TMK5E) iz Slovenske Bistrice, Nuša Detiček, Eva Mlakar, Andreja Ošlak, Urška Pelko, Iza Ritonja, Kaja Senegačnik, Pia Stermecki, Jona Šalabalija, Maša Trobiš in Maruša Žerjav, so kot članice državne reprezentance zastopale Slovenijo na Hrvaškem na svetovnem pokalu v twirlingu. Pokal, ki je bil med 8. in 13. avgustom v športni dvorani Žatika v Poreču, sta pripravili hrvaška in svetovna twirling zveza W. B. T. F.
Skupinska fotografija finalistk s trenerko. Zgoraj z leve Nuša Detiček, Nastja Keršič in Eva Mlakar, spodaj z leve Maruša Žerjav, Maša Trobiš in Urška Pelko
Tekmovanja so se udeležile pod vodstvom trenerke Nastje Keršič, mentorstvom Rajka Detička in v spremstvu staršev. Sodelovali so športniki sveta iz 19 držav. Slovensko reprezentanco so sestavljali klubi iz Slovenske
Bistrice, Logatca, Cerknice, Nove Gorice, Lenarta, Horjula, Kranja, Solkana in Ribnice, skupno je bilo 45 članov reprezentance in devet članov trenerske ekipe.
Končni rezultati finalnih nastopov so bili naslednji:
«NALEGE¥IPE J
^Zabavala
Likovna kolonija Zeleno zlato
Likovne kolonije Zeleno zlato od 17. do 19. avgusta v Žalcu se je udeležilo štirideset ljubiteljskih slikarjev iz likovnih sekcij kulturno--umetniških društev iz raznih krajev Slovenije.
Zadnji dan kolonije je bila zvečer v avli doma II. slovenskega tabora otvoritev razstave del udeležencev. Zbrane je uvodoma nagovorila vodja kulture v ZKŠT Žalec Lidija Koceli, o razstavi
pa je govoril njihov mentor mag. Uroš Potočnik. Dejal je, da na razstavi sodelujejo vsi udeleženci kolonije, skupaj je razstavljenih 60 del, od tega jih je največ v akrilu, najmanj je oljnih del. Navdih za nastale umetnine so udeleženci črpali v Spodnji Savinjski dolini, od hmeljišč, Ribnika Vrbje, Jame Pekel do Dvorca Novo Celje ... Razstavo je odprl žalski župan Janko Kos, ki se je zahvalil
vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi kolonije. Vsi udeleženci so prejeli priznanja. Odprtje razstav je pospremila novoustanovljena glasbena skupina Žuže iz KUD Grifon Šempeter.
Likovna dela bodo na ogled do 31. avgusta. Organizatorji likovne kolonije so bili ZKŠT Žalec, žalska območna izpostava JSKD in KUD Žalec.
TT
www.greMovhribe.si Nuška Drasček
v - v-v x л. ■■■ ш'
BRALCI POROČEVALCI
41
Urška Pelko se je v solo B1 junior uvrstila na 5. mesto, v artistic B1 junior pa na 6. mesto. Maruša Žerjav je bila v solo B2 junior 7. in je v artistic twirl B2 junior zasedla končno 8. mesto. Maša Trobiš je zasedla več kot odlično 4. mesto. Trije finalni nastopi pa so v klub prinesli medalje. Nuša De-tiček in Eva Mlakar sta osvojili srebrno medaljo v kategoriji artistic par A junior. Eva Mlakar pa je osvojila dvojno zlato. Na zmagovalno stopničko je stopila v kategorijah solo A in artistic A junior.
Reprezentanca je skupno osvojila 11 medalj - pet zlatih, pet srebrnih in eno bronasto. Zlati so bili: Eva Mlakar (solo A junior, artistic twirl A junior), Tim Udovič (solo 3 baton A senior), Sara Peč-kaj (solo 2 baton adult) in Hana Vauda - Lorenčič (artistic twirl B2 junior). Po srebru sta ob Nuši De-tiček in Evi Mlakar (artistic par A junior) posegla še Kristina Ilič (artistic twirl B adult) in Tim Udovič - tri osvojene srebrne medalje (solo 2 baton, solo A, artistic A senior). Bronasto medaljo pa sta osvojila Tim Udovič in Urša Horvat (artistic par B senior).
V teh dneh se končuje sezona z udeležbo na poletnem twirling taboru v mestu Rićany na Češkem, kjer članici Nuša Detiček in Maja Lonča-rič nabirata novo znanje ob spremstvu trenerke Nastje Keršič. Pretekla sezona nam je prinesla veliko odličnih rezultatov in uspehov ter posledično motivacijo za novo sezono, ki se bo začela prvega septembra.
NK
foto: arhiv kluba
Lepota vrat v Celju
V	enem od svojih prispevkov z naslovom Celjski zakladi sem pred časom pisal o lepoti in znamenitostih Celja. Tokrat sem si temeljito ogledal vrata na posameznih stavbah v starem delu Celja. Vrata kot vrata, bo kdo dejal. Kakor koli, vrata so vsekakor tako pomembna stvar, da so vredna tudi pozornosti, nekoliko nežnosti in veliko nege.
Poslanstvo vrat je tako pomembno, tako veliko, tako veličastno, da jih preprosto ne moremo in ne smemo kar tako prezreti, tudi poniževati in zanemarjati ne. Ponavadi so lesena - iz različnih vrst lesa - kovinska in plastična. Meni so najbolj všeč masivna in hrastova. V notranjosti blokov, stolpnic in v ostalih hišah so vrata narejena po nekem standardu in so praviloma enaka. Predvsem pa so vhodna vrata ponekod prave umetnine. Tako si dajo duška tisti, ki jih znajo narediti, in seveda predvsem tisti, ki si jih lahko privoščijo. Nekatera so prava paša za oči. Dobesedno jih obožujem. Takšna so praviloma na starih šolah, cerkvah, vinskih kleteh in drugod. Vsaka si temeljito ogledam, jih občudujem, celo malo pobožam in blagoslovim tistega, ki jih je naredil. Če bi ga srečal in poznal, bi se mu globoko priklonil. Neverjetne mojstrovine naših preprostih in skromnih ljudi. Mizarstvo je na nek način umetniško delo in kapo dol pred dobrimi mizarji.
Poleg tega, da nam lepa vrata krasijo vhod v hišo, varujejo tudi naše premoženje. Pravimo, da ima srečo tisti, ki zna odpreti prava vrata. Verjetno nihče ne prešteva, kolikokrat jih dnevno odpremo in zapremo. Skozi njih sprejemamo ljudi, ki nas obiščejo in jih imamo radi. Veseli smo tudi trenutka, kadar odide skozi njih nekdo, ki ga nismo najbolj veseli. Ob določenih trenutkih in na kakšen praznični dan nanje kaj obesimo. Tudi ob prihodu novorojenčka jih nekateri po stari šegi okrasijo. Ti trenutki so nepopisno lepi in med najlepšimi v življenju. Najtežji in najbolj žalosten pa je trenutek slovesa, ko skozi domača vrata odide nekdo, za katerega čutiš in veš, da se nikoli več ne bo vrnil, ali če skoznje odnesejo k večnemu počitku človeka, ki ga imaš neizmerno rad.
V	Celju je veliko odličnih fotografov. Dajem jim namig, naj vse nekdo poslika in jih kakšna ustanova v fotomonografiji predstavi javnosti. Odlično priložnostno darilo poslovnim partnerjem ali ob katerem drugem pomembnem dogodku. Za lepo mesto Celje odlična turistična promocija.	SREČKO KRIŽANEC
Osnovna šola Glazija, šola z evropsko dimenzijo
V Osnovni šoli Glazija, kjer se izobražujejo učenci s posebnimi potrebami v oddelkih prilagojenega in posebnega programa in ki ima organizirano mobilno specialnopedagoško službo, katere naloga je izvajanje dodatne strokovne pomoči za učence po šolah širše celjske regije, otrokom omogočamo kakovostne metode in oblike učenja ter poučevanja, kakršne ponujajo v šolah tudi njihovim evropskim vrstnikom.
Z uspešno prijavo za sodelovanje v projektu Era-smus+, ki smo ga naslovili Inovativne metode in novi pristopi za povečanje kom-petenc oseb s posebnimi potrebami, smo pridobili sredstva iz evropskih strukturnih skladov, potrebna za izvedbo izobraževanje osmih strokovnih delavcev v tujini. Poleg izobraževanj, ki so jih izvedle partnerske organizacije v tujini, so naši učitelji z obiskom šol in drugih inštitucij, ki izvajajo vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, dobili vpogled v primere dobre prakse ter iskali morebitne strateške partnerje za sodelovanje v prihodnjih projektih. Strokovni delavci so se izobraževali v šestih državah Evropske unije, in sicer na področjih spoznavanja uspešnih metod poučevanja angleškega jezika za mlajše učence s posebnimi potrebami, uporabe informacijsko--komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju ter na področju spoznavanja uspešnih pristopov k vključevanju učencev s poseb-
nimi potrebami v večinske šole. Izobraževali so se tudi v praktični rabi spoznanj iz nevropedagoške znanosti za odpravljanje razvojnih in drugih primanjkljajev, na področju uspešnega vodenja kolektiva in komunikacije s sodelavci, starši in z učenci ter načinov uspešnega učenja socialnih veščin, predvsem za učence z motnjo avtističnega spektra. Še posebej smo ponosni, da se je v sodelovanju s strokovnjaki iz Anglije razvil nov projekt, v katerem poskušamo s posebnim programom, sestavljenim iz gibalnih vaj ter poslušanja programirane klasične glasbe, pri otrocih spodbujati razvoj nevroloških struktur, zaslužnih za povečanje akademskih dosežkov, gibalnih sposobnosti in razvoj drugih podro-
čij, pomembnih za uspešno funkcioniranje v šoli in življenju nasploh. Projekt sta v šolskem letu 2016/17 izvajali OŠ Glazija in IV. osnovna šola Celje, v naslednjem šolskem letu se bo širil in bo zajel več učencev v obeh šolah, za sodelovanje pa se je odločila še ena osnovna šola v celjski regiji.
Učitelji so pridobljena znanja širili med svoje sodelavce in predvsem spremenili način poučevanja učencev v smeri povečanja kompetenc oseb s posebnimi potrebami, njihove večje participacije v družbi, povečanja zaposlitvenih možnosti ter posledično v skladu z njihovimi zmožnostmi prispevali k razvoju veščin, ki jih potrebujejo za samostojno življenje.
KATJA KOJNIK VENGUST SILVA ŠKOBERNE
MESTNA OBČINA CELJE ŽUPAN BOJAN ŠROT
OBLIKOVANJE WWW.ENTER.SI
Medijski pokrovitelj:
novi tednik | radio celje
grofje celjski
Javno vodstvo
Nedelja, 27. avgust 2017, ob 11.00, Knežji dvor.
Pokrajinski muzej Celje
јД Pokrajsns -
s?
Iff*; Informacije:
T: 03/4280962 ali 031612618 E: muzej@pokmuz-ce.si
42
PISMA BRALCEV / BUKVARNA
V spomin
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
		
Zahvale	1	Modri telefon
Podarjeni topli obroki
Kot občinska svetnica v Štorah in prostovoljka, ki pomagam ljudem in živalim, sem pred meseci v našem kraju zaprosila podjetje Storkom-Tuli, če bi lahko našim občanom pomagalo tako, da bi nam podarilo bone za topel obrok v svoji restavraciji. Na prošnjo se je odzvalo pozitivno. Te podarjene bone razdelim med tiste občane naše občine, ki so bolj finančno šibki, bolni, med starejše ... V prihodnje bomo v občini del teh podarjenih bonov namenili tudi projektu Starejši za starejše. Tako bo pomoč v naši občini bolj korektno razdeljena.
Hvala podjetju Storkom-Tuli za dobrosrčno gesto, ki je v teh časih še kako dobrodošla!
VERICA ŠTANTE, Štore
Brez dvigala
Bralca zanima, kako je z dostopom invalidov in ostalih gibalno oviranih oseb v prostore Centra za socialno delo Žalec. Sprašuje se, glede na to, da večnadstropna zgradba na Mestnem trgu 5 v Žalcu nima dvigala, na kakšen način lahko vanjo vstopajo invalidi, starejši in mamice z vozički.
Žalski center za socialno delo v večnadstropni zgradbi, katere lastnica je država, domuje od leta 1995. Ker v njej ni dvigala, njegova vgradnja pa bi bila zaradi stopnišča z medetažami precej zahtevna, so leta 2012 namestili stopniščni vzpenjalnik, namenjen za prevoz oseb na invalidskih vozičkih. Pred obiskom morajo poklicati v glavno pisarno in sporočiti, da potrebujejo prevoz do prvega nadstropja, kjer je pisar-
na, namenjena uporabnikom, ki težje premagujejo stopnice. Gibalno ovirani obiskovalci in mamice z vozički, ki jih lahko pustijo v preddverju, ki je zavarovano s kamero, morajo do prvega nadstropja dostopati peš. V glavni pisarni lahko nato zaprosijo za strokovnega sodelavca, ki pride do njih, da jim ni treba hoditi še višje - v drugo, tretje in četrto nadstropje. »Zavedamo se, da je težko priti po naših stopnicah, sploh za nekoga, ki res težko hodi, je utrujen, starejši, še posebej poleti, ko je vroče, vendar konkretnih pritožb na srečo do zdaj nismo prejeli,« pravi direktorica CSD Žalec Helena Bezjak Burjak, ki je prepričana, da so uporabniki prepoznali prizadevanje centra glede ublažitve odsotnosti dvigala. Center ne pričakuje selitve oziroma kakršnih koli prostorskih sprememb, ker je s prostori zadovoljen. Nahaja se ob avtobusni postaji in ob parkirišču za osebna vozila, edina njegova pomanjkljivost je odsotnost dvigala. Na žalost za tovrstno naložbo v časih, kot smo, država nima posluha, še dodaja direktorica.
ŠO
Slabo označene markacije na Kopitnik
Bralko je zanimalo, zakaj je pot na znan zasavski vrh Kopitnik slabo označena, saj se številni turisti izgubijo in iščejo informacije pri domačinih.
Med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom se
visoko nad desnim bregom reke Savinje dviga kopitast, raztegnjen in rahlo skalnat hrib Kopitnik, ki je med domačimi pohodniki zelo priljubljen. A zanimiv je tudi za goste iz Rimskih term in tudi za pohodnike iz ostalih krajev, ki se pogosto ne znajdejo najbolje, saj markacije niso povsod dobro urejene. Predsednik Planinskega društva Rimske Toplice Jure Potokar je razložil, da so poti do Koče na Kopitniku dobro označene, enako tudi začetki pohodov. »Pogosto so naše markacije na drevesih, a ker so ta velikokrat polomljena, tudi markacij ni več. Žal imamo samo enega markacista, ki skrbi za urejenost označb, pri čemer vsega ne zmore sam postoriti. Kmalu bo dobil pomoč in prepričan sem, da bomo potem bolj redno in vestno označevali poti.« Priznava, da so imeli težave, ker so se pohodniki kdaj izgubili, a za vse poti na Kopitnik ne skrbi samo njihovo društvo, temveč tudi sosednja. Ob tem je Potokar še dodal, da je mogoče za zdraviliške goste Rimskih term začetek poti res slabše označen, ker prav iz term ni nobene neposredne poti do Koče na Kopitni-ku, a bodo v sodelovanju s hotelskim osebjem skušali bolje informirati morebitne pohodnike. Jure Potokar je še poudaril, da morajo biti pohodniki poleg sledenja pravi poti pozorni tudi na primerno obutev, saj Kopi-tnik ni primeren za nedeljske sprehajalce v natikačih.
BGO
Anna Dillon: Afera
Tri stranice istega trikotnika
Afera je, dokler beremo prvi del knjige, zgodba o tipičnen ljubezenskem trikotniku. Žena Kathy, ki po rojstvu obeh otrot ostane doma, mož Robert, ki vodi njuno skupno podjetje in se bori za njegovo preživetje, tej ljubica Stephanie, ki stopi v že precej načet zakonski odnos in ga dokončno poruši. A knjigo je treba brati naprej, tudi drugi del, ki ga pripoveduje mož, in tretji del, kjer isto zgodbo podoživljamo še tretjič, tokrat skozi oči ljubice. In prav ta pripovedna »trojnost« je tista, ki ta roman dela tako drugačen od vseh drugih.
Če bi namreč ostali zgolj pri prvi pripovedi, bi obveljala ženina zgodba o tem, kako se mož vedno kasneje vrača z dela, kako preživlja tudi praznike v službi in daje vtis, da mu za ženo in družinsko življenje sploh ni mar. Tako pa v drugem delu izvemo, zakaj se je mož dejansko znašel v situaciji, ko mu je zadišal skok čez plot. »Po osemnajstih letih zakona je znal prepoznati, da je nekaj narobe. Izdajala sta jo drža ramen, način, kako je odmikala pogled ... Nasmehnil se je in
Anna Dillon
Afera
Lepa
Beseoa
globoko vdihnil. Očitno bo danes eden tistih večerov - pri sebi jih je poimenoval večeri obračanja hrbta - ko bo narobe vse, kar bo storil in rekel.« Ko mu je službeno pot že drugič prečila odlična poslovna ženska, ki mu je bila pripravljena nuditi vse tisto, kar je že leta pogrešal pri ženi, ni veliko razmišljal. »Na začetku nisem vedel, kaj počnem. To ni opravičilo. Samo preprosto dejstvo je. A prisežem, da nisem namerno iskal afere.
Kar zgodilo se je. In nato so mi stvari ušle z vajeti. Postale so zapletene. Do tedaj, ko sem se zavedel, kaj počnem, je bilo prepozno. Pregloboko sem bil notri. Zaljubil sem se vanjo.«
Zgodbo romana, ki se dogaja nekaj dni pred božičem v Dublinu, zaokroži zgodba ljubice. »Seveda sem vedela, da je poročen. Vedela sem, da laže svoji ženi o naju, in vedela sem, v duši in srcu, da laže tudi meni. Vendar sem ga ljubila. Ali sem mislila, da ga ljubim.«
Klišejska zgodba o zakonski nezvestobi je drugačna od drugih zaradi treh pogledov nanjo. Avtor nas popelje v razmišljanje, čutenje in razloge za dejanja vsakega od treh akterjev afere. Nenazadnje nudi tudi nauk o tem, da zgolj navada ne more držati skupaj še tako navidez trdnega zakona.
MRL
O avtorju:
Ime avtorice romana je psevdonim pisatelja Michaela Scotta, ki velja za enega najbolj priljubljenih in plodovitih irskih pisateljev.
Erna Kremenšek
Erna Kremenšek, učiteljica, ravnateljica in predvsem velika osebnost ter velika Celjanka, se je rodila v Kozjem leta 1936. V rodni kraj na Kozjansko se je vedno znova zelo rada vračala, svoj dom pa si je ustvarila v Celju, kjer je preživela večji del poklicne poti. Od leta 1960 do upokojitve leta 1991 je bila učiteljica, pomočnica ravnatelja in ravnateljica Osnovne šole Hudinja. Naša šola, ki je bila še kako tudi njena šola, se je v tistih letih formirala in po zaslugi zelo predane prve generacije učiteljev, med katerimi je bila tudi Erna Kremenšek, postala simbol uspešne, napredne in lepo urejene šole. Šole s kolektivom, kjer so vedno vladali lepi medsebojni odnosi in velika povezanost. Ta se je ohranila vse do danes - v veliki meri tudi po njeni zaslugi.
V resnici nikoli ni prenehala biti ravnateljica, saj je s hudinjsko šolo živela ves čas, tudi po upokojitvi. Spremljala jo je od daleč, a iz srca. Vedno, ko sva se srečala, je najprej vprašala, kako je v šoli. Strogo, kot je znala nastopiti, a z več kot očitno dobrim namenom je postavljala vprašanja o zaposlenih, šolskem parku in mnogih drugih stvareh, povezanih z našo šolo. Spremljala je vse novosti in spremembe v šolstvu in se je o njih zelo rada pogovarjala. Kritično in hkrati z nostalgijo po tistih starih časih, ko je bila šola drugačna, kot je danes, in ko je v njej tako predano delala s številnimi generacijami mladih ter jo vrsto let vodila, bodisi kot pomočnica bodisi kot ravnateljica. Vedno in povsod je kazala, da ima rada otroke in delo v šoli. Iskreno se je veselila lepih novic in ponosna je bila na vsakega bivšega učenca, ki je uspel v življenju.
Spominjam se, kako zelo rada je prihajala na novoletna srečanja upokojenih delavcev v šoli. Že precej časa pred decembrom je vprašala, kdaj se bomo dobili. Nikoli ni manjkala in vedno je imela skrb za druge. Za vsakega, ki zaradi bolezni ni mogel priti, ji je bilo žal. Vsako leto je nestrpno čakala šolsko glasilo in ga prebrala od prve do zadnje vrstice. A ne samo to: skrbelo jo je, ali so glasilo dobili vsi ostali upokojeni
T" •
tSrJ
učitelji. Bila je prava upokojenska mama in močan vezni člen med njimi.
Kljub temu da je v šoli in za njo delala zelo veliko, in to mnoga leta, je ustvarila toplo družinsko okolje, ki ji je ogromno pomenilo. Zelo rada je sprejemala obiske in tudi sama je rada obiskovala sorodnike, prijatelje in znance. Poznala je veliko ljudi v Celju in širše in mnogi ji bomo hvaležni, saj so bila njena vrata vedno široko odprta. Skušala je pomagati po svojih najboljših močeh in najti rešitve za različne težave mnogih ljudi. Njena veličina je, da je bila sama zelo skromna in da je preprosto rada pomagala drugim. Na koncu se je izkazalo, da žal ni uspela izbojevati zmage nad težko boleznijo, ki je prišla tako nepričakovano, pri čemer nas je sredi julija presunila novica o njeni smrti. Nepričakovano -še posebej zato, ker je bila kljub vsem zdravstvenim težavam polna življenjske energije in optimizma.
Ker sta njeno veliko ljubezen predstavljala branje in še posebej tudi lepa slovenska beseda, naj za konec zapišem verz iz pesmi Mile Kačič, ki je znala razmišljanje o smrti povedati otožno, a hkrati pomirjujoče: »Ni smrt tisto, kar nas loči, / in življenje ni, kar druži nas./ So vezi močnejše. Brez pomena / zanje so razdalje, kraj in čas.«
Privilegij je, da v življenju srečaš nekatere ljudi - ljudi, kot je bila pokojna Erna Kremenšek - in še večji, da skupaj z njimi delaš. Največji privilegij pa je, da si njihov prijatelj. Sam sem imel ta privilegij in vem, da so ga imeli še številni ljudje v Celju in širše po Sloveniji. S svojim dolgoletnim uspešnim pedagoškim delom je Erna Kremenšek v Celju pustila neizbrisen pečat in hkrati bogato moralno zapuščino pri vseh, ki smo jo poznali.
JOŽE BERK, ravnatelj OŠ Hudinja
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vddm г \№e№j!
NAMIG ZA IZLET
43
Čarobni svet žabca Ellmija
Raziskovanje za celo družino na hribu Hartkaiser
Fantič po imenu Ellma-tio, ki je bil nepotrpežljiv in je mislil zgolj nase, je prekršil glavno pravilo čarobnega gozda. Zato ga je njegov učitelj, pravičen in strog čarovnik Tumaris, spremenil v žabo, ki se imenuje Ellmi. Vse od takrat si žabec ne želi drugega, kot da bi spet postal povsem normalen deček. Seveda se je medtem Ellmi povsem spremenil.
Vedno, ko je svojemu cilju že čisto blizu, se pojavi nova prepreka. Tako je bilo tudi nazadnje, ko je našel čarobno palico luči. Toda ker ni imela magične moči, mu ni koristila. Takrat mu je kralj šaljivcev obljubil, da bo palici vrnil magično moč, če bo Ellmi ugotovil njegovo ime. Ellmi je bil obupan. Nujno je potreboval pomoč Tumarisa in svojih prijateljev. Stotine otrok so prišle, da bi Ellmiju pomagale. Toda ni jim uspelo. Nihče ni mogel ugotoviti imena tega šaljivega kralja. Ker star pregovor v tem čarobnem svetu pravi, da moraš le globoko iskati, če želiš najti dobro, lahko s pomočjo otroških obiskovalcev Ellmi vendarle doživi veliko presenečenje.
To je zgodba, ki pozdravi vsakega velikega in majhnega obiskovalca, ki se z gondolo ali peš povzpne na hrib Hartkaiser. In ni ga otroka, ki ne bi ponudil svoje pomoči žabcu Ellmiju ter se ne bi podal na pot po čarobnem svetu, polnem dogodivščin. Mladi Ellmijevi pomočniki ob prihodu prejmejo knjižico, s pomočjo katere iščejo pravilne odgovore, zastavljene na tablah ob poti, in namesto pisnih odgovorov v knjižico odtisnejo žige.
Tematsko zastavljen pohod
Tako se je tudi naša družina odpravila po krožni panoramski poti na pomoč Ell-miju. Otroci so raziskovali, se igrali na igralih in v adrenalinskem parku ter odkrivali novosti, kot so starinska vremenska hišica in malo drugačen planinski muzej. Starejša dva sta bila še po-
sebej očarana nad novimi znanji, pridobljenimi ob igri z vodo in z naravnimi pripomočki. Vsi trije pa bi še ure preživeli v stari gondoli, ki je nekoč prevažala smučarje in pohodnike na ta tirolski hrib. Danes je na voljo obiskovalcem, da pokukajo vanjo, si ogledajo kratek zgodovinski film o nekdanjih gondolskih časih v Avstriji in preskusijo še kakšno zanimivost v njej.
Posebnost pohoda po tem čarobnem svetu, za katerega ni treba plačati vstopnine, so seveda dih jemajoči razgledi po tirolskem gorovju. Težko se je nagledati skalnih lepot gorovja Wilder Kaiser na eni in zelenih Kitzbü-hlskih Alp na drugi strani. Ob čudovitem vremenu smo občudovali kraje Ellmau, Going, Scheffau in Söll, ki ležijo ob vznožju hriba Hartkaiser.
Iz filmsko znanega kraja Ellmau na Tirolskem, kjer že približno desetletje snemajo izjemno uspešno nadaljevanko Gorski zdravnik, smo se na hrib Hartkaiser povzpeli z gondolo. Druga možnost je nezahteven planinski pohod po lepo urejeni pohodni poti, od koder je ves čas lep razgled na gorovje Wilder Kaiser.
Ob koncu poti, potem ko so otroci svoje knjižice napolnili z žigi, so za nagrado ob uspešni pomoči Ellmiju prejeli nagrade. V panoramski restavraciji smo se okrepčali z odličnim cesarskim
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Dve knjigi po ceni 14?®
Г" Vse o zdravilnih zeliščih in čajih "I I ter o vlaganju in zamrzovanju živil! I
+ poštnina
Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom?
Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva.
Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico.
Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga.
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzo-vanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
44
AKCIJA
Muca Mika Luke Dobravca ima kljub vročini rada odejo.
»Maček z vesoljem v očesu« je fotografijo naslovil Rok Šekoranja.
Poletni fotonatečaj
V finale gre tudi fotografija muc, ki jo je posnel Janez Dušič.
X
Živalski fotonatečaj
Glasujem za fotografijo, na kateri je / so: a) Maček b) Muca Mika c) Pav in kokoši
Prejšnji teden je največ glasov bralcev in uredništva zbrala fotografija, na kateri so bile štiri muce. S tem se je uvrstila v finalni del natečaja.
Ta se zaključuje, saj smo do ponedeljka sprejemali še vaše zadnje fotografije. Ker ste nas zadnje dni zasuli z njimi, jih bomo objavili še v tej in naslednji številki. Glasujte za tisto, ki vam je najbolj všeč. Tudi trud enega od vas bomo nagradili s hišnim darilom. Izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
V prvi septembrski številki bomo objavili vse fotografije, ki so se že ali se še bodo uvrstile v finalni del natečaja. Med njimi boste s svojimi glasovnicami pomagali izbrati tri, ki bodo nagrajene.
Med prejetimi kuponi smo izžrebali tistega, ki ga je poslala Zala Ajdnik iz Rimskih Toplic. Prejela bo hišno darilo.
IME IN PRIIMEK NASLOV
novi tednik	
rad	io celie 1
. . . Ш
* ' -ti Da ne bodo na fotografijah le psi in mačke, smo izbrali še tole fotografijo, ki jo je poslala Jelka Plevnik.
Tri nagrade bo na koncu finalnega dela natečaja podarilo podjetje Zip Ogrizek, Matej Do-bovičnik, s. p. (spletna trgovina za male živali - www.chicopee.si), in sicer darilne bone v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.
Vaš zakaj ЈЦ	naš zato.
Vsak ponedeljek	Iščemo
ob 12.15 .Ш	odgovore na
	vprašanja
w	poslušalcev.
05 4225 148 radio@nt-re.si	Prevrneva 19, 3000 Celje
novi tednik
ŽIVALSKI SVET
45
Črn pudelj Deni je že resen pasji gospod, medtem ko je Žak še mladič. Da Deniju njegove vragolije niso vedno zabavne, je razumljivo, včasih pa tudi skupaj kakšno ušpičita.
Žak - mulc Horjulc
»Sodoben pes ima danes tudi svojo FB-stran,« pravi Celjan Gregor Koprive
»Odlično dopoldne ob Savinji. Tudi Dino sem srečal ... Od hudiča je tale Horjulka ...« Zapis na Faee-booku na strani z imenom Žak - mule Horjule bi lahko kaj hitro prisodili kakšnemu najstniku, ki se razgleduje po dekletih. A priložen filmček z dvema kosmatincema, ki divjata ob reki, hitro pojasni vse skupaj. Da ima pes svojo FB-stran? Ta je pa dobra, boste rekli. Nič čudnega, če pa je Žakov lastnik Gregor Koprive, ki za nekaj podjetij vodi Facebo-ok in izdeluje spletne strani. Tako je prišel na zamisel, da bi tudi Žak postal del večmi-lijonske FB-druščine.
Vedno bolj priljubljen postaja, saj si vedno več ljudi ogleduje njegove dogodivščine in bere zapise o lumparijah, ki jih ušpiči s svojim starejšim prijateljem Denijem. Velikokrat malo »preuredi« dom, iz spalnice zvleče vse, kar lahko, zgrize kakšno knjigo ali »pospravi« umazano perilo iz koša. Je pač sedemmesečni »mulc« in bo šele jeseni šel v pasjo šolo, lastnik pa upa, da je to obdobje mladička in da bo minilo. »Včasih je doma kot v risanki Tom in Jerry,« pravi v smehu, »divjanju psov se pridruži še maček mojih staršev!« Zabavnih dogodivščin ni težko ujeti, saj je telefon vedno pri roki. »Žak je pač moderen pes in mora imeti FB-stran.«
Zasežen na Fernetičih
Mia in Gregor Koprivc sta že lani razmišljala, da bi osemletnemu črnemu pudlju Deniju našla družbo. Pri hiši so namreč že vrsto let le pu-dlji, a dveh naenkrat še niso imeli, zato nista bila povsem prepričana, kako bo to delo-
Mulc Horjulc v novicah Pasji dnevi
valo. Najprej sta hotela De-nija pariti, saj ima rodovnik in bi jim pripadal mladič iz legla. A nista našla primerne psičke v Sloveniji, ki ne bi bila sorodstveno povezana z njim. V začetku leta pa je Gregor zasledil novico, da so na Fernetičih zasegli 38 psov. »Ko so se pojavile njihove slike, sem videl, da je med njimi tudi mali pudelj, in sem ženi Mii poslal povezavo, da si ogleda psa. Samo >da< sem dobil nazaj kot odgovor,« se spominja Gregor.
Sledilo je dopisovanje z zavetiščem v Horjulu, kamor so namestili mladičke. Na osnovi dosedanjih izkušenj s psi sta bila izbrana za posvojitelja. Pa ju ni skrbelo, ker je to pes iz »pasje tovarne«, zaradi česar ima lahko številne zdravstvene težave? »Opozarjali so nas na vse to, a težav z zdravjem za zdaj ni bilo. Mladičke že pri treh tednih vzamejo mami in tako niso deležni osnovne socializacije. Žak je še pred mesecem lulal po stanovanju, kar sicer
psi njegove starosti ne počnejo več. Za nekaj časa smo umaknili preproge in malo povečali prihodek tovarni sanitetnega materiala,« se smeji Koprivc, ki upa, da so se tako »izkopali« iz otroških bolezni.
Ni pudelj, ampak mešanček
Medtem se je izkazalo, da Žak ni pudelj, kot sta računala lastnika, ampak mešanec. »Rep ima drugačen in tudi telo je bolj močno, verjetno bo večji, kot je Deni,« pravi Gregor. Deni je že tretji pu-delj v družini, ki se je odločila, da druge pasme ne bi imela, saj so ti kodrasti kosmatinci zelo prijazni, pametni, znajo biti tudi nabriti. Primerni so za hišne pse, ker ne puščajo dlake in nimajo posebnega vonja. »Če bi hotel čuvaja, bi imel dobermana,« pravi Gregor, ki se zaradi pudlja, ki to ni, ne obremenjuje. Žak je prinesel v hišo veliko veselih in zabavnih trenutkov.
Mali nima spoštovanja
Od začetka starejši kosmatinec ni bil najbolj navdušen nad prišlekom. Družina je morala paziti, da sta bila oba psa deležna enake pozornosti, da se Deni ne bi počutil zapostavljen. »Počasi prihajata skupaj. Še vedno pa je Žak tako živahen, da včasih Deniju preseda,« ugotavlja Gregor, ki ju najpogosteje pelje ob Savinji, kamor rada skočita na osvežitev, še posebej pa ste uživala pred kratkim, ko sta lahko čofotala v morju. Gregor, ki dela kar doma, poskrbi za večino njunih sprehodov. Včasih gredo na Anski vrh in sta potem oba psa tako izmučena, da omahneta na svoji ležišči. Deni seveda spi na postelji pri nogah svojih gospodarjev, Žak pa še ne more skočiti nanjo. A kmalu bo gneča zagotovo večja, saj »mali ne spoštuje starejšega«, kot ugotavlja Gregor, ki se mu spanje psa
»Zadnjič sem videl, da je Žak prevzel Denijevo preprogo, kar se ne bo dobro končalo. Mali ne spoštuje starejšega. Vsak ima svoje brikete, ki so iste znamke, a si jih jemljeta, saj so sosedovi vedno boljši.«
Žak - mulc Horjulc
na postelji za razliko od nekoga, ki nima psa, ne zdi nič groznega.
Na razstavi in v novicah
Da sta oba pravi medijski zvezdi, ni kriv le Facebook, ampak tudi razstava fotografij z naslovom Pasji dnevi, ki jo je julija na ogled na Savinjskem nabrežju postavila mlada celjska fotografinja Ana Straže. V objektiv je ujela lastnike in njihove kosmatince in do konca meseca bodo izdelki še na ogled na 18 velikih panojih. Na enem od njih je tudi Mia Koprivc z Denijem in Žakom, ki sta se med fotografiranjem
zelo lepo obnašala. Razstavo so organizatorji popestrili še z izdajo novic Pasji dnevi. V drugi številki so lahko sprehajalci in obiskovalci Mestne plaže prebirali zapis o mulcu Horjulcu, ki »rad ureja stanovanje po feng šuju«, za kar je včasih »pohvaljen s kakšno operno arijo, včasih pa za nagrado dobi še rolico toaletnega papirja in potem razmišlja, kje bo napravil novo lužico in spet pametno uporabil papir, a vse za veselje in pohvalo«. Pa naj še kdo reče, da je življenje v družbi kosmatincev dolgočasno!
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Žak in Deni z Gregorjem Koprivcem ob fotografiji, na kateri sta skupaj z Mio Koprivc.
46
RAZVEDRILO
Šali nam je poslal Nade Jakopič iz Laškega.
Poživilo
Mož vpraša ženo, ki je prišla od zdravnika, kaj ji je rekel.
Ona: »Rekel je, naj odprem usta in pokažem jezik.«
Mož: »In ti je kaj predpisal?«
Ona: »Da, dal mi je neka poživila.«
On: »Pa menda ja ne za jezik!«
Govorjenje
Žena je šla k zdravniku in ga vprašala, kaj naj stori, ker njen mož govori v spanju.
Zdravnik: »Pa mu pustite, da podnevi govori!«
Govori lahko
Upokojenec se pritožuje svojemu zdravniku:
»Vsi moji prijatelji govorijo, da imajo aktivno spolno življenje. Svetujte mi, kaj naj naredim.«
»Tudi vi govorite tako, kdo vam pa brani!«
Je že rekel
Dva prijatelja se pogovarjata:
»Ali si kdaj razmišljal, da bi rekel ne alkoholu?«
»Velikokrat sem mu to rekel, a noče slišati!«
Status
Mihec dedku: »Če mi daš 50 evrov, ne bom povedal babici, da si na Facebooku napisal, da si vdovec.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Letnik
Dva pijančka se pogovarjata: »Čemu bi se lažje odrekel: vinu ali ženskam?«
»Odvisno od letnika.«
Podrobnosti
Fant se po telefonu pogovarja s svojim dekletom, blondinko.
»Kaj imaš na sebi?«
»Spalno srajco.«
»Uh, še kakšna podrobnost ...«
»90 odstotkov bombaža, 10 odstotkov sintetike ...«
Oglas
Menjam šotor za dva, rabljen samo enkrat, za otroški voziček. Šifra: Poletja ni več.
Šalo nam je poslala Mira Milec.
Na železniški postaji
Nekdanja sošolca sta se srečala na peronu železniške postaje. Eden je bil oblečen v generalsko uniformo in je bil vitek in visok, drugi je bil kardinal, precej širok in seveda oblečen v cerkvena oblačila. Ko je kardinal opazil, da ga general noče prepoznati, ga je vprašal: »Oprostite, gospod sprevodnik, ali veste, kdaj odpelje vlak proti Mariboru?« General ga je ostro pogledal in mu odgovoril: »Čez deset minut, toda draga gospa, jaz v vašem stanju ne bi potoval tako daleč!«
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Moški so kot vino. Eni z leti postajajo vedno boljši, drugi pa vse bolj podobni sodu.
Žene z leti ne postanejo kot
vino, ampak kot bombe. Imajo vedno tanjše živce in vedno krajšo vžigalno vrvico. Hitro eksplodirajo in za seboj ne puščajo ničesar.
Ste že slišali za kozarec, v katerega daš 1 evro za vsak kilogram, ki ga izgubiš? No, jaz sem se odločila, da naredim podobno zadevo, imenovano »mama« kozarec.
Vsakič, ko me moj otrok pokliče z »mamaaaa«, dam v kozarec 1 evro. Trenutno imam v kozarcu že 753.000 evrov. Začela sem 30 minut nazaj ...
St№U V\\
REŠITEV SUDOKU 270
2	8	1	7	9	3	6	4	5
3	5	9	4	2	6	7	1	8
6	4	7	8	5	1	9	2	3
7	3	4	5	6	8	2	9	1
9	6	5	2	1	7	8	3	4
8	1	2	3	4	9	5	7	6
5	9	8	1	7	4	3	6	2
1	7	3	6	8	2	4	5	9
4	2	6	9	3	5	1	8	7
			2	1	3			
						7	6	
9	4							
		9		7		4		
				6	4	1		
	5	7		9		8		
3					6			1
			4				8	5
6			9		5			
Nestrpnost v glasbi
»Uf, kako dobro so igrali,« izvemo od nekaterih obiskovalcev nekaterih glasbenih koncertov. »Odlični so bili,« slišimo komentarje po zapetih in odigranih skladbah. »Boljša glasba ne obstaja,« prisegajo nekateri. Tako lahko slišimo udeležence, ki so bili na koncertu klasične glasbe, ki velja za nekakšen glasbeni vrh. Z istimi besedami izražajo svoje navdušenje poslušalci rok ali narodnoza-bavne glasbe.
Katera glasba je potem odlična, najboljša? Vedno znova se srečujem z nestrpnostjo glasbenih navdušencev, ki trdijo, da je okus njihovih glasbenih nasprotnikov katastrofalen, grozen. Nekateri ne prenesejo zvokov harmonike, ki so zanje simbol »goveje« muzike, in so na to glasbilo bolj alergični kot na cvetni prah. Spet drugi ne prenesejo rok ali klasične glasbe. Za slednje ni hujšega kot razbijaški heavy metal ali punk rok. Če je že v glasbi toliko nestrpnosti, ni čudno, da je je toliko tudi na številnih drugih področjih! Na srečo sem eden redkih ljubiteljev glasbe, ki mu je blizu vsaka zvrst, vendar seveda ne vsaka skladba, ne vsak izvajalec in ne ob vsakem času. Pa naj bodo to klasična, rok, elektronska glasba ali narodnozabavna glasba in džez.
Izviram iz časov, ko so bili tudi Beatli in Rolling Stone-si še mladi, skupaj z mano nekoliko mlajšim seveda. Moja prva velika ljubezen je bila pevka Berta Ambrož s popevko Brez besed, kar je bilo nekje okoli mojega četrtega razreda osnovne šole. Od nje sem prejel celo sliko z avtogramom. Potem sem še kot osnovnošolec pri družinskih prijateljih v Celju prvič videl in slišal plošče skupin Beatles, Rolling Stones, The Supremes, Elvisa Presle-yja ... Povprečni Slovenci so se takrat nad to za tiste čase tako zelo »divjo« glasbo hudo zgražali in še huje je bilo, če so njeni oboževalci nosili dolge lase. Ob večerih sem tako včasih lovil tuje skladbe -med strahotnim hreščanjem radijskega aparata - na Radiu Luksemburg.
Po drugi strani sem preživel precej časa na podeželju na Kozjanskem, kjer so imeli sorodniki plošče Lojzeta Slaka, Štirih kovačev, Avsenikov in še koga. Z njimi sem občasno odšel tudi na kakšno veselico ter začel skakljati po zvokih polke ali se vrteti v ritmu valčka (oziroma sem se vsaj poskušal pravilno vrteti). Vse mi je bilo zelo všeč, le to ne, ko se je sredi veselice vnel hud pretep, tudi po mizah. Pozneje, ko sem študiral v Ljubljani, sem občasno odšel v operno hišo in veliko pozneje recimo tudi v dunajsko. Tudi punk rok me je zelo navduševal med študijem, celo bolj kot študij.
In tako je ostalo vse do danes, ko mi občasno »zapaše« klasična, rok, elektronska, narodnozabavna in kaj vem kakšna glasba še. Kar se Janezek nauči, to Janez zna...
NEOPREDELJENI
Vse slikovne šale vir: splet
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
GRŠKI OTOK
TESTENINA Z NADEVOM
AMERIŠKI GLASBENIK TURNER
DALJŠE VRHNJE OBLAČILO
KRAVJI GLAS
DRUGA OBUKA GENA
VESOUSKI IZSTRELKI
NRAVO- BESEDNJAK SLOVEČ (REDKO)
LISTAVEC Z BELIM LUBJEM
MRAČNA PESEM
AMERIŠKI PISATELJ TWAIN
RAZPOKA VZEMEU. POVRŠJU
REŽISERKA VOGELUIK
LATINSKI VEZNIK
SRBSKI IGRALEC ALEKSIC KDOR JEDKA
18
ZAKLJUČEK
SKOKA TOVARNA V ŽELEZNIKIH
PESNIK PAVČEK
REKA V AFRIKI
PISANA ŽOLNA
Fantje, meni se zelo mudil Moja žena trenutno rojeva. Ali bi lahko mi.
sss
GLASBENA OZNAKAZA POBOŽNO
BABILONSKA BOGINJA PLODNOSTI AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) RIMSKA 6
PRIPRAVA ZA ISKANJE
NASLOV ŠPANSKIH PRINCEV
BARIERA, PREPREKA
PRITR-DILNICA
HOMERJEV EP
POMLAD, POLETJE, JESEN, ZIMA
IGRAVTREH DEJANJIH
NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA
13
JOŽE UDOVIČ ŽENSKI SPOLNI ORGANI
IZDELOVALEC REŠET
MOŠKO IME STROK. ZA OSEMENJEVANJE ŽIVALJ
17
ŽRTVENIK
VRTINČAST TROPSKI VIHAR
DRŽAVA NAJV ARABSKEGA POLOTOKA NAKLEP
NAJVIŠJA JAPONSKA GORA
GLASBENA OZNAKA ZA TIHO
AMERIŠKA IGRLKA TYLER MAKARSKA
GL. MESTO
GRČIJE PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA
20
14
USLOČEN STROP
GORAN ROVAN
VREMENSKA NESREČA IZVRŠNI ORGAN OBLASTI
PRVI MOŠKI
GLAVNO MESTO JORDANIJE
ITALIJANSKA PISATELJICA MORANTE
19
GOROVJE VSREDNJI GRčUI
GRŠKI BOG NEBA
ANGLEŠKI VEZNIK
ŠPANSKI ARHITEKT (ANTONIO)
OLIMPIJSKE IGRE
SL. ZNAMKA ŠPORT. OBLAČIL ENOTNOST
16
AFRIŠKO LJUDSTVO
USTVARJALEC
OTOK V IRSKEM MORJU
KRAJ PRI MARIBORU
NEKDANJA NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA)
AMERIŠKA HARD ROCK SKUPINA
ANDRAŽ ŠALAMUN
ELEMENT
JUŽNOAMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL
OLIVE THOMAS
POVRŠINSKA MERA
4 + 4 = ?
KOŠČEVO ORODJE
NEPRIMERNO GOVORJENJE (SLABŠ.)
MAŠKARA
NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ PROST
MREŽASTA TKANINA
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.


Revija, ki vas skozi ^	■ križanke in zanimivosti
popelje v različne U	dežele sveta.
BS**£j

' SS&K^ Л
tШћл
Norveška obala je dovolj dolga, da bi lahko dvainpolkrat obkrožila svet.
Kanaro d.o.o., Ljubljana
Oven
3ik

Lev
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 29. avgusta.
Geslo iz številke 33: Poletje je čas za obisk kina. Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majico NT&RC, prejme: Martin Šalej iz Celja.
2.	nagrado, knjigo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, prejme: Gabrijela Frece iz Rimskih Toplic.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Jože Zajc iz Petrovč.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Tehtni ca
Vaš vladar Mars, ki potuje po sorodnem ognjenem znaku, prinaša ogromno energije. Previdno ravnajte z njo, usmerite jo enakovredno na delovno in bolj sproščujoče področje. Premogli boste smisel za organizacijo, zato vam lahko z malo truda uspe veliko. Izkoristite ugodne položaje planetov. V ljubezni bo prevladovalo romantično razpoloženje.
Rešili boste neko zapleteno situacijo in pošteno si boste oddahnili, ko bo vse skupaj za vami. Navdiha in intuicije vam ne bo primanjkovalo. Tokrat boste uspešno kombinirali čustva in razum, kar bo zmagovita kombinacija. Prednost, ki ste si jo ustvarili, boste še povečali. Ljubezen bo ponovno postala zelo pomembna kategorija vašega življenja. Pripravljeni ji boste podrediti kar nekaj svojih interesov.
Kljub temu da poletja še zdaleč ni konec, boste že delali neke vrste inventuro in načrte. Glede na retrogradni Merkur ne delajte računov brez krčmar-ja! Okoliščine se bodo namreč spreminjale iz dneva v dan, zato nima smisla, da prehitevate z dogodki. Dovolite, da se odvijejo po svoje, bolje bo. Zasebno bo zagorela stara iskrica in čustva bodo prišla ponovno na plan.
škorpijon
Dvojčka
Pričakujete lahko nekaj težav z zbranostjo, zato se ne lotevajte zahtevnejših opravil. Počakajte na ugodnejši čas. Neka situacija iz preteklosti bo ponovno zahtevala, da jo proučite, in pripravljeni boste sprejeti nova dejstva. Potreba po harmoničnih odnosih bo povečana, vendar se lahko zapletete, če ne boste točno vedeli, kaj hočete. Previdno v teh dneh, da ne bo prihajalo do nepotrebnih sporov.
Rak
Vsega ne boste izdali in na splošno boste delovali zelo skrivnostno. Neko situacijo boste postavili na glavo in z nekaj spretnosti iz vsega skupaj potegnili še korist. Močno vas bo zabavala reakcija osebe, s katero sodelujete. Presenečenje ali romantičen preobrat je tisto, kar lahko pričakujete na čustvenem področju v prihodnjih dneh. Ljubosumnost, ki ste jo občutili pred kratkih, bo le še bled spomin.
Strel ec
Energije bo dovolj, vendar bo vaša pripravljenost za delo nihala. Zato zberite moč in opravite vse tisto, kar je treba. Vsekakor so ti dnevi primerni, da opravite z zaostanki. Z novostmi počakajte, da se Merkur postavi direktno! Ne sprejemajte niti ne oddajajte negativnih čustev! Izkoristite raje svojo privlačnost in si privoščite ljubezen v polnem pomenu besede.
Vse ne bo šlo po vaših načrtih, zato lahko celo iščete krivca za to stanje. To je popolnoma nesmiselno, saj so okoliščine tiste, ki se lahko spreminjajo iz ure v uro. Uspešno boste razrešili neko finančno situacijo. Privoščili si boste nekaj več počitka, tudi nekaj raz-vajanja, kar je vsekakor prav. Nekaj več notranjega nemira boste pregnali z zelo zanimivo porabo časa, ki lahko postane celo vaš konjiček.
Kozorog
Ogromno energije boste imeli in bistveno je, da jo usmerite v točno določen cilj. Energično in sistematično se boste lotili projekta, ki se je pred časom zdel še zelo oddaljen, zdaj pa vam nudi izziv posebne vrste, pri katerem se boste lahko dokazali. Z Venero in Marsom v svojem znaku boste v ljubezni neustavljivi, premogli boste očarljivost in osvajali boste brez posebnega truda.
Trudili se boste za lojalno in potrpežljivo delovanje, saj bo v medsebojnih odnosih prihajalo do trenja. Imeli boste občutek, da vaša prizadevanja niso opažena, saj ne bo nobene reakcije. Vendar ne bo tako! Ste na pravi poti in naj vas nič ne spravi z nje. Zasebno se bodo pojavili veliki apetiti in lahko se celo zgodi, da boste samosvoji. Pazite, da boste upoštevali ustaljena pravila in norme, ne hodite po robu.
Vodna r Цд
Devica
Vladavina vašega znaka prinaša veliko dobrega, počutje in vitalnost bosta iz dneva v dan boljša. To vas bo pomirjalo in vam prinašalo dobre vibracije. Resno in odgovorno se boste lotevali vsega, kar bo zahtevalo vašo pozornost. Uspeh ne bo izostal. Nikogar ne boste obsojali zaradi drugačnosti in vaš odnos ne bo temeljil na kritiki. Sposobni boste dojemati, da je resnic več in da je vsaka za nekoga pravilna.
Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES.
Neko srečanje lahko veliko spremeni, odprejo se lahko nove možnosti. Kljub temu velja previdnost, zato z odločitvijo počakajte teden ali dva. Pomembno je tudi, da preverite pristnost informacij, ki jih boste dobili, kar bo terjalo dodaten čas. Malce tesnobno se lahko počutite, prisotno je lahko tudi nezadovoljstvo. Razmislite o resničnih vzrokih svojega umika iz okolice in odgovor boste imeli na dlani.
Ribi
Stališče, ki ga boste zagovarjali, bodo sprejeli tudi drugi, saj boste s svojimi argumenti zelo prepričljivi. Tudi sicer boste polni notranjega žara, novih idej in pozitivne energije. Želeli si boste akcijo, izziv in vse to tudi dobili! Vaš plemenit značaj vas naredi očarljive in prijazne. In tudi tokrat boste s svojim nastopom odločno po-metli s konkurenco, čeprav to sploh ne bo vaš namen.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
2
5
12
11
6
10
9
4
7
3
15
8
48
RUMENA STRAN
»Košarkarski« triatlonci
Na nedeljskem triatlonu so nam v oči padli predvsem trije bivši celjski košarkarji. Aleš Antauer in Zvezdan Martič sta bila v mladosti soseda na Zele nici, nedaleč stran od košarkarske dvorane Šolskega centra Celje, kjer sta igrala za KK Libela. Antauer je bil kasneje tudi trener, zdaj pa je direktor KK Zlato rog. Vzel si je čas in prišel do bazena ter si ogledal, kako Martič, odlični voditelj pogovorov na nacio nalni televiziji, plava, kolesari in teče. Tokrat je po triatlonu govoril manj ...
Foto: GrupA
»Pero« Jovanovič, ki še pridobiva triatlonske izkušnje, se je pred tekmo zapletel v pogovor z Ninom Cokanom in prav gotovo dobil pravšnji nasvet.
Peter Jovanovič je prav tako bivši celjski košarkar, ki poučuje športno vzgojo na I. gimnaziji v Celju. S svojimi kolegi se že veseli izjemne pridobitve, nove telovadnice, ki je dolga desetletja niso uspeli zgraditi.
Pušnik trdno v sedlu, kaj pa Petrovič?
Petdeset kilometrov od Celja bodo znova gledali tekme skupinskega dela lige prvakov. V prvi postavi Maribora so bili tudi Blaž Vrhovec, Valon Ahmedi in Gregor Bajde, v vijoličnem klubu je še Sunny, torej igralci, ki so s Celjem
osvojili naslov državnega podprvaka, kar sta »pričarala« tedanji športni direktor Ambrož Krajnc in trener Simon Rož-man. Po razprodaji je bilo v takratni Areni Petrol dovoljeno ukrajinsko pustošenje s težko zasluženim denarjem. Celje je
bilo zelo blizu vsaj domžalski zgodbi, pa tega ni znalo izkoristiti. Trenutno je na prvoligaški lestvici le pred Triglavom in Ankaranom. Zadnji poraz je doživelo v Velenju.
Foto: SHERPA
Levo je trener NK Celje Tomaž Petrovič. Desno je direktor kluba Zoran Podkoritnik, ki bržkone išče novega športnega direktorja. Morda je prvi kandidat njegov sogovornik na sliki, nogometaš z največ nastopi za celjsko moštvo, Sebastjan Gobec. Ni pa izključeno, da se je začelo tudi iskanje morebitnega novega trenerja ...
Marijanu Pušniku očitajo marsikaj, a dejstvo je, da je bivši trener Celja, Maribora, Olimpije in Hajduka pravi nogometni fanatik. Pred sosedskim derbijem se je ogreval skupaj z dvema svojima varovancema. Očitno mu je koristilo, njegovo moštvo je slavilo pomembno zmago.