DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 11 V 'V" SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST > za občine BREŽICE. CRNOMEU, KOCEV JE. KRŠKO. METLIKA. NOVO MESTO, RIBNICA, SEVNICA in TREBNJE Letnik V. Novo mesto, 29. februarja 1968 Št. 7 VSEBINA občina KOČEVJE; 83 Odlok o prispevkih in davkih občanov OBČINA KRŠKO: 84. Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Krško 83. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku OBČINA METLIKA: 86. Odlok o prispevkih in davkih občanov 87 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku 88 Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje zborov volivcev I., II.. III. in IV. volil* ne enote Metlika 89. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada gospodarskih organizacij za komunalno, gostinsko in obrtno storitveno dejavnost v obči* ni Metlika 90. Odlok o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v-sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij v občini Metlika 91. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pospeševanju živinoreje in ždravstvenem varstvu živine 92. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin 93. Odlok o urbanističnem redu v občini Metlika 94. Odlok o urbanističnem programu za občino Me* tlika 95. Odlok o odpravi odloka o gradbenem okolišu na področju mesta Metlika OBČINA ČRNOMELJ; 96. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah 97 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov 98. Odlok o spremembi in dopolnitvi tarife občin* skega prometnega davka OBČINA BREŽICE; 99. Odlok o prispevkih in davkih občanov OBČINA NOVO MESTO; 100. Odlok o prispevkih in davkih občanov 101. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zem* Ijišča 102. Odlok o spremembah in dopoinitvaii odloka o komunalnih taksah 103. Odlok o določitvi višine prispevka, ki gre v skup* ne rezerve gospodarskih organizacij v občini Novo mesto OBČINA SEVNICA; 104. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica 105. Odlok o prispevku za uporabo mestnega žem* Ijišča na območju občine Sevnica 106. Odlok o uvedbi komunalne takse 107. Odlok o pogojih, kdaj sme najemodajalec odpo* vedati najem poslovnih prostorov samo iz določenih razlogov 108. Odlok o odstotku prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije na območju občine Sevnica v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Sevnica OBČINA TREBNJE; 109. Odlok o dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje 110. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Trebnje 111. Odlok o določitvi prispevka, ki se plačuje v sklad skupne rezerve gospodarskih organizacij na ob* močju občine Trebnje 112. Odlok o spremembi odloka o občinskem pro* metnem davku'' od prometa blaga na drobno in občinskem prt^metnem davku od plačil za sto« ritve OBČINA RIBNICA; 113. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Ribnica 114. Odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1968 v občini Ribnica 115. Odlok o komunalnih taksah v občini Ribnica 116. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Ribnica OBČINA METLIKA; 117. Odlok o spremembah in dopolnitvah o41oka o komunalnih taksah > OBČINA KOČEVJE 83. Na podlagi 7,, 12. in 17. člena te-meljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ St. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67 in 53/67), 8., 13. in 19. člena isakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS St. 7/67, 36/67 in 5/68), 9. Člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFEU št. 52/64) ter 130. člena statuta občine Kočevje Je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delavnih skupnosti dne 27. februarja 1968 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov I. Splošne določbe 1. člen Prispevki in davki se v občini Kočevje določajo, obračunavajo in predpisujejo po dolodbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in po določbi tega odlol^ ter po predipisih, izdanih na. njihovi podlagi. 2. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, in druge določbe o prispevkih in davldh, za katere Je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občinska sku^pSčina, se določajo s tem odlokom. U. Prispevek iz osebnega dohodk? od delovnega razmerja 3. dlen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja in občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja pladujejo zavezanci po skupni stopnji 4,74 odst. od s predpisi določenih osnov. Višina stopnje občinskega prispevka za izobraževanje in osebnega dohodka od delovna razmerja bo predpisana s posebnim odlokom. 4. člen Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne i>avitelne osnove; 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih, 150 din 2. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih, 500 din 3. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških ojaxoma lovskih podjetjih, aavodih, zadrugah in organizacijah, 400 din 4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev, 300 din III. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljiSč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov, po naslednjih progresivnih stopnjah: osnova nad din: do: ^ 5 «1 M IM ^ 800 10% 3% 800 2.000 11 % 4% 2.000 4.000 12% 5 % 4.000 7.000 13% 6% 7.000 10.000 14% 7 % 10.000 14.000 15% 8% 14.000 16% 9% 6. člen Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se katastrske občine razporedijo v dve skupini. V posamezno skupino se uvrščajo naslednje katastrske občine: III. skupina: Cmi potok, Koblarji, Kočevje, Livold, Mahovnik, Stara cerkev in Zeljne, IV. skupina: Banja Loka, Borovec, Bosljiva loka, Brezje, Briga, Dol, Draga, Para, Gotenica, Hrib — Kočevski, Knežja lipa. Koče, Kočevska Reka, Koprivnik, Kumrova vas, Kiiželj, Mačkovec, Mala gora, Mozelj, Nemška loka, Novi Lazi, Osilnica, Pirče, Podtabor, Polom, Potlskavec, E^edgrad, Rajhenav, Smuka, Spodnji Log, Stari breg. Stari log, Suhor, Skrilj, Trava, 'Vrh tn Žurge. 7. člen prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja. Stopnja prispevka znaša 20 odst. 8. Člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega • zavezanca postala uporabna, za 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasejafia' površina velika najmanj 0,10 ha, za 5 let; 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: a) nizkodebelni: jablane, hruške, češplje, slive in marelice, če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha, za 6 let) b) visokodebelni: jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje in orehi, če Je zasajena površina velika najmanj 0;25 ha, za 10 let, 4. od vinogradov z žlahtno ulu in sadovnjakov, ki se za več kot 30 odstotkov obnovijo z novimi sadikami. V takih primerih * se prizna začasna oprostitev prispevka sorazmerno številu prejšnjih in novih sadik. Vse navedene olajšave se priznajo, če so dela Izvršena po strokovnih navodilih organov, pristojnih za kmetijstvo 9. člen Poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, so oproščeni prispevka od kmetijstva zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 din Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi tisti zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din, če je takemu zavezancu kmetijstvo edini vir preživljanja. 10. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2.000 din, oziroma 3.000 din za kraje / md 800 metrov nadmorske višine. Za višinske kraje se štejejo vse katastrske občine, naštete v IV. skupini iz 6. člena tega odloka. 11. člen Zavezancem — borcem in aktivistom NOB, ki imajo od pristojnih organov priznano dvakratno delovno dobo v času druge svetovne vojne, ki jim je glavni dohodek kmetijstvo, se obra-čtmani prispevek od kmetijstva zmanjša takole: odstotkov: 1. udeležencem od leta 1941 in 1942 do konca vojne za 80 2. udeležencem od leta 1943 do konca vojne za 60 3. udeležencem pd leta 1944 do 1945 do konca vojne za 40 Ta olajšava pripada tudi vdovam padlih in umrlih borcev in aktivistov, če se niso ponovno poročile. Vso potrebno dokumentacij oo iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu določene pogoje za priznanje olajšave, dostavi občinskemu organu, pristojnemu za dohodke, občinska organizacija Združenja borcev NOV Kočevje. IV. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 12. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnem besedilu: prispe* vek od obrtnih dejavnosti), ki se odmerja od pavšalnih letnih osnov, se plačuje po stopnji 7,9 odstotka. DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 13 13. člen Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se odmerja od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah: 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribo-bora: osnova nad din: do din: stopnja: 15.000 10% 15.000 18.000 12 % 18.000 21.000 14 o/o 21.000 24.000 16% 24.000 27.000 18% 27.000 30.000 21% 30.000 35.000 24% 35.000 40.000 27% 40.000 45.000 30% 45.000 34 % 14. člen Prispevek od obrtne dejavnosti po ugotovljenem dejanskem osebnem dohodku plačujejo poleg že z zakonom določenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti še zavezanci, ‘ ki samostojno opravljajo naslednje storitvene obrtne dejavnosti: gostinstvo, kleparstvo, mehanika, finomehanito, avtomehanika, ključavničarstvo, avtoklepar-stvo, elektromehanika, elektroinštala-terstvo, mizarstvo, tapetništvo, zidarstvo, kamnoseštvo, parketarstvo, pečarstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, steklarstvo in vodovodno inštalaterstvo. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti po ugotovljenem dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 dih celotnega dohodka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni, oziroma če se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tak dohodek. 15. člen Največji oziroma povprečni letni osebni dohodek od delovnega razmerja, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti, znaša za posamezne dejavnosti letno: Znesek v din Stroka *1 'z 1. Predelovanje neko^dn: a) izdelovanje opeke 11.000 15.000 b) ostale dejavnosti 11.000 13.000 Predelovanje kovin: a) kovaštvo 10.000 13.000 b) kleparstvo 13.000 19.000 c) mehanika 15.000 22.000 č) drobna kovinska galanterija ' 15.000 22.000 d) finomehanika 13.000 20.000 e) ključavničarstvo 16.000 20.000 f) avtokleparsrtivo 17.000 21.000 g) uraretvo 15.000 20.000 h> ostale dejamosti 13.000 20.000 a) elektromehanika 15.000 22.000 b) elektroinštalater- stvo 15.000 22.000 c) ostale dejavnosti 13.000 18.000 4. Predelovanje lesa: a) kolarstvo 11.000 15.000 b) sodarstvo 11.000 15.000 c) mizarstvo 14.000 19.000 č) tapetništvo 14.000 19.000 d) ostale dejavnosti 11.000 16.000 5. Izdelovanje tekstilnih Izdelkov: a) pletilstvo 11.000 15.000 b) krojaštvo 11.000 15.000 c) šiviljstvo 10.000 13.000 č) izdelovanje konfek- cije 12.000 16.000 d) ostale dejavnosti 12.000 16.000 6. Predelava usnja: a) čevljarstvo 10.000 12.000 b) ostale dejavnosti 10.000 14.000 7. Izdelovanje gumija- stih Izdelkov: a) vulkanizerstvo 11.000 15.000 b; ostale dejavnosti 12.000 18.000 8. Izdelovanje živil: a) mesarstvo 20.000 25.000 b) slaščičarstvo le.obo 22.000 c) pekarstvo 16.000 22.000 č) sodavičarstvo 15.000 20.000 d) ostale dejavnosti 13.000 18.000 9. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: a) zlatarstvo b) cvetličarstvo c) vrtnarstvo č) ostale dejavnosti 10. Stavbna obrt: a) zidarstvo b) kamnoseštvo c) tesarstvo č) parketarstvo d) pečarstvo e) soboslikarstvo in pleskarstvo f) steklarstvo g) vodovodno inštalaterstvo h) ostale dejavnosti 11. Obrtne osebne in druge storitve: a) dimnikarstvo b) fotografiranje c) mlinarstvo č) moško frizerstvo d) žensko frizerstvo e) moško in žensko frizerstvo f) optika g) žaganje drv h) ostale dejavnosti 16.000 15.000 15.000 14.000 13.000 15.000 13.000 15.000 13.000 15.000 15.000 15.000 13.000 21.000 18.000 18.000 18.000 18.000 19.000 18.000 19.000 18.000 20.000 20.000 20.000 20.000 12.000 12.000 5.000 11.000 13.000 14.000 16.000 13.000 11.000 10.000 24.000 15.000 18.000 10.000 17.000 19.000 21.000 22.000 18.000 17.000 12. Gostinstvo: 13. Cestno prevozništvo: a) osebni avtomobilski promet 10.000 15.000 b) tovorni arvtomobil- ski promet 15.000 22.000 16. člen Prlspievek od obrtne dejavnosti v letnem pavšalinein znesku vnaprej ae določi zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega, mesta, zlasti vaškim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnostjo pa opravljajo le vzporedno ali občasno in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, ter osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov), in osebam, ki opravljajo storitve s svojo fizično silo; Upravni organ občinske skupščine, pristojen za dohodek, določi letni znesek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, pri tem pa mora upoštevati naslednja merila: a) delovni čas, b) pridobitno sposobnost, c) opremljenost. Določi se najnižji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki znaša za posamezne stroke: 1. nekovinska 2. kovinska 3. elektrotehnična 4. kemična 5. papirna 6. lesna 7. tekstilna 8. usnjarska in gumarska 9. živilska 10. izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov 11. stavbarstvo 12. obrtne, osebne in druge storitve: a) moško in žensko frizerstvo b) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov c) mlinarstvo č) krpanje, pranje in likanje perila in obleke d) ostale obrti te dejavnosti 13. vse CKtale dejavnosti 200 din 250 din 200 din 250 din 250 din 250 din 150 din 150 din 200 din 100 din 200 din 200 din 250 din 150 din 50 dia 100 din 200 din Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji, kakor bi znašal prispevek od osnov, določenih v 15. členu tega odloka, z uporabo stopenj iz 12. člena tega odloka. 17. člen Občinski prispevek od obrtnih de-ja\mosti od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: 1. od dohodkov od prodaje srečk In vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, po stopnji 15 odstotkov, 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov po stopnji 17 odstotkov, 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avborskih pram po stopnji 17 odstotkov. l 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, po stopnji 17 odstotkov, 5. od provizij poslovnih agentov In poverjenikov ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije po stopnji 17 odstotkov, 6. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki razkladajo, nakladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku, po stopnji 15 odstotkov, 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti po stopnji 20 odstotkov, 8. Od prevažanja mleka z delovno živino po stopnji 10 odstotkov, 9. od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno žiirino po stopnji 20 odstotkov, 10. od dohodkov domače obrti, če se ne izvršuje kot postranska kmetijska dejavnost, po stopnji 8 odstotkov, 11. od dohodkov od potujočih asaba-vdšč in prirejanja prireditev po stopnji 15 odstotkov, 12. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, po stopnji 30 odstotkov, 13. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe, delovne in d^ge organizacije, če se za take storitve po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi letne pavšalne osnove ali v pavšalnem letnem znesku p>o stopnji 15 odstotkov. 18. člen Pismem sporazum med občino in zavezancem o osnovi ali letnem znesku prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se lahko sklene za eno do dveh let v roku, ki je določen za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti. Organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, mora pri skidanju sporazuma upoštevati zlasti naslednje: 1. da osnova za odmero ali letni znesek prispevka ne more biti nižji, kakor je določeno v 15. oziroma 16. členu tega odloka z upoštevanjem stopenj 3Z 12. in 13. člena, 2. delovni čas, 3. pridobitno sposobnost zavezanca, 4. predvideno število zaposlene delovne sile, 5. opremljenost obrtne delavnice oziroma kapacitete večjih delovnih sredstev in prostorov, 6. kraj poslovnega sedeža obrta z ozirom na potrošna središča. Sporazum moira biti sklenjen po načelu zaslišanja zavezanca in velja santo s pristankom zavezanca. 18. člen Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kakor eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov znašajo za: 1. poslovne prostore, zidane, do 2 % 2. poslovne prostore, lesene, do 5 % stroje, orodje in inventar, do 15% Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje In Inventar ter poslovne prostore. 20. člen Občan, ki na osnovi predpilsanega obrtnega dovoljenja za^e prvikrat opravljati storitveno obrtno dejavnost, je oproščen plačila prispevka od obrtnih dejavnosti za 6 mesecev od začetka opravljanja take dejavnosti. V, Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storit«« 21. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 15 odstotkov. 22. člen Letnd kosmati osebna dohodek, na podlagi kater^a se določa osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja Intelektualnih storitev, znaša 24.000 din. 23. člen Občinski prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 odstoticov. 24. člen Za sklenitev pismenega sporazuma med občino in zavezancem o osnovi ali letnem 2snesku prispevka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se uporabljajo določbe 18. člena tega odloka. VI. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 25. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšživ se plačuje po stopnji 6 odstotkov. 26. člen Če nastane dvom, aU gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo. VII. Davek na dohodke od stavb 27. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje od stavb) v mestu Kočevje^ od ugo- tovljenih osnov po stopnji 4U odstotkov. Dohodek od stavb izven mesta Kočevje je oproščen tega davka, če se stavbe ne dajejo v najem. 28. člen Stroški vzdrževanj« in upravljanja stavb z amortizacijo znašajo 60 odstotkov enoletne stanarine oziroma najemnine. VIII. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 29. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova nad din: do din: stopnja: 2.000 ' 20% 2.000 4.000 25% 4.000 6.000 30% 6.000 8.000 35% 8.000 '40% Dohodek od oddajanja opremljenih sob turistom Je oproščen tega davka. IX. Davek na kmetijske proizvajahie priprave in samorodno trto 30. člen Davek na kmetijske proizvajalne priprave in samorodno trto se v občini Kočevje ne plačuje. X. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 31. člen Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na tujo delovno silo, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 40 odstotkov takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 32. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje v višini 20 odstotkov od ugotovljenih osnov po 31. členu tega odloka. Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca, ki znaša: 1. za proizvodne obrtne dejavnosti 400 din 2. za storitvene obrtne in druge dejavnosti 300 din XI. Davek na dobitke pri igrah na srečo 33. člen Od dobitkov pri Igrah na arečo se plačuje davek po stopnji 10 odstotkov. STRAN 14 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 DOLENJSKI LIST — Št 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 15 XII. Končne določbe 34. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka Izdaja po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za dohodke. 35. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Kočevje (Skupščinski Dolenjski list št. 12/67), odlok o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list št. 21/67) in odlok o povprečnih letnih kosmatih osebnih dohodkih iz delovnega razmerja (Skupščinski Dolenjski list št. 26/67). 36. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. številka: 420-14/68-4/1 Datum: 27. 2.1968. , Predsednik občinske skupščine Kočevje: Miro Hegler, 1. r. OBČINA KRŠKO ska skupščina, se določajo s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Prispevek Iz osebnega dohodka od delovnega razmerja za proračun in izobraževanje se planje: — za proračim občine 2,37 % — za izobraževanje 2,37 % 4. člen Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov (43. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) se določajo mesečne pavšalne osnove: 1. za gospodinjske pomočnice zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 150 N-din 2. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 500 N-din 3. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma v lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 400 N-din 4. za osebe zaposlene v do-, movih planinskih društev 300 N-din Pavšalne osnove po prednjem odstavku se smejo uporabljati samo za obračunavanje prisi>evka iz osebn^a dohodka od delovnega razmerja v smislu navedenega odloka. ško. Stari grad, Dolenja vas, Pesje; Drnovo, Senuše I, Veliki Podlog, Smed-nik, Kostanjevica, Veliko Mraševo, Sv. Križ I., Cerklje I., Krkša vas I., Ostrog I. III. skupina katastrskih občin: Gorenji Leskovec, Kališevec, Brezje, Sedem, Dolnji Leskovec, Presladol, Rožno, Koprivnica, Veliki Kamen, Veliki dol. Lokve, Armeško, Raztez, Gorica, Anže, Kostanjek, Anovec, Pleterje, Veliki Tm, Krško, Ravno, Senuše II., Raka, Površje in Sv. Križ II. IV. skupina katastrskih občin: Stranje, Dobrava, Reštanj, Mrčna sela, Ore-hovec, Ošterc, črneča vas in Planina. 7. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, ki prebivajo v naseljih: Zalog pri Stranju, Ravni log, Jelše pri Reštanju, Plešivec, Črešnjevec, Cmeča vas, Prušnja vas, Frluga, Vrtača, Brezje, Planina pri Podbočju, Premagovci, Vrbje, Gradec, Brlog in Trebelnik in katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000 N dinarjev. Prav tako so oproščeni prispevka od kmetijstva lastniki zemljišč, ki prebivajo v naslednjih naseljih: šapula, Mrčna sela, Reštanj, Dobrava pri Senovem, Stranje, Gradnje, Mladje, Koča-rija, Ošterc, Ržišče, Velike Vodenice, Dolšce, Brezovica, Hrastek, Male Vodenice, Podstrm in Ivanjše in katerim letni katastrski dohodek od nezgodnih površin ne presega LOOO N-din. 84. Na podlagi 8. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67, 36-290/76, 5-12/68), 9. člena temeljnega zakona o davku na dohodke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-613/66) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Krško I. SPLOSNE D0L(X:BE 1. člen Prispevki in davki se v občini Krško določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, določbah temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo, določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka. 2. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih pristojna občin- III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah, skupinah katastrskih občin in sicer: v drugi skupini katastrskih občiij 20 ®/o v tretji skupini katastrskih občin 13 Vo v četrti skupini katastrskih občin 6 % Prispevek iz osebnega dohodka od gozdov se plača v višini 18 % od cene lesa na panju. Občinski upravni organ, ki je pristojen za finance, lahko oprosti plačila prispevka iz osebnega dohodka od gozdov tiste zavezance, ki podarijo les za javne namene ali pa ga uporabijo za lastne potrebe v primerih elementarne nesreče. 6. člen Za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na tri skupine katastrskih občin. Osnovo za izračun tvori katastrski dohodek zemljišč brez katastrskega dohodka od gozdov. Območje občine se razdeli v naslednje katasrske skupine: II. skupina katastrskih občin: Leskovec, Stara vas, Mali Kamen, Dov- 8. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek znaša nad 200 N-din do 5(K) N-din, in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. ^ 9. člen Začasno so oproščeni prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za 10 let 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto po sodobnih načelih za 4 leta 3. na katerih se zasadijo intenzivni sadovnjaki in sicer: a) češnje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje 'za 5 let b) breskve za 3 leta c) orehovi nasadi za 10 let 4. ribezovi nasadi za 2 leti Oprostitve se priznajo na ixxilagi Izjave pristojnega organa za kmetijstvo, pod čigar nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe zemljišč. Oprostitve tečejo od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. Za vinograde s hibridno trto se ne nK>rejo pmiznati oprostitve oziroma olajšave. 10. člen Razen olajšav iz prejšnjih točk se kmetom borcem, ki jim je priznana l>osebna delovna doba v dvojnem trajanju in ki se preživljajo izključno od kmetijske dejavnosti, pri2inavajo za odmerjene prispevke iz dohodka od kmetijstva še posebne olajšave in sicer: a) borcem, ki so se vključili v NOB y letu 1941, se osnova za obračun prispevka zmanjša za 2.000 N-din; b) borcem, ki so se vključili v NOB pred 9.9.1943, se osnova za obr^im prispevka dotrdilo delovne organizacije o i^x)ilnitvl pogodbene ob- dejanskem osebnem dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah: IV. PRISPEVEK Ob OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 12. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po pavšalni letni osnovi se plača po stopnji Iji odstotka. 13. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti, ki le odmerja od osnov, ugotovljenih po od osnove nad N-din: do N-din; % 15.000 10 15.000 18.000 12 18.000 21.000 15 21.000 24.000 18 24.000 27.000 21 27.000 30.000 24 30.000 35.000 27 35.000 40.000 30 40.000 45.000 33 45.000 50.000 36 od razlike nad 50.000 40 14. člen Po pavšalni 'letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti lončarji kakor tudi občani, ki opravljajo prevoz potnikov z osebnimi avtomobili. 15. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti po ugotovljenem dejanskem osebnem dohodku plačujejo podeg že z zakonom določenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti še zavezanci, ki samostojno opravljajo naslednje storitvene obrtne dejawiosti: kleparstvo, mehanika, finomehanika, avtomehanika, ključavničarstvo, avtokleparstvo, elektromehanika, elektroinstalaterstvo, mizarstvo, kolarstvo, tapetništvo, ridarstvo, tesarstvo, kamnoseštvo, parketarstvo, pečarstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, steklarstvo in vodovodno instala-terstvo. Zavezanci iz 1. odstavka t^a člena prispevek od obrtnih dejavnosti po ugotovljenem dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imen več kot 15.000 N-din celotnega dohodka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni, oziroma če se predvideva, da bodo v tekočem letu doseli tak doihodek. I 16. člen Povprečni letnd osebni dohodek tar najvdšji letni osebni dohodek delavca iistrezne strokovne izobrazbe, iste dejavnosti na podlagi katere se določa osnova za prispevek po dejanskem osebnem dohodku in pavšalna letna osnova za zavezance pavšaliste, znaša: Sili 9 O’S s Kt dejavnost: — 0 ^ •3 « a ft S 0 « ® « S s ^ b S iž ^ s. Najvišji zavezane pavšalni vi din: a) Predelovanje nekovin: 1. Cementninarstvo 2. Lončarstvo 3. Izdelovanje opeke iz gline 4. Ostale dejavnosti 11.000 16.000 6.000 11.000 10.000 13.000 9.000 13.000 b) Predelovanje kovin: 1. Kovaštvo 2. Ključavničarstvo 3. Kleparstvo 4. Kovinsko strugarstvo 5. Mehanika kolesov — mopedov 6. Avtomehanika 7. Precizna mehanika ^ 8. Urarstvo 9. Avtokleparstvo 10. Ostale dejavnosti c) Izdelovanje električnih aparatov in pribora: 1. Elektroinstalaterstvo 2. Elektromehanika 3. Ostale dejavnosti d) Predelovanje lesa: 1. Kolarstvo 2. Sodarstvo 3. Lesno strugarstvo 4. .Mizarstvo 5. Tapetništvo — deko-ratejstvo 6. Pletarstvo 7. Izdelovanje zabojev 8. Ostale dejavnosti e) Izdelovanje tekstilnih izdelkov: 1. Moško krojaštvo 2. žensko krojaštvo 3. Ostala dejavnost f) Predelovanje usnja: 1. Čevljarstvo 2. Jermenairstvo in sedlarstvo 3. Ostala dejavnost g) Izdelovanje živil: 1. Mesairstvo 2. Slaščičairstvo 3. Pelkarsbvo 4. Izdelovainije sodavice 5. Mletje žita h) Izdelovanje in i>o* pravljanje raznovr* stnih izdelkov: 1. Zlatarstvo 2. Izdelovanje predmetov iz plastične mase 3. Cvetličarstvo 4. Izdelovanje bičev in bičevnikov 5. Ostale dejaimoGiti i) Stavbna obrt: 1. Zidarstvo in fasadar-stvo 2. Kamnoseštvo 3. Tesarstvo 4. Parketarstvo in polaganje podov iz imiet-nih mas 11.000 15.500 12.000 17.500 12.000 17.500 12.000 17.500 11.000 16.000 14.000 22.000 11.000 15.500 11.000 17.500 11.000 17.500 10.000 15:500 13.000 22.000 12.000 21.000 11.000 16.500 10.000 15.500 10.000 15.500 11.000 18.500 11.000 17.000 11.000 18.500 6.600 8.800 11.000 15.000 6.600 11.000 11.000 15.000 10.000 14.000 10.000 14.000 11.000 15.000 7.800 11.000 8.800 13.000 11.000 20.000 9.000 18.000 11.000 19.000 9.000 17.000 9.000 13.500 13.000 22.000 11.000 20.000 11.000 20.000 6.600 11.000 6.000' 11.000 15.000 22.000 15.000 21.000 10.000 16.000 14.000 23.000 <0 z < fisi H cc DOLENJSKI LIST — St. 9 (936) 29. februarja 1968 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 17 5. Sobno pleska/rstvo in slikarstvo 6. Ostale dejavnosti j) Obrtne osebne in druge storitve: 1. Moško frizerstvo 2. Žensko £rdizei:iSitvo 3. Potografirainje 4. Dimndikarstivo 5. Mlatiiničarstvc 6. Zagarstvo drv 7. Voano Mčarstvo 8. Prevoz z brodom 9. Ostale dejavnosti 14.000 23.000 11.000 16.000 13.000 15.000 15.000 13.000 5.500 5.500 15.000 5.000 9.000 20.000 22.500 22.000 19.000 9.000 9.000 22.000 7.000 16.000 Za stroke, Id niso naštete, se vzame osnova najsoindnejše ali podobne stroke. 17. člen Prispevek od obirtnlh de^avnostd v letnem pavSailnem znesku vnaprej se 'določi zave23ancem, fci opriaivilijajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalna delovnega mesta; zlasti vaškim obrtnikom, M se pretežno utovair-jajo z kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno aJi občasno in ne iiporabljajo dopolniiln^ia dela drugih ter osebam, ki se uikvarjajo z obrt-niild stoditivanii za neposirednega na-ax>čnikia kot posbransikim ix>klicem (18. čleh zakona o obmtnih deilavnioaih samostojnih otortnikiov) in osebam, ki opravOijajo stoaitive pretežno s svojo fizično silo, pilačuijejo prispevek v pavšalnem znesku po vrstah dejavnosti: Dejavnost: Pavšalni smesek do din: — koiviaStvD 500 — ključaivničairstvo 600 — klerparsitvo 700 — mehanika koles 500 — avtomehanika 800 — kolarstvo 400 — sodarstvo 400 — mizarstvo 600 — tapetništvo 500 — pletarstvo 200 — moško krojaštvo 400 — žensko krojaštvo 300 — čevljarstvo 300 — jermenarstvo, sedlarstvo 300 — milinarstvo 300 — zidarstvo 800 — tesarstvo 800 — sobno slikarstvo 800 — frizerstvo 500 — fotografi 400 — mlaUlničarstvo 300 — žaganje drv 400 — pečarstvo- 600 — žganje apna 600 — žganjekuha m druge 400 — popravljanje nogavic 200 — lončairstvo 500 Za opravlijenje obtrtnih stooniiterv, ki niso naStete v tem členu, se plača prispevek po najsorodnejši stroki. 18. član Pidspeivelk v odstoku od kosmatega dohodka 0e pJačuJe od nestodnijih do-bodkoiv po sboipnjah: 1. oa dohodkov od prodaje srečk in vpilačiil pri športni napovedi in lota, ki jih oiganiziTa Jugoslovanska loterija; 10% 2. od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju: 15 % 3. od provizij zastopnikov Zavoda za varstvo molih avtorskih pravic, ki niso z njo v delavnem razmerju: 15 ®/'o 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od pisanja not za Zvezo skladateljev Jugoslfivije, če niso z njo v delavnem laamerju: 15% 5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodaJaUcev od prodaje knjig, časopisov, revij, ogilosov in drugih pubillikiacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim oziToma časopisnim podjetjem, zavodom in agencijo: 15 % 6. od dohodkov transportnih delav-ceiv in od dohodkov drugih oseb, ki nakUadaJo, zasMadajo in prenašajo blago po pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, zadružne in družbene orgoniiosacije, državne organe in zavode, če niso z njim v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku; 15 % 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, prejetih od gospodarskih, zadružnih in drugih organiaaoij, državnih organov in zavodov sili dd zasebnikov, ki morajo voditi poslovne knjige: 20 % 8. od dohodkov od prevosmištva kot postranske kmetijske dejavnosti za prevoz gozdnih sortimentov: 15 % ^ 9. od dohodkov od prevozništva kot jiostranske kmetijske dejavnosti, prejetih izkljuično za prevx3z mileka za gospodarske in zadružne oa^anizadje: 10 % 10. od dohodkov, ki jih prejemajo kmečke družine od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov za toW>rjenje lesa in drugega materiala z delovno živino: 15 % 11. od dohodka od potujočih zabavišč in poTirejanJa priireditev: 20% 12. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za gospodarske, zadružne in druge organizacije, za državne organe ali zavode, če niso z njimi v delavnem raamerju: 20 % 13. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, zadružne in druge organizacije, za državne organizacije in zavode, če s takimi storitvami po predpisih o delavnih razmerjih ne sklenejo delavna razmerja in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne letne osnove v pavšalnem znesku 15 % 14. od dohodkov domače obrti 10% 19. člen Pismeni sporazum med občino in zavezancem o osnovi aM letnem znesku prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se Mtko sklene v roiku, ki je doiločen za odmero prispevka od olbitndh dejsrvtKSti. Orgoa oibčinaSse fiikujpSčine, ptristo-jen za dohodke, mora pil sikilepanju sporazuma oipo&tevatl zlasti naslednje: 1. delovni čas, 2. pridobitno sposobnost zavc^^ca, 3. predvideno število zaposlene delovne sile, 4. opremljenost obrtne delavnic« jziroma kapacitete delovnih sredstev, 5. kraj poslovnega sedeža, 6. da osnova za odmero ali letr^ znesek prispevka ne more biti nižji kakor je določeno v 16. in 17. členu tega odloka z upoštevanjem stopenj iz 12. in 13. člena tega odloka. Sporazum moro biti sklenjen po na^ čelu zasMšanJe zanrezanca in velja samo s pristankom zavezanca. 20. člen Skonomska aonortizaclija, M se odbija od celotnega dcdiodka kot element stroškov, ugotavlja od vrednosti osnovnih sredstev z naslednjimi stopnjami: 1. Za poslovne prostore, zidane zgradbe do: 3 % 2. 2& poslovne prostore, lesene, do: 5% 3. za stroje, orodje, inventar, tovorne in osebne avtomobile do: 15% Dejanski znesek letne amortizacije za posamezne stroje in drugo opremo se določi v sorazmerju z obsegom dejanskega trošenja oziroma uporabe strojev, orodja in drugega v teifcu enega leta. 21. člen Občan, fci začne prvikrat obratovati na osnovi obrtnega dovoljenja in opravlja sam uslužnostno obrt, se oprosti plačevanja prispevko iz osebnega dohodka od obrti za dobo 6 mesecev. Zavezanci — občani, ki so stari in sicer ženske nad 60 let in moški nad 65 let, pa opravljajo uslužnostno obrtno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni prispevka od obrt-tne dejavnosti. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 22. člen Prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopnji 15 odstotkov. 23. člen Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev je celotni dohodek od teh storitev v letu, za katero se odmerja prispevek, zmaajšana za stroške, M so bili zaipj potrebna. Kot celotni dohodek je mišljen skupen celotni znesek vplačil, prejetih za opravljanje iratelekituat ne ali druge storitve. Osnova za prispevek od intelektua3c nih storitev se določi najmanj: — za odvetnike , 20.000 N<3in — za ostale 12.000 N-din 24. člen Prispevek iz osebnega dohodka od aamoatojnega opraivljanja intelektU' akiiih storiitev v odstotku od vrnkegia posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 odstotkov. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 25. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 6 odstotkov. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 26. člen Davek na dohodke od stavb plačujejo zavezanci na območju mest in naselij Brestanica, Kostanjevica, Krško in Senovo. V ostalih krajih občine se ne plačuje davek na dohodek od stavb. Oprostitve ne veljajo za stavbe, ki se dajejo v najem. 27. člen Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji 40 odstotkov. 28. člen Za vzdrževanje, popravljanje in amortizacijo stavbe se pri določanju davčne osnove odbije od celotnega dohodka oziroma najemniške osnove 60 odstotkov. Ta odstotek se priznava neglede na stroške, ki jih je imel zave2ianec v teku leta pri vzdrževanju in p>opravljanju stavbe. 29. člen Za stanovanjske hiše, ki jih je zavezanec adaptiral in so stroški adaptacije znesli nad 3.000 din, se oprosti plačevanja davka na dohodek od stavb za dobo 2 do 15 let. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 30. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plača po naslednjih stopnjah: Osnova od N-din; do N-din: Stopnja: 1.000 15 o/o 1.000 2.000 20 “'o 2.000 3.000 25 o/o 3.000 4.000 30 o/o 4.000 6.000 35 »0 6.000 8.000 40 »b 8.000 10.000 45 »b nad 10.000 50 o/o 31. člen Plačevanja davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic so oproščeni zasebniki, ki imajo dohodke od oddajanja opremljenih sob, oziroma ležišč turistom. 32. člen Pri določanju davčne osnove za davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se kot davčno odbitni priznavajo dejanski stroški, če so izkazani, pri zakupnini nepremičnin pa se priznava amortizacija v višini 25 odstotkov od dosežene zakupnine. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 33. člen Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih: — za dvoosne traktorje nad 35 KS, za vsako naslednjo KS: 30 N-din — za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto , nad 500 kg na uro; 300 N-din — za samorodno trto 0,10 N-din — žage venecianke 200 N-din X. DAVEK NA DOHODEK, DOSE2EN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 34. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopol nilnega dela drugih, je osnova za da vek na tujo delovno silo. Višina tega dohodka se ugotavlja v odnosu na iz plačani bruto dohodek oseb, s kate rimi je sklenjeno delovno razmerje Šteje se, da znaša dohodek, dosežen s tujo delovno silo, 400 odstotkov v od nosu na izplačani bruto osebni doho dek zaposlene tuje delovne sile. 35. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo), se plača po stopnji 20 odstotkov. 36. člen Zavezanci, ki plačujejo prispevke na IK)dlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek na tujo delovno silo v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca in sicer: brivsko-frizerske, čevljarske, krojaške in šiviljske stroke: 300 N-din ostali 400 N-din XI. DAVEK NA DOBITEK OD IGER NA SREČO 37. člen Davek na dohodek od iger na srečo plačujejo zavezanci, ki pri igrah na srečo zadenejo dobitek. Davfek na dobitek se ne plača od dobitkov do 100 N-din. 38. člen Davek na dobitek od iger na srečo se plača po stopnji 10 odstotkov. 39. člen Za izvajanje tega odloka se v celoti uporabljajo določila temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, tako glede postopka za odmero ter plačevanje kot drugih določb. 40 člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list 7—43/67) in odlok o stopnjah občinskih prispevkov in davkov v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 7—74/67). 41. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka: 1—422—9/68 Datum: 21. 2.1968 I Predsednik občinske skupščine Krško: Stane Nunčič, 1. r. 85. Občinska skupščina Krško je na podlagi 5. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14—282/65 in 52—610/66) ter 226. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje. št. 36—284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela OD LOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku 1. člen V poglavju A tarife odloka o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 7—75/67) se tarifna številka 2b spremeni tako, da se glasi: b) v trgovinah in prodajalnah — od naravnega vina 25 % — od ostalih alkoholnih pijač 25 ®b 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščmskem Dolenjskem listu. Stevil-ka: 1-421—1/67 Datum: 21 2.1968 Predsednik občinske skupščine Krško: Stane Nunčič. l.r. STRAN 18 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 DOLENJSKI LIST ~ Št. 9 (»36) — 29. februarja 1968 ' STRAN 19 ŠTEVILKA 7 SKUPSčrisrsKi dolenjski list STRAN 45 OBČINA METLIKA 86. Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in 'davkih občanov (Ur list SFRJ št. 32/64 in 52/66) in 7., 13., 19. In 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov Uradni Ust SRS št 7/67, 36/67 in 5/68) ter 119 člena statuta občine Metlika (Ul vestnik Dolenjske Št. 19/65), Je obćuisKa skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17 februarja 1968 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov I. SPLOŠNE DOL(X!BE 1. člen Prispevki m davki v občini Metlike se določajo m predpisujejo po določbah Temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po dioločbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, p>o določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podla/gi. 2. Člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, ter druge dolo6be o prispevkih in davkiih občanov, za katere je po predpisih Iz 1. člena tega odloka pristojna občinska aikujpščina, se določajo sU V bi m M 9. Izdelovanje in popravljanje razno- o. > vrstnih izdelkov: .o Od Z a) cvetličarstvo 7.000 11.000 b) vrtnarstvo 7.000 11.000 1. Predelovanje nekovin: c) ostale dejav- a) izdelovanje nosti 7.000 12.000 opeke 11.000 14.000 b) izdelovanje iz 10. Stavbna obrt: plastične mase 12.500 18.000 a) zidairstvo 14.000 20.000 c) ostale dejavnosti 11.000 14.000 b) kamnoseštvo 15.000 21.000 2. Predelovanje kovin: c) tesarstvo 12.000 18.000 č) parketarstvo 14.000 21.000 a) kovaštvo 12.000 17.000 d) teracerstvo 10.000 19.000 b) kleparstvo 12.000 17.000 e) soboslikarstvo in c) avtokleparstvo 14.000 18.000 in pleskarstvo 14.00 20.000 č) drobna kovinska f) pečarstvo in galanterija 12.000 16.000 lončarstvo 10.000 17.000 d) mehanika 14.000 19.000 g) vodovodno inSta- e) avtomehanika 15.000 20.000 laterstvo 14.000 20.000 f) finomehanika 12.000 17.000 h) steklarstvo 10.000 18.000 g) ključavni- i) ostale dejav- čarstvo 12.000 16.000 nosti 11.000 18.000 letnem pavšalnem znesku vnaprej se določi zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta: zlasti vaškim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa oprart^ljajo le vzporedno ali občasno in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, ter osebam, ki se ukvarjajo z obrtnima storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov), in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično močjo. Upraivni organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, določi letni znesek prisi)evka v mejah, določenih s tem odlokom, pri tem pa mora upoštevati naslednja merila: delovni čas, pridobitno sposobnost, opremljenost delavnice in poslovni sedež. Določi se najnižji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki 23iaša: a) kovaštvo 250 din b) šiviljstvo 120 din c) krojaštvo 250 din č) čevljarstvo 150 din d) sedlanstvo In tapetoištvo 200 dto e) sodarstvo in kolarstvo 100 din f) Lončarstvo in pečarstvo 250 dan g) mldinanstvo (potočno) 150 din h) mlatiliiice 350 din i) fotografstvo 100 din j) sobosilikarstvo in pleslcBirstvo 400 din k) zidarstvo 650 din 1) tesarstvo 650 din STRAN 20 DOLENJSKI LIST — gt. 9 (936) — 29 februarja 1968 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 21 m) kamnoseštvo 550 din n) krovstvo (s slamo) 70 din o) krovstvo (z opeko) 400 din p) mizarstvo 450 din r) žensko frizerstvo 150 din s) mošl^o frizerstvo 100 din š) parketarstvo 450 din t) cvetličarstvo 60 din u) ostale dejavnosti ne-kovinske,ko(vinske in elektrotehnične stroke 550 din v) dejavnosti kemične stroke 400 din z) ostale obrti in dejavnosti 200 din Letni p>avšalnl miesek po tem členu ne more biti višji, kakoi^bi znašal prispevek od osnov, določenih v 15. členu in z uporabo stopnje iz 13. člena tega odloka. 17. člen Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah; 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 15 % 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 15 % 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 15% 4. od provizij poslovnih agentov m poverjenikov ter uUčnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobnega ter od zbiranja ogilasov in naročil za take publikacije 15 % 5. od dohodkov transiportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne fizične moči za gospodarske, dnižbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačajo prisp>e- ka v pavšalnem znesku, 15 ®/o 6. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, 20 ®/o 7. od dohodkov prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti 20 % 8. od dohodkov potujočih 2saba- višč in prirejanja prireditev 15 ®/o 9. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih ste ritev za gosp>odarske in dnv ori^amzacije državne orga^ in zavode, če se za r^ke sto ritve po predpisih o delov nih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če ee od takih dohodkov ne plačujejo pilspevki po napovedi na podlagi letne pavšalne osnove ali v pavšalenm letnem znesku 15 % 18. člen Pismeni sporazum med občino in zavezancem o osnovi ali letnem znesku prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se lahko sklene za eno do dveh let v roku, ki je določen za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti. Upravni organ občinske skiupščine, pristojen za dohodke, mora pri sklepanju sporaziima upoštevati zlasti naslednje: a) da osnova za odmero ali letni znesek prispevka ne more biti nižji, kakor je določeno v 15. oz. 16, členu tega odloka z upoštevanjem stopenj iz 13. oz. 14. člena. b) delovni čas, c) pridobitno sposobnost zavezanca, č) preoslavne prostore, zidane, do 2 % 2. poslovne prostore, lesene, do 5 % 3. stroje, orodje in inventar do 15 % Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje in inventar ter poslovne prostore. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH ' STORITEV 20. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 15 ®/o. 21. člen Letni kosmati dohodek, na podlagi katerega se določi osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od sa mostojnega opravljanja intelektualnih storitev, znaša 18,000 din, 22. člen Občinski prispevek od samostojnega opnanOijeDda ioitellelstoEdnih storitev v odstotku od vsakega posaiiicznega dohodka (prispevek po dobitku) se plačuje po stopnji 15 o/o. 23. člen Za sklenitev pismenega sporazuma med občino in zavezancem o osnovi ali letnem znesku prispevka 6d samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se uporablja določilo 18. člena tega odloka. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 24. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 6®/o. 25. člen Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki JO imenuje svet občinske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo. VII, DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 26. člen Davek na dohodke od stavb znaša 40 odstotkov od ugotovljenih osnov. 27. člen Stroški vzdrževanja in upravljanja stavb z amortizacijo znašajo 60 odstotkov enoletne najemnine oz. stanarine. 28. člen Davek od stavb se plačuje za stavbe v mestu Metlika ter od tistih stavb v ostalih krajih občine, katere se dajejo v najem. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 29. člen Davek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po stopnjah: Osnova din: Stopnja; do 2.000 18 ®/o NAD 2,000 do 4,000 22 % nad 4.000 do 6.000 27 ®/o nad 6.000 do 8,000 35 % nad 8.000 do 10.000 40 ®/o nad 10.000 50 «/o IX, DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 30. člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko praizvoclnjo, plačujejo davek v nasled njih letnih zneskih: 1. za težke traktorje nad 35 KM — od kosa 100 din 2. za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto na 1.500 kg na ijro — od kosa 50 din X. DAVEK NA DOHODEK, DOSE2EN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 31. člen Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na tujo delovno moč, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se določi v višini 40 odstotkov takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 32. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje v višini 20 odstotkov od ugotovljenih osnov po 31. členu tega odloka. Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi letnih pavšalnih osnov ali v letnem pavšalnem znesku, plačujejo davek na tujo delovno silo v pavšalnem letnem znesku, ki znaša na vsakega delavca: 1. za proizvodne obrtne dejavnosti 400 din 2. za storitvene obrtne in druge dejavnosti 300 din XI. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 33. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 % XII. KONČNE DOLOC_jS 34. člen Tolmačenja za izvrševanje tega odloka daje po potrebi svet za gospodarstvo in finance, za izvajanje odloka pa skrbi upravni organ, pristojen za dohodke. 35. Člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevicih in 'davkih občanov občine Metlika (skupščinski Dolenjski list št. 9/67). 36. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. številka: 421—2/65 Datum: 17. 2.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, l.r. 87. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Ur. list SFRJ št. 14/65. 33/65, 57/65 in 52/66) in 119. člena statuta občuie Metlika je občinska skup>ščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1968 sprejela O P L O K o spremembah in dopolnitvaii odloka o občinskem prometnem davku 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 9/67) se v tarifi občinskega prometnega davka opravijo spremembe in do polnitve v: Tar. št 2: Od ..motornih vozil in rezervnih delov ter gasilske opreme 2 odstotke. Tar. št. 3: Od motornih vozil (razen od kmetijskih strojev m rezerv, delov za kmet. stroje ter od gasilskih vozil), ki jih uvozijo* občani in civilne pravne osebe, se plača davek po stopnji 2 odstotka. Tar. št. 5: C^omba 1: Davek po tej tarifni številki plačujejo gostišča vseh vrst razen hotel-sko-gostinskih podjetij. C^omba 6: pod a) od kmetijskih strojev, ki se uporabljajo samo za kmetijstvo, ter od gasilskih vozil in gasilske opreme. Tar. št. 8: (Dd plačil občanov In civilno pravnih oseb; a) za prevoz blaga 10 »/o b) za prevoz potnikov lo % 2. člen Ostale določbe tarife občinskega prometnega davka ostanejo neizpreme-njene. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka: 421—2/65 Datum; 17.2. 1968 Predsednik občinske skupščine Metlika; Peter Vujčič, l.r. 88. Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 7/67), 119. člena statuta občine Metlika in sklepa zbora volivcev I. n, III. IV. volilne enui' ■, dne 29. 1. 1968 je občinska isupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1968 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje zborov volivcev I., II,. III. in IV. valilne enote Metlika 1. člen V letu 1968 se uvede krajevni samoprispevek v denarju za pomoč pri gradnji gasilsk^a doma v Mer.llki, skupna predračunska vrednost predvidenih del znaša 500.000 din. Izgradnja gasilskega doma bo končana v letu 1969. 2. člen Krajevm samoprispevek plačujejo; 1. vsi zaposleni v Metliki z osebnimi prejemki nad 400 din, in sicer: a) zaposleni s 400—600 din mesečnih osebnih prejemkov i (xisto-tek teh prejemkov; b) vsi zaposleni s 600—800 din mesečnih osebnih prejemkov 1,;) odstotka od teh prejemkov; c) vsi zaposleni z nad 300 mesečnih osebnih prejemkov 2 odstotka od teh prejemkov; 2. vsi kmetovalci, ki imajo katastrski dohodek višji od 500 din, 4 odstotke od katastrskega dohodka; ■i. vsi obrtniki iz območja navedenih zborov volivcev 2 odstotka od osnove, od katere se računa prispevek iz , dejavnosti. 3. člen Krajevni prispevek se odmerja in plačuje po veljavnih predpisih odloka o prispevkih in davkih občanov neplačani prispevek pa izterja up’‘«'':- ?.a dohodke občinske skupščine veljavnih predpisih. 4. člen Denarna sredstva, Id se dobijo od posebnega krajevnega prispevka, se bodo vodila na posebnem skladu in se smejo uporabiti le z& namene, ki so navedeni v prvem členu tega odloka. Za izvajanje je pooblaščen upravni odbor sklada. 5. člon Za izvajanje tega odloka skrbi uprava dohodke občinske skupščine Metlika. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka; 420—^2/68 Datum; 17. 2. 1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, Ijr. DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 23 89. Na podlagi 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ št. 8/61 in 13/63 in Ur. list SFRJ št. 5/65, 15/65, 35/65, 56/65, 57/65, 4/66 in 31/67) in 113. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbo-j ra delovnih skupnosti dne 17. februar-j ja 1968 sprejela ' ODLOK o spremembah in dopolnitvi odloka o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada gospodarskih organizacij za komunalno, gostinsko in obrtno storitveno dejavnost v občini Metlika 1. člen V odloku o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada gospodarskih organizacij za komunalno, gostinsko in obrtno storitveno dejavnost v občini Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/66) se 1. točka 1. člena dopolni tako, da se glasi: 1. Foto kino Metlika, delavske menze in restavracije ter Hotelsko gostinsko podjetje In KomimaJno podjetje Metlika so oproščeni plačevanja obresti od poslovnega sklada. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. številka: 420—2/66 Datum: 17.2.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, l.r. 90. Na podlagi 3. člena zakona o skupnih rezervah gospodarskih organizacij in uporabi njihovih sredstev (Uradni list FLRJ št. 9/61 in 22/62 isti Ur. last SFRJ št. 47/64, 14/65, 12/67 in 54/67) in 113. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1968 sprejela ODLOK o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sklad skup-nih rezerv gospodarskih organizacij v občini Metlika 1. člen Gospodarske or|;anis5ax5iije v občini Metlika plačujejo v sklad skiupnih re- zerv gosp>oda.rskih organizacij občine prispevek od dohodka, izračunan od istih osnov, kakor se obračunava prispevek v skupne rezerve gospodarskih organizacij republike. 2. člen V občinski sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij se steka prispevek v višini 2 odstotka od določene osnove. 3, člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v republiški in občinski rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 5/63). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. številka: 420—4/68 Dattmi: 17.2.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, l.r. 91. Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ št. 16/65 in 29/66), 3., 12., 27. in 32. člena zakona o tikre-pih za posi>eševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS št. 4/67) in 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 19/65) je občinska skupščina Metlika na seji občanskega zbora in zbora deloivnih siloiipoostl dne 17. februarja 1968 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pospeševanju živinoreje in zdravstvenem varstvu živine 1. člen 4. člen odloka o pospeševanju živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Uradni vestnik Dolenjske št. 29/67) se doi>olni in se dopolnjen glasi: Za umetno osemenjevanje plačujejo posestniki plemenic pavšalno odškod-nmo letno vnaprej za vse krave in telice, ki so 1. januarja stare nad 10 mesecev. Pavšalno odškodnino odmeri uprava za dohodke pri občinski skupščini Metlika v roku, ki je določen za odmero ostalih dajatev iz kmetijstva. Posestnik prejme obvestilo o odmeri skupaj z odmero ostalih dajatev, vendar tako, da je i>avšalna odškodnina ločeno izkazana. Plačila odškodnine so posestniki oproščeni v naslednjih primerih: a) če krava ali telica ni bila osemenjena zaradi bolezni, jalovosti ali starosti; b) če je krava poginila ali bila zasilno zaklana, pa pred tem v tistem letu ni bila osemenjena. Nesposobnost oz. jalovost ali pogin ugotavlja pristojni veterinar. Odškodnina po prvem odstavku tega člena je pod družbeno kontrolo cen, ki jo upravlja upravni organ, pristojen za cene. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 320-8/67 Datum: 17.2.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, Lr. 92. Na podlag 2. člena mkona o izločevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35/65) to 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1968 sprejela ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin 1. člen Delovne organizacije in druge družbeno pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1968 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, navedenih v 1. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Ur. list SFRJ št. 35/65), 15 odstotkov ta kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta. odlok, preneha veljati odlok o odstotku sredstev, M se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Ura> dni vesbnik Dolenjske št. 1/67). 3. člen Ta odlok začne veljat4 osmi da po obj«vi v Skupščinskem DoIenjAkem ]!•> 0tu. uporablja pa se od 1. jeniiarja 1968. Številka: 36—2/66 Datum: 17.2.1968 Predsedtiiik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, l.r. 93. Na osnovi 9. člena zsakona o urba-ntetičnem planiranju (Ur. list SRS št. 16—119/67) in 119. člena statuta občine Metlilka je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovinih skupnosti dne 17. februarja 1968 sprejela ODLOK O URBANISTIČNEM REDU V OBČINI Metlika 1. člen V skladu z urbaaaastičnim programom za nove gradnje in reikanstruik-dije na teriitoriju občine Metlika je za urejanje vseh naselij, raszen ureditvenega območja mesta Mebldke, upoštevati določila po tem urbanističnem redu. 2. člen lasjemno od predpisov po prejšnjem členu je za vsako naselje in območje, 733. katero bo sprejet ustrezni raziđeni načrt, upoštevati le določila po posebnem pravilndiku, ki bo priložen vsakemu od omenjenih načrtov. 3. člen Načelno je dovoljena izgradnja novih stanovanjskih hiš le v tistih naseljih, kjer je predvideti ustrezno povečanje novih delovnih mest. Skladno s tem načelom je v naseljih agrarnega zaledja mesta Metlike dovoMitd novo gradnjo le za kmetijske poslovne aii stanovanjske potrebe kmetijskih proizvajalcev oziroma gozdarskih delavcev. V lokalnih centrih s šolo, kakor Bo-žakovo, Gradac, Podzemelj, Radoviča, Rosalndce in Suhor, je dovoljena nova gradnja le za lokalne potrebe in sioer gira^a: — stanovanjsikih objektov, — javmih objektov lokalnega pomena, — manjših trgovskih aiH gostinskih prostorov za lokalne potrebe — obrtnih deiaivnic, . lokialnih cest (IV. reda) In — usttressnih drugih pomotedh tov za pobrelbe toOooiiDeea eentim. 4. člen Gradnjo novih objektov ter večje rekonstrukcije v naseljih je dovoliti znotraj meje strnjenega nasetlja ali pa na zjemJjišču, ki je za kmetijstvo manjše gospodarske vrednosti. Vsako novo gradnjo je po obsegu, obliki in namenu prilagoditi osnovnemu konceptu obstoječe zazidaive, gabarita In smeri razvoja naselja, kjer je ta nova gradnja ali rekonstrukcija predvidena. Načelno je v urejevanju vsakega naselja upoštevati zavarovanje tipičnosti in karakteristike zazidave belokranjske vasi. 5. člen Za. nove gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav Je v vseh obstoječih naseljih izven Metlike upoštevati sledeča navodila; 1. Objekti načelno ne smejo presegati višine enonadstropnih zgradb, njih pritličja pa ne višine enega metra nad terenom. 2. Ravne strehe in enokapnice na zidanih objektih niso dovoljene. Naklon in iavedbo strehe je uskladiti s pretežno večino streh na obstoječih objektih. 3. I^radnjo stanovanjskih objektov Je po zunanji podobi načelno prdl^o-diti sistemu belokranjske hiše. 4. Zunanja ureditev objekta in nj^o-ve oikolice je obvezna za novo-^rajene objekte in iipoštevati je treba navodila v lokacijskem aii gradbenem dovoijenju. 5. Novi objekti morajo biti odmaknje- ni od obstoječih zgradb drugih lastnikov najmanj 8 m. Dovoljeni so tudi manjši o^iki, če to dovoljuje konfigiiraoija terena ali način obstoječe zaaidave in če prizadeti sosed to odobri (pismena odobritev). Vsekakor je ob vsaki novi gradnji upoštevati higiensko-zdrav-stvene in požamovarstvene interese novega objekta do drugih objektov v bližini. 6. Pidiklj.učki na komunalne naprave, kolikor te obstajajo, so obvezni, vendar je za te predhodno treba zagotoviti ustrezna soglasja. 7. V naseljih, kjer ni vodovodne mreže, Je dovoljena izgradnja . primernih i>ovršin za kapnico. 8. Ce namfeiraiva investitor uporabljati vodo iz lastnega vodnjaka talne vode, si mora predhodno zagotoviti soglasje sanitarne inšpekcijske službe o neoporečnosti isz tega vodnjaka. 9. Do izgradnje ustrezne kanalisaacij-ske nnreže naselja Je odplaike odvajati v neprepustno in pokrito greznico za enega ali več objeifctov. Greznico je določiti vsaj en meter od obrobnega sodu tar po možnosti na severni strani objeikta. 10. GnojdšdB psi kmeft^jalcih poek^- Je pQSt»(E)no HBEdraibl ctečpotna urediti tako, kaikor določi občinska sanitarna inšpekcija. 11. Izgradnja smetiščnih jam je dovoljena v tistih naseljih, kjer ni uire* jen odvoz smeti. Zagobovlti je le be< tonske, neprepustne in poikrite sme-tiščne jame. A. Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop iz javne ceste ali javne poti. Ob novi lokaciji objekta, Je predvideti možnost, da bi en dostop na javno cesto ali javno pot lahko služil za skupino objektov v bližini. -o. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od cest v skladu s predpisi za različno kategorijo cest, od vaških poti pa odmaknjeni najmant] 5 m. 14. Ograje, ki morajo biti estetsko oblikovane, je dovoljeno postarviti tako, da s svojo višino ali videzom ne ovirajo prometa ali preglednosti ceste, ob kateri je ta ograja predvidena. Plotovd iz neobdelanega ali odpadna materiala niso dovoljeni. 21vo mejo je vsako leto primerno obrezati. 6. člen Za vsak novi zidan objekt eli večjo »ekonstrukcijo otostoječe®a objekta, prajv tako tudi za odpiranje grar moznic, kamnolomov, peskokopov, gli-nokopov, za odlaganje odpadnega materiala za večja zasipavanja, odstimije-vanje dreves iz javnih parkov ali iz vaško značiilnih sestojev dreves, od-stranjevanije obstoječih večjih objektov ter za vse druge večje obMkovne posege na teriitoriju občine Je predhodno zagotoviti lokacijsko dovoljenje pri organu, pristojnem za gradbene zadeve in uanbanizem SOb Metlika. 7. člen, K vlogi za zahtevek lokacijskega dovoljenja je priložiti; a) kratek opis namena, ki naj bi bil dosežen z novo gradnjo ali rekon-strukcdj'o; b) dokazilo, da je investitor upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerem namerava graditi; c) geodetski načrt obstoječega in bodočega stanja terena, objektov in komunalnih naprav s predvidenimi višinskimi kobamd ter profili komunalnih naprav; Ć) arhitektonsko zazidalno liituaoijo s poročilom o predvideni zazidavi obravnavanega zemljišča; d) soglasje sanitarne inšpekcijske služ' be glede lokBCdje in soglasja ustre zndih detovmh orgiandzacilj gHede piri kljuidkov, ki jih bo objekt zahteval (Za graditev oibjektov ali rekonstrukcije, ki vplivajo na spremembo pro-<>tora v neposredni bližini objekta, ki Je registriran kot kulturni spomenik, je za vsako gradnjo zahtevati tudi soglasje službe spomeniškega misbva: BelIiofeiran(jsad mueseij M Z. H ce DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 8. člen Občan, ki gradi stanovanjsko hišo v ureditvenem območju naselja ali skladno s sprejetim zassidalinlm načrtom, lahko poresikirbi ustrezno loika-ciijsko diolkuimentacijo pri 0(rgianu, p(ri-stojnem saa gradben zadeve in urbanizem občinske skupščine Metlika. Investitor za ta objekit je v tem primeru dolžan zahtevku za lokacijsko dovoljenje priložiti le dokazilo, da je upravičen razpK>lagati z zemljiščem, na katerem namerava graditi. 9. čHen Organ, prisitojen za giradbene zadeve in urbanizem pri občdmsld sfeupšči-ni MetiMka, na obranmavi za vsako lokacijo prouči pogoje za odoTjritev lokacijskega dovoljenja. Lokacijsko dovoUjenje izda odsek za gospodarstvo občinsUce skupščine v skladu z zazi)dfiilnim načrtx>m. če aazi-dailnega načrta ni, je lok^jsko dovoljenje Izdati v sUd^u z eilemenftd urbanističnega progirama OBitoma urt»-nističn^ia na<črta eHi ui^banističnega reda. V lokacijskem dovoJjenju je za pomembne in tehnično zahtevne objekte, kakor tudi za zaaidavo večjih poviPšin za gospodarske potrebe ali za posebej problematične lokacije objektov in naprav predpisati pogoje, ki jih investitor mora izpolniti v zvezi z gradnjo, za ureditev gradbišča al4 prostora, če je bila predviredho-dno pridobiti redno loikacijsko dovo-Ijenje. 1«. člen LoikacijBfco dovoSjenje nd potrebno: — za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površan^, — za adaptacije in rekonstrukcije, c katerimi se ne spreminja zunanjost, velikost, stabilnost ali namen objekta, v tem tudi zamenjava dken aiU vrat in obnova dimnikov ter streS-ne kritine. — za postavitev začasnih objektov in naprav na prireditvah, proslavah in podobno, — za postavitev turističi^ opozorilnih tabel, panojev ali reklamnih površin traijnejše vrednosti, kodl'hor njdh lokaciji ne naspcroituje odsek m goapodairsbvo. O vsaM taikii lolkaciji se lahOco pored- hodno zahteva soglasje strokovne sUuS- be spomendSk^ia varstva — za graditev pomožnih objektov n»n-tažnega sistema v manjšem obsegu kakor 4 X 4 X 4 m brez pomeroboe uporabe cementa ali apna, kakoor so: drvarnice, čebelnjaki, kumiki, golobnjalki, ssajčndki, hlevi, manjfii kozolci, vstoe ute in manjše garade (tip provizorija), kolikor so ti objekti predvideni na manj ra^led-nem kraju za zidanim objektom ali v dok^ odmaknjeni 1^ od bližnje ceste in kolikor ustrezni zaai* c^lni načrt ne določa drugače; — za izgradnjo novih gnojišč, greznic, smetišč, ponifcovalndc, kolikor je Interesent predhodno pridobil soglasje občinske sanitaime inšpekcije; — za izgradnjo vodnih rezervoarjev, katerih voda naj bi služila za zalivanje poljedelskih površin, — za postavitev ograj ob cestah in poteh, kolikor je investitor predhodno pridobil soglasje upravnega organa, pristojnega za ceste, ob kateri je predvidena nova ograja. Za samostojne garaže iz trdega gradiva je lokacijsko dovoljenje obvezno. 19. člen Ne glede na določbe tega odloka lahko odsek za gospodarstvo v soglasju s svetom za urbanizem občine Metlika dovoli gradnjo za gospoda-^tvo občine pomembnih objektov tudi na površinah, ki po teh ali drugih predpisih občinske skupSčlne niso zasridljiv©. 20. člen Sprejeti urbanistični red bo občinska skupščina po preteku petih let ponovno preverila ter uskladila s spremenjenimi dosežki, težnjami In interesi družbenega kakor gospodarskega raai-voja gradenj na teritoriju občine. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-2/68 Datum: 17.2.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika; Peter Vujčič, 1. r. 94. Na podlagi 9. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17, februarja 1968 sprejela ODLOK O urbanističnem programu za občino Metlika 1. člen Skupščina odobri urbanistični program za teritorij občine Metlika (v nadaljnjem besedilu urbanistični program) kot osnovo skladnega razvoja novih gradenj za potrebe vseh dejavnosti v obdobju naslednjih 30 let. 2. člen Urbanistični program določa osnovne smernice urejanja zemljišč za gradbene namene. Urbanistični program je zato upoštevati pri izdelavi vseh urbanističnih dokumentov ali določevanju pogojev za nove gradnje in rekonstrukcije na teritoriju občine Metlika, kakor: — za urbanistične načrte, — za zazidalne načrte, — za urbanistični red, — za določevanje posameznih lokacij, objektov in naprav, — za določevanje ppgojev ob rekonstrukcijah objektov ali naprav. 3. člen Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo o dmžbenem in ekonomskem razvoju občine Metlika ter bistvene elemente razvoja naselij in območij, upoštevajoč elemente regionalnega plana po obstoječem stanju in za persi>efctivo nadaljnjega razvoja teh elementov. 4. člen Urbanistični program obsega tekstualno in grafično gradivo z ugotovitvijo obstoječega stanja prirodnih pogojev, števila prebivalstva, proizvodnih elementov in oskrbe ter oceno izhodišč za prognozo družbeno-ekonomskega razvoja sploh v merilu občine. Osnovne smernice programa so grafično ponazorjene na zbirni karti v merilu 1:25.000, posebej pa: 1. osnove za vodnogospodarske ureditve, v teh gospodarske ureditve, oskrba z vodo in osnove kanalizacijske mreže; 2. osnove prometnega omrežja; 3. osnove energetskega omrežja, v teh trase daljnovodov in trasa primarne telefonske mreže; 4. namenska porazdelitev površin, v tej: — večje sklenjene površine za razvoj naselij, v katere bo usmerjena nova stanovanjska izgradnja ter gradnja ustreznih objektov družbenega standarda; — poljedelske in gozdne površine. Na karti so opredeljene površine po predvideni premeni steljnikov ter predvidene površine družbenega sektorja kmetijstva; — zaščitena in zavarovana območja, laikor sjaščitena območja vodnih virov, kulturni spomeniki in spomeniško pomembna območja; — območja posebnih ureditev: za rekreacijo za počitniška naselja in rezervati, predvideni po regionalnem planu ali po posebnih predpisih (reziervati za večajo industrijo, za prometne zveze, za energetiko in komimalne naprave). 5. člen V skladu s smernicami tega programa je zagotoviti: 1. urbanistični načrt z ustreznimi zazidalnimi načrti za ureditveno obrnoč-je mesta Metlika; 2. samo zazidalne načrte za ustrezne površine, ki so določene po usmerjevalnih načrtih za naselja Božako-vo, Gradac, Podzemelj, Rosalnice in Suhor; 3. zazidalne načrte za površine, ki so namenjene rekreaciji in za samostojna počitniška naselja, t. j.: — območje za počitniško naselje ob Kolpi vzhodno od Božakovega v obsegu cca 750 dolžine x 140 m. — območje za rekreacijo ob Kolpi pri Zelebeju v obsegu 550 m dolžine X 80 m, — območja za rekreacijo in počitniško naselje ob Kolpi pod Križev-sko vasjo v obsegu cca 850 m dolžine x 250 m, — območje za rekreacijo ob Kolpi pri naselju Otok', imenovano »Paradiž«^ v obsegu cca 600 m x 90 m, — območje za rekreacijo ob Kolpi pri naselju Skrilje v obsegu cca 600 m dolžine x 80 m, — območje za počitniško naselje ob južnem vznožju hriba Kučer pri Podzemlju v obsegu cca 250 m x X 100 n{, — območje za počitniško naselje južno od Suhorja v obsegu cea 370. m X 250 m. — območje vinorodnih goric pri Dra-šičih v obsegu coa 35 ha, — območje za počitniško naselje , pri Vinomeru v obsegu cca 350 X 350 m. 4. Določila urbanističnega reda je obvezno upoštevati za vsa naselja in območja, za katere ni predvidena izdelava urbanističnega ali zazidalnega načrta. 6. člen Dokler ne bodo izdelani in odobreni ustrezni načrti za naselja in območja po 5. členu tega odloka je za vsako novo gradnjo ali večjo rekonstrukcijo objekta upoštevati sniemice' razvoja po urbanističnem programu, določila urbanističnega reda in odločitve sveta za gradbene zadeve in urbanizem občinske skupščine Metlika. 7. člesn V urejevanju naselij je obvezno upoštevati omejitve, ki sovpadajo s problemi rezervatov za posebne namene. Na površinah, ki so tu določene za rezervate, je odkloniti vsako novo gradnjo za stanovanjske ali gospodarske potrebe prebivalcev. Upoštevati je sledeče rezervate za posebne namene: 1. območja za rekreacijo in za počitniška naselja, kakor so navedena v 5. členu, točka 3. tega odloka; 2. območje izvira potoka Metličice pri naselju Curile v obsegu cca 10 ha; 3. pobočja nad izvirom Obrh v Metliki in območje njegovega zgornjega toka v dolžini 200 m od izvira; 4. rezervat za industrijo ob izviru Krupe, delno na teritoriju občine Črnomelj. Tu je predvidena industrija, katere ^optimalni proces proizvodnje bi terjal oskrbo s konstantno, toplo vodo, kakršna je ob tem izviru; 5. rezervat za cesto višje kategorije, ki bo predvidena skozi Belo krajino in naknadno vrisana njena trasa. Rezervat je upoštevati po 75 m na vsako stran od cestne osi; 6. rezervat ob rekonstruirani cesti II. reda Metlikar—Vranoviči (Črnomelj) v širini po 30 m na vsako stran od cestne osi; 7. reizervate cest III. reda v širini po 15 m na vsako stran od cestne osi; 8. rezervate cest IV. reda najmanj po 5 m na vsako stran od cestne osi; 9. rezervat ob železniški progi po 20 m od roba zimanjega železniškega tira; 10. rezervate s prepovedjo vsake visoke gradnje v varnostnem pasu za daljnovode, in sicer: — daljnovodi 1 x 35 KV ali manj, varstveni pas najmanj 11 m na vsako stran od voda; — daljnovodi 2 x 35 KV ali manj, varstveni pas najmanj 17 m na DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 27 vsako stran od črte navpične projekcije zunanje^ voda. V vseh navedenih re^erviatah je predvidena le namenska gradnja po ustreznih predpisdh za takx> gradnjo. 8. člen V zavarovanje pokrajinskih 2aiačil-nosti, etnografskih zandmivosti, urbanističnih ambientov in kuilitumih spomenikov na teritoriju občine bo skupščina na predlog službe za spomeniško varstvo sprejela poseben odlok o spomeniškem redu. 9. člen Izvajanje režima za urejanje in gospodarjenje na reaervatih za posebne namene (čl. 7., drugi odstavek) bo skupščina doloMa s posebnim odlokom v sMadu z ustreznimi predpisi izvršna sveta skupščine ,SR Slovenije in rezultati regionaln^a prostorskega plana. 10. člen V skladu z določili 15. člena zakona o urlaanističnem planimijju svet za urbanizem občinske skupščine lahko dovoli manjše odmike sprejetega urbanističnega programa tako glede posamear^ objektov kakor komunalnih naprav. 11. člen Spreijeti lu'banističnl program, urbanistični in zatidaJnl načrti morajo bita pri organu, pristojniem za gradbene zadeve in urbanizem občinske skupščine, stalno na vpogled občanom ali članom delovnih organizacij. Odgovorne osebe službe v prejšnjem odsta/vku so dolžne na zahtevo interesentov dajati Informacije ali podatke o vsebini urbanističnega programa ali o tistih urbanističnih dokumentih, ki usmerjajo urbanistični razvoj v občini MetUka. 12. člen Svet za gradbene zadeve in uirber nizem ter pristojne službe občinske skupščine skrbijo za izvajanje urbanističnega programa ter ostalih sprejetih uirbanističndh dokumentov. Izvrševanje urbandstičnega programa nadzoruje pristojna urbanistična / inšpekcija. 13. člen Dopolnitve in ustrezne spremembe urbanističnega programa izdela Uirba-nisitičnd ^vod Projektivni atelje po posebnih pogodbali, kd jih z nijim sklene občinska skupščina Metlika. 14. člen Urbanistični program mora občinska skupščina po potrebi pr^ledati, najmanj pa po preteku vsaMh 5 let, ter ga usidla^tl s spremenijeodimi go* \ spodarstamd dosežki in razmerami ter sočasno upoštevati tudi nove družbene potrebe in korLsti. / 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost sklepa o določitivi vplivnih območij na oomočju občine Metlika' in o rokih za izdelavo lurba-nističnih projektov, objavljen 18. junija 1964 v Uradnem vestniku Dolenjske. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Mstiu. Stevaloa: 350-1/68 Datum: 17.2.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, 1. r. 95. Na podlagi 111, člena statuta obči- “ ne Metlika je občinska skupščina Me-blika na seji ObčiiKkega zbora in zbo- ~ ra delovnih skupnosti dne 17. februarja 1968 sprejela ODLOK o odpravi. odloka o gradbenem oko* lišu na področju mesta Ljubljane. 1. člen 2. Odlok o gradbenem okolišu za področje mesta Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 10/65) se odpravi. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v 3. Skupščinsikem Dolenjskem listu. Stevilika: 350-3/65 Datum: 17.2.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, 1. r. OBČINA ČRNOMELJ 96. Na podlagi temeljnega zakona o komunalnih tasah (Uradni list SFRJ št. 52/64) in zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS št' 29/65 in 5/68) ter 125. člena statuta občine Črnomelj je Občinska skupščina Črnomelj na se- ji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 23. februarja 1968 sprejela ODLOK O spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah 1. člen Za 2. členom odloka o komunalnih taksah (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/66) se za 3. točko doda nova, 4. točka, ki se glasi: »od cestnih motornih vozil v zasebni lastnini«. 2. člen Za 4. členom se vstavi novi 4. a člen, ki se glasi: Komunalna taksa od cestnih motornih vozil v zasebni lastnini znaša: 1. Za tovorna vozila; a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost: — do 3 ton 400 din od tone — nad 3 do 4 tone 1.725 din — nad 4 do 5 ton 2.300 din — nad 5 do 6 ton 3.000 din ■ nad 6 do 7 ton 4.OOO din - nad 7 do 8 ton ^ 5.500 din • nad 8 do 9 ton 7.000 din - nad 9 do 10 ton 10.000 din - nad 10 ton 10.000 din + 3.000 din za vsako začeto tono nosilnosti. b) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg kot za motoma kolesa pod 6. točko tega člena glede na delovno prostornino motorja, za tovorne tricikle, z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več. Za delovna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave (130. člen zakona o prispevkih in davkih občanov — Uradni Ust SRS št, 7-59/67) ne glede na nosilnost in težo: 120 din. a) za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost, kot za tovorna vozila navedena v 1. točki tega člena; b) za delovne priklopnike, razen priklopnikov, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave, ne glede na nosilnost in težo: 60 din. 4. za vlečna tovorna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave: a) traktorje: do 25 KM 120 din nad 25 do 40 KM 170 din nad 40 do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din b) za vlečna vozila s polpriklopni-kom se plača taksa kot za tovorna vozila, navedena pod 1. točko. 5. Za osebne avtomobile in kombinirana vozila (kombi), glede na delov* no i)rostomino motorja, in scer: do 900 ccm 80 din nad 900 do 1.350 ccm 120 din nad 1.350 do 1.800 ccm 300 din nad 1.800 do 2.500 ccm 600 din nad 2.500 do 3.100 ccm 1.000 din nad 3.100 ccm 1.500 din Za motorna kolesa: nad 125 do 250 ccm 30 din nad 250 do 500 ccm 40 din nad 500 do 1.000 ccm 50 din nad 1.000 ccm 60 din 3. člen Invalidi, ki so oproščeni plačila taks po 70. členu zakona o vojaških vojnih invalidih (Uradni list SFRJ št. 49/65), ne plačajo komunalne takse po tem odloku. 4. člen Komunalne takse po 2. členu, točke 1—6 evidentira, odmerja in pobira upravni organ, ki je pristojen za dohodke. 5. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. leta Številka: 423—2/68 Datum: 23.2.1968 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, l.r. 97. Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67 in 54/67), 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih m davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/67, 36/67, 43/67 in 5/68), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Ur. 1. SFRJ št. 52/64) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora In zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1968 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davidh občanov 1. člen V glavi odloka o prispevkih in davkih občanov se besedilu v oklepajih doda novo, ki se glasi: (Uradni list SFRJ 5t. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67 in 54/67) In (Uradni list SRS št. 7/67, 36/67, 43/ 67 in 5/68). 2. člen V 3. členu se besedilo spremeni in glasi: Občinski prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja In občin- ski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po skupni stopnji 4,74 odstotka od s predpisi določenih osnov. Višina stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja bo predpisana s posebnim odlokom. 3. člen V prvem odstavku 4. člena se 1. točka črta, dosedanje 2., 3., 4. in 5. točka pa postanejo 1., 2., 3. in 4. točka. 4. člen V prvem odstavku 6. člena se 2. točka črta, dosedanja 3. točka postane 2. točka. 5. člen V prvem odstavku 7. člena se na koncu 1. točke pika nadomesti z vejico, a v drugi točki se besedilo »v II. skupino se uvrstijo katastrske občine« črta. Dosedanja 3. točka postane 2. točka. 6. člen 9. člen se črta. 7. člen 11. člen se črta. 8. člen 12. člen se črta. 9. člen V prvem odstavku 15. člena se dosedanja stopnja 12,9 odstotka nadomesti s 7,9 odstotka. 10. člen 17. člen se črta. 11. člen Dosedanji 17. člen se spremeni tako, da se glasi: Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se odmerja od osnov, i^o-tovljenih po dejanskem osebnem dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova od din: do din: stopnja: 16.000 11% 16.000 20.000 12 o/o 20.000 23.000 14 % 23.000 26.000 16% 26.000 30.000 18 % 30.000 35.000 21 % 35.000 40.000 26% 40.000 45.000 31% 45.000 50.000 35% nad 50.000 40% 12. člen V 22. členu se za 11. točko vstavi 12. točka z besedilom: od prevoza mleka 10 odstotkov. 13. člen V 25. členu se dosedsuija stopnja 12.9 odstotka zamenja s 15 odstotki. 14. člen V 26. členu se v' prvem odstavku pod točko 1 črta 13.000 din ter vstavi nova osnova 16.000 din. 15. člen V 27. členu se dosedanja stopnja 3.9 nadomesti z novo stopnjo 6 odstotkov. 16. čl^ V 33. členu se v prvem odstavku črta 1. točka, dosedanja 2., 3. in 4. točka pa postanejo 1., 2. in 3. točka. 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. leta. Številka: 422—55/65 Datum: 23. 2.1968 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, l.r. 98. Na podlagi 5, člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65 in 52/66) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64, 22/65 in 6/66) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1968 sprejela ODLOK O spremembi in dopolnitvi tarife občinskega prometnega davka 1. člen 3. člen tarife občinskega prometnega davka (Uradni vestnik Dolenjske št. 2/66) se dopolni in spremeni fako, da se glasi: 1. od uvoženih motornih vozil in prikolic s strani občanov 2 2. od naravnega vina 10 % 3. od piva 12 % 4. od naravnega žganja in ostalih aUtohodnih pijač 15 % 2. člen ^ V 6. členu točka 2. se stopnja 20 odstotkov nadomesti s stopnjo 15 odst. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, s tem dnem pa se razveljavi odlok o spremembi in dopolnitvi občin* STRAN 28 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 dolenjski list — št. 9 <936) — 29. februarja 1968 STRAN 29 skega pruinetnega davka, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 8/67. Številka* 421—59/65 Da^um- 23. 2.1968 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, l.r. OBČINA BREŽICE 99. Skupščina občine Brežice je po 1., 9. in 14. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SES št. 7—59/67) in na podlagi 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28—241/64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 26. februarja 1968 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki se v občini Brežice določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Občani prispevajo iz osebnih dohodkov in premoženja za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke in davke. Iz dohodka, doseženega z osebnim delom, plačajo občani prispevek. Iz dohodka, ki ga dosežejo z upo rabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, plačajo občani davek. 3. člen Stopnje prispevkov in davkov v občini Brežice se določajo s tem odlokom za tiste vrste prispevkov in davkov, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občina. II. VRSTE PRISPEVKOV IN DAVKOV 4. člen Prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka, so: 1. prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 2. prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 3. prispevek iz osebnega dohodka iz gozda 4. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 5., prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 6. prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 7. krajevni samoprispevek. 5. člen Davki, ki se plačujejo na dohodke od premoženja in na premoženje, so: 1. davek na dohodke od stavb 2. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 3. davek 'na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 4. davek na dobitke od iger na srečo 5. davek na kmetijske proizvajalne pri-' prave in na samorodno trto. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA C. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja in občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 4,74 odstotka od osnov, določenih s posebnimi predpisi. 7. člen Na podlagi pavšalne osnove se plačuje prispevek od delovnega razmerja za naslednje kategorije dohodkov: — za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih: 155 din za osebe zaposlene pri krajevnih skupnostih: 5(X) din IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 8. člen Za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka od kme tijske dejavnosti se območje občine razdeli v dve skupini katastrskih občin. Pri določitvi skupin se upoštevajo ekonomski in tržni pogoji, t.j. način in možnost obdelave, oddaljenost od tržišča, prometne zveze in drugo, ki so različni glede na lego posameznih katastrskih občin. Posamezne skupine zajemajo ob močje naslednjih katastrskih občin: II. skupina zajema katastrske občine Arnovo selo, Artiče, Bregana (razen naselja Brezje, Perišče), Brezina, (ra- zen zaselka Trebež) Brezovica, Brežice, Čatež (savemo od ceste Brežice—Bregana), črno (izrvzeti območje levega brega Sromljics), Dečno selo, Drenovec, Dolenja vas (del), Gaber je, Globoko (izvzeti zaselek Sanišče), Jereslavec, Kapele, Krška vas, Loče, Mlhalovec, Mostec, Podvinje, Rakovec, Rlgonce, Sela, Slogonsloo, Stara vas (vzhodno od ceste Brežice—Bizeljsko), Sušica (razen zaselka ob meji proti Bistrici), Sent-lenart (razen zaselka Trebež), Trnje, Veliki Obrež, Vrhje, Zakot, Zgomjl Obrež, Zupelevec. III. skupina zajema katastrske občine: Blatno, Bojsno, Bregana (naselje Perišče, Brezje), Brezje, Bukovje, Bušeča vas. Carina, Cerklje, Cumovec, Cmc (levi del Sromljice), Čatež, (nad cesto Brežice—Bregana), Dednja vas. Globoko (zaselek Saniše), GloTx)čice, Gor. Po-hanca. Kontno, Križe, M^i vrh, OreS-je, Okljukova gora, Pavlova vas. Piše-ce, Piršenbreg, Podgorje, Silovec, Sto-janski vrh. Stara vas (nad cesto Brežice—Bizeljsko), Sromlje, Sušica (za. selek na meji proti Bistrici), šentle-nart, (zaselek Trebež), Velika Dolina, Vita vas in Volčje. 9. člen Občinski prispeva iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje: 1. od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohc^ek od gozdov: v Il/a skupini v II/'b skupini v Ill/a skupini v Ill/b skupini po stopnji 18 % po stopnji 14 % po stopnji 11 Vo po stopnji 7 ®/o 2. od vrednosti lesa, določen^a za posek, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda: po stopnji 30 odst. 10. člen V smislu 1. točke 9. člena tega odloka plačujejo zavezanci prispevek od kmetijske dejavnosti: a) po stjopnji 18o/„ v katastrskih občinah: Brezina-del (razen zaselka Trebež), Brežice, Cmc - del (izvzeti območje levega brega Sromljice), Loče, Mihalo-vec, Mostec, RigOnce, šentlenart - del f razen zaselka Trebež), Trnje in Zakot. b) po stopnji 14 o/o v katastrskih občinah: Arnovo selo, Artiče, Bregana (razen naselja Brezje in Perišče), Brezovica, Čatež (severno od ceste Brežice—^Bregana), Dečno selo, Drenovec, Dolenja vas-del, Gaber j e. Globoko (izvzeti zaselek Saniše), Jereslavec, Kapele, Krška vas, Podvinje, Rakovec, Sela, Slo-gonsko. Stara vas (vzhodno od 'ceste Brežice—Bizeljsko), Sušica (razen zaselka ob meji proti Bistrici), Veliki Obrež, Vrhje, Zgornji Obrež in Zupelevec. c) po stopnji 11 o/o v katastrskih občinah: Brezina - del (zaselek Trebež), Buko-Sek, Bukovje, Čerina - del (pod cesto Brežice—Bregana), Cerklje, Cmc-del (levi del Sromljice), Globoko - del (zaselek Saniše), Mali vrh - del (izvzeti naselje do zaselka Rudnik), Pišece-del (razen zaselka Orehovec), Sentlenart del (zaselek Trebež), Velika Dolina (razen vasi Cimik, Mala Dolina in Gaj). d) po stopnji 7o/„ v katastrskih ob činah: Blatno, Bojsno, Bregana ■ del (naselje Perišče, Brezje). Bušeča vas, Cetina del (naselje Dobeno in Mali Cimik), Cumovec, Čatež del (nad cesto Brežice—Bregana), Dednja vas, Globočice, Gornja Pohanca, Korltno, Križe, Mali vrh-dei (do zaselka Rudnik), Orešje, Okljukova gora, Piršenbreg, Pišece - del (naselje Orehovec), Pavlova vas, Podgorje, Silovec, Stojanski vrh, Stara vas (del nad cesto Brežice—Bizeljsko), Sromlje, Sušica del (na meji proti Bistrici), Velika Dolina del (vasi Cimik, Mala Dolina m Gaj), Vita vas in Volčje. 11. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: a) nasadi črnega ribeza — b) nasadi breskev in marelic — c) nasadi drugega sadnega drevja — 10 let 4 leta 4 leta 5 let 8 let Oprostitve po prvem odstavku tega člena -se priznajo samo, če so dela opravljenp po navodilih strokovnih organov, prizna pa se od 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, ko so bili izpKJlnjeni pogoji za oprostitev. 12. -člen Poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, so oproščeni prispevka od kmetijstva zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek znaša nad 200 do 500 din, če jim Je kmetijstvo edini vir preživljanja. Nadalje so oproščeni prispevka od kmetijstva zavezanci iz višinskih krajev, kjer so prodzvodni, ekoaiomski m prometni pogoji še posebno slabi, če skupni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 1.000 din. Med višinske kraje v smislu drugega odstavka tega člena spadajo naseda v katastralnij) nh^iinA navedfiqtti f točki d) 10. tega 13. člen Zavezancem prispevka od kmetij stva, udeležencem NOV, ki jim je po trjen status borcev in jim je kmetij stvo edini vir preživljanja, se priznavajo od odmerjenega prispevka poseb ne olajšave, in Sicer: a) borcem, ki so stopili v organizirano narodnoosvobodilno borbo do 9.9.1943— 60 ®/o, o) borcem, ki so stopili v organizirano narodnoosvobodilno borbo od 9. 9. 1943 do 15. 9. 1944— 3) borcem, ki so stopili v organizirano narodno-osvob6dilno borbo od 15.9.1944 dalje- 50% 40 Enake olajšave pripadajo vdovam padlih ali po vojni umrlih borcev in aktivistov, če se niso ponovno poročile, staršem padlih ali po vojni umrlih bor cev, če jim je pokojnik bil edini hra nitelj. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 14. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po pavšalni letni osnovi se plača po stopnji 7,9 odstotka. 15. člen Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohod ku se plača po sledečih stopnjah: Od osnove: se plača prispevek: 16. člen Za odmero prispevka od obrti za leto 1968 po dejanskem osebnem dohodku se določijo minimalne osnove ter osnove za odmero prispevka po pavšalnih letnih osnovah maksimalne osnove. Te so naslednje: I. Obrtno predelovanje kovin Stroka: tt .s c « If fi c S e [V. Predelovanje kamna, stekla in zemlje 20. steklarstvo 21. kamnoseštvo in teracerstvo 22. lončarstvo 3 s rt ^ o ■■ a 1. kovaštvo 12.00osluje zavezanec, kraj obratovanja, mehanizacija, ter število zaposlenih. Glede na ugotovljene pogoje poslovanja se določi znesek skupnega dohodka ter čistega dohodka kot prispevne osnove ob upoštevanju običajnih, za dosego skupnega dohodka neogibnih stroškov. če zavezanec doseže za 10 odst. višji celotni dohodek, kot je zajet v vnaprej sklenjeni pogodbi, se preseženi celotni dohodek obremeni po preteku leta, to pa v enakem odstotku, kot izhaja iz sklenjene pogodbe, ki se pa ugotovi na tak način, da se znesek prispevka in davka na tujo delovno silo po dogovorjeni prispevni oziroma davčni osnovi preračuna na celoten dohodek. Ce Je zavezanec dokazal in iz obJelEtivnih razlogov dosegel znatno nižji sku|^ dohodek, kot je določen v pismeni pogod bi, lahko po izteku poslovnega leta predlaga finančnemu organu, da se mu odpiše sorazmerni del prispevka, kolikor odpade na dohodek, ki ni bil dosežen. SteJe se, da je zavezanec dosegel znatno nižji skupni ddhodek, če izpad. s pogodbo predvidenega celotnega dohodka presega najmanj 10 odstotJEOv. Zavezanec, ki želi iricleniti pogodbo, mora to naznaniti pristojnemu upravnemu organu s pismeno vlogo, v kateri mora navesti: vrsto dejavnosti ozi roma proizvodnje ali uslug, ki jih namerava opravljati, predvideni celotni in čisti dohodek ter število tuje delovne sile, ki Jo namerava med letom zaposlovati. Predlog T «tnW>t 4. odstavka toBR člena mora sannaBoeo smnIIobmi 17.000 21.000 10.000 12.000 — 16.000 — 20.000 16.000 20.000 18.000 24.000 - 6.000 12.000 18.000 12.000 37.000 — 16.000 vložiti najkasneje do 30. aprila v tekočem letu. Ne glede na to, če Je zavezanec sklenil pogodbo po določilih tega člena, mora voditi evidenco o doseženem celotnemu dohodku. V ta namein mora voditi knjigo prometa, ki Jo mora na zahtevo finančnega organa vsak čas predložiti na vpogled. 18. člen Občinski prispevek od obrtnih de javnosti, ki ga plačajo obrtniki v pav šalnem letnem znesku, določi pristoj ni Izravni organ, upoštevajoč sledeča merila: stroko, kraj obratovanja oziroma prometne pogoje, opremljenost delavnice, pridobitve sposobnosti zavezanca in podobno. Občinski prispevek v pavšalnem let nem znesku se predpiše v sledečih okvirih: Stroka: Najnižji znesek prispevka: NajviSji zne.sek 1 prispevka: i 1. kovači 70 650 2. avtomehanika 150 1200 3. kleparstvo in vodo- vodno inštalaterstvo 100 1000 4. klJuča\Tiičarstvo 100 1000 5. finomehanika 150 1000 6. radiomehanika 150 1000 7. urarstvo 50 150 8. elektro Inštalater, in elektro mehanika za gospodinjske stroje 150 1000 9. soboslikarji 100 900 iO. pečarji 80 800 11. tesarji in zidarji 300 850 12. mizarji 121 800 13. kolarji 100 500 14. sodaij’ 100 500 15. krojači 100 800 16. šivilje 100 600 17. čevljarji 50 300 18. peki 300 — 19. poto&ii in rečni mlini 100 600 20. brivci 300 700 21. frizerj) 500 1000 22. tapetniki i5a 800 23. sedlarji 100 500 24. aipoarji 300 800 25. druge obtti 150 600 26. žganjekuha 500 800 27. žaganje drv 150 600 28. mestne t^itnice 150 150 29. pretiskanje Mfurtn 60 120 30. popnMiajaade ugMte 50 MX) ai.lobogiBfl 160 600 19. člen Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega, posar mezn^ kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) se plačuje: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 10 H 2. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšEilneq3 znesku 15 3. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti 25 Izjemoma se plača prispevek po odbitku od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti: a) prejetih izključno za prevoz mleka in kmetijskih pridelkov in smeti 10% D) prejetih za prevoz gozdnih asortimentov (vključno vleka) 15®/# c) od dohodkov, ki jih prejemajo kmetje, če prenašajo drva ali drug material na tovornih konjih, oslih ali mulah po gozdnih poteh, prekopih ali usekih 10 Va 4. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, pa niso z njimi v delovnem razmerju 20 Vo 5. od dohodkov, ki jih imajo zbiralci odpadkov, s prodajo le-teh gospodarskim organizacijam, s katerimi niso v delovnem razmerju 10 ®/o 6. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prilofeiostnega opravljanja drugih storitev za državne organe in druge delovne organizacije in hiše v družbeni upravi, če se za takšne storitve ne sklene delovno razmerje po ustreznih predpisih in če taki dohodki niso zavezani drugim oblikam prispevka od obrtne dejavnosti 7. od dohodkov potujočih zabavišč. 15 o/o 20. člen Ekonomska amortizacija, ki se od* bija od celotnega dohodka kot element stroškov, se ugotaivlja od vrednosti osnovnih sredstev z naslednjimi stopnjami: 15% 1. za zgradbe l */o 2. inventar do 4 ®/o 3. stroji do 10®/o 4. orodje do 15 % 5. osebni in tovor, avtomob. do 10 % Dejanski znesek letne amortizacije za posamezne stroje in drugo se določi v sorazmerju z obsegom dejanskega trošenja oziroma uporabo strojev, orodja, tekom enega leta. 21. člen Zasebnim gostiščem se lahko pri- zna posebna olajšava, kadar vloSjo večje zneske za nabavo takih osnovnih sredstev in inventarja, s katerim občutno izboljšajo splošni in kulturni nivo . poslovanja v gostinskem obratu. Sem ni šteti stroškov za redno vzdrževanje poslovnih prostorov in inventarja, obnove drobnih potrošnih predmetov in ne investicijskih vlaganj v nove gradbene objekte in adaptacij na ssgradbah, ki niso v neposredni zvezi z uredit^jo poslovnih lokalov, šteje se, da gre , za večje zneske, kadar nabave v ta namen znašajo najmanj 1.600 din. Olajšava se prizna z snuižanjem prispevne osnove do višine 50 odst. vloženih in odobrenih investicij, vendar lahko znaša znižanje največ 40 odst. določene prispevne osnove. Upravni organ, pristojen za finance, je pooblaščen odločdti o priznanju posebne olajšave tudi za posamezne obrtne obrate v smislu prejšnjega odstavka, kadar uporabijo v^je zneske 2» nabavq taJdh sredstev za delo, s katerimi se more na sodobni tehnični osnovi doseči znatno večji proizvodni uspeh. Merila za obs^ priznanja take posebne olajšave veljajo kot za gostinske obrate, oziroma se presojajo individualno. 22. člen Zavezanci, ki so stari, nad 65 let, pa opravljajo uslužnostno obrtno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, šo oproščeni prispevka od obrtne dejavnosti. Izvrševalci uslužnostnih obrtnih dejavnosti, ki so na novo oziroma prvič priglasili obtt, smejo biti oprošč€>ni prispevka od obrtnih dejavnosti do 6 mesecev, ko začnejo poslovati. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 23. člen Občinski prispevek Iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po nji 15 odst. 24. člen Kadar se osnova za prispevek od Intelektualnih storitev ali letni znesek prispevka določata po pismenem sporazumu med občino in zavezancem, se glede načina, pogojev in meril za tako ©dločitev smiselno uporabljajjo določila 16., fileia tega odloka. VII. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 35. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se pla^ po stopnji 6 04lst. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 26. člen Davek na dohodke od stavb (v nadaljnjem besedilu davek od stavb) se plačuje od vsake stavbe na območju mesta Brežice, ne glede na to, ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Stavbe izven območja mesta Brežice, razen poslovnih stavb ali delov stavb, ki se dajejo v najem, so oproščene davka od stavb. 27. člen Del stanarine ali najemnine, ki je namenjena za amortizaclijo ter stroške vzdrževanja in upravljanja stavb in se pri določMiju davčne osnove odbija od kosmatega dohodka, se določa na 60 odst. od stanarine ali najemnine, oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti. Navedeni odbitek se v določeni viSini priznava ne glede na dejanske stroške, ki jih je zavezanec med letom imel v zvezi z vzdrževanjem stavbe. 28. člen Zavezancem, ki izvršijo na starih stavbah večja popravila ali adaptacije, se na prošnjo odpiše davek delno ali v celoti za 1 do 5 let. šteje se, da gre za večje adaptacije, kadar znesek vloženih sredstev presega vrednost 3.000 din. 29. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji 40 odst. rx. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 30. člen Davku na dohodke od premož€^ija in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) so zave2sani dohodki od^ nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup, dohodki od podnajemnin, priložnostni dohodki, doseženi s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, kupljene z namenom prodaje, ter do-ho^ od drugih premoženjskih pravic, če se od takil) dohodkov ne plačuje kakšen drug prispevek ali davek. 31. člen Pri določanju davčne osnove za davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se kot davčni odbitki priznavajo dejanski stroški, če so ti izkazani, pri zakupninah nepremičnin pia se i^znava amortizacija v višini 25 Odst. od dosežene Mftupolne. 32. člen Davek na dohodke od premoženj« in premoženjskih pravic se plača po sledečih stopnjah: od davčne osnove: din: do od 1.000 do od 2.000 do od 3.000 do od 4.000 do od 6.000 do od 8.000 do 10.000 nad 10.000 1.000 2.000 3.000 4.000 6.000 8.000 15 »/4 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50% Davka od premoženja in premoženjskih pravic so oproščeni tisti zasebniki, ki imajo dohodke od oddajanja opremljenih sob oziroma ležišč turistom in potnikom’ X. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 34. člen Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se plača v sledečih letnih zneskih: 1. za težke traktorje (nad 35 Kfi) od vsake KS — 30 din, 2. za velike mlatilnice (nad 1600 kg kap. na tux)) — 300 din, 3. za strojne žage za lesno predelavo — 200 din, 4. za vsako samorodno trto v vinogradu — 0,30 din. I XI. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DEI*A DRUGIH 35. člen Osnova za davek na tujo delovno silo Je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb. Dohodek, dosežen s tujo delovno silo, se določa v odstotku na izplačani bruto osebni dohodek oseb, s katerimi je sklenjeno delovno razmerje in pri posameznih dejavnostih znaša: Vrsta dejavnosti: % obrtno predelovanje kovin 60 kemične obrti 60 obrtno predelovanje lesa 50 stavbne obrti 60 živilske obrti 40 avtoprevozaiiitvo 100 ostale dejavnosti 50 36. člen Davek, dosežen * uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se plača jto stopnji 30 odst. 37. člen Zaveaanoi, ki plačajo prispevek od obrtnih dejavnosti od. pavšalne letna dolenjski list — št. 9 <936) — 29. februarja 1968 STRAN 29 STRAN 28 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 osnove, plačajo tudi davek na tujo delovno silo v pavšalnem letnem znesku in to od vsakega zaposlenega delavca letno: vrsta dejavnosti: din: obrtno predelovanje kovin 1000 kemični obrati 1000 stavbne obrti 1200 obrtno predelovanje lesa 500 živilske obrti 500 vse ostale stroke 600 gostinstvo 1000 ' XII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 38. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plača po stopnji 10 odst. . 39. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Ko zsačne veljati ta ■ odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov in odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov na območju občine Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 10-131/65, 10-132/65, 3-23/66, 14-206/66, 14-207/66, 28-399/66, Skupščinski Dolenjski list št. 8-79/67, 8-80/67, 25-332/67, 25-333/67). Številka: 010-5/68-1 Datum: 26.2.1968 Predsednik občinske skupščine Brežice: Vinko Jiirkas, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 100. ODLOK o prispevkih in davkih občanov I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki se v občini Novo mesto določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. čl«i Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občinska skupščina, se določajo s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNS3GA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja in občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačujejo zavezanci po (dcupni stopnji 4,74 odst. od osnov, določenih s posebnimi predpisi. Višina stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebn^[a dohodka od delovna razmerja bo predpisana s posebnom odlokom. 4. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega ra^ merja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 150 din 2. za osebe, zaposlene ixri krajevnih skupnostih 500 din 3. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiSkih oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 400 din 4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 300 din Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ura^ list SFRJ št. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67 in 54/67) in 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS St. 7/67, 36/67 in 5/68) ter 4. toČke 126. člena, in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolšaki Ust št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 33. februarja 1968 sprejela in. PRISPEVEK IZ OSEBNBGA DOHODKA OD KMETUIKCE DEJAVNOSTI 5. člen Občinski prispevek iz osebn^^ dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje: 1. od kaitastrskega dohodka zemljiSč, zananjianega za katastrski dohodek gozdov, po stopnji 13 odst. 2. od vrednosti lesa, določenega za pose^, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda, po stopnji 20 odst. 6. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmertijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna, za 10 let, 2. na katerih se zasadijo no>n vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,10 ha, aa 5 let, 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: a) nizkodebelni (jablane, hiuške, breskve, marelice in ribez), če je zasajena površina velika najmaiu 0,15 ha, za 6 let, b) visokodebelni (jablane, hruike. češplje, slive, češnje, višnje ia orehi), če je zasajena površina lika najmanj 0,25 ha, za 10 let, 4. za vinograde z žlahtno trto in aadofV> njake, ki se za več kot 30 odst. ob-noviijo z novimi sadikami. V tairih primerih se prizna začasna oprostitev prispevka soraanemo številu no> vih sadik m^roti skupnemu Stevi* lu prejinjih in novih sadik. Vse navedene olajšave se priznajo, če so dela izvršena po strokovnih navodilih organa, pristojnega za kmetij* stvo. 7. člen Fo4eg oprostitev, določenih z repub* liškim zak(xiom, so oproščeni prispevka od kmetijstva tudi zavezaiKri, kate> rih skupni letni katastrski dobodek ne presega 500 din, če jim je dohodek od kmeitijstva edini vir za preživljanje. Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in pro-metni pogoji še posebno slabi, če ski^mi letni katastrski dohodeik teh za> vezancev od n^ozdnih površin ne presega 2.000 din iz naslednjih naselij: Boršt, Dol. Ajdovec, Gor. Ajdovec, Mali Lipovec, Podlipa, Srednji lipo-vec. Vel. Lipovec, Brezova reber, Sela pri Ajdovcu, Dolž, Iglenik, Mali C3ero-vec. Veliki Cerovec, Vrhe pri Doižu, Do-bindol. Gor. Sušice, Uršna sela, Verdun pri Uršnih selih, Gabrje, Gor. &i-hadol, Jugorje, C3or. Križ, Dol. Kiiž, Poljane i»i Žužemberku, Vrh pri I&iSu, Vrhovo pri Žužemberku, Harinja vas, Sela pri Stravberku, Stravberk, Vrh pri Pahl, Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazi-na, Pleš, Hrušica, Pangerčgrm, Ih^ianja seta, Mali Ban, Vel, Ban, Podstenice, CJerovec, Bušinec, Vel. Rigelj, Mali Rigelj, Reber, Zahsec, Sela pri Hinjah, Lopata, Visejc, Vrh pri Hinjah, Stare žage. Travni dol, Laze, Kunče, Šmihel pri Žužemberku, Bud^ja vas, Deše-ča vas, Drašča vas, Klečet, Plešivica, Vel. Lipje, Gradenc, Klopce, Malo L^ je. Konec, Mihovec, Podgrad, Pristava, Vinja vas, Javorovica, Brezovica pri Stopičah, Hrib pri Orehku, Mali Orehek, Sela pri Zajčjem vrhu. Vel. Orehek, Zajčji vrti, 2aloviče, Prevole, Ea-tje, Zvirče, Lašče, Gor. Grčevje, Srednje Grčevje in Paha. Prispevka od kmetijstva so (^ro-ščeni še zavezanci iz naslednjih višinskih krajev, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne pres^^ 1.200 din: Vinji vrh, Dol. Suhadol, CreSnjice, Dol. Grčevje, Koti, Zagrad ixri Otočcu, Gor. Dole, Jelendol, Segooje, DoL Kot, Gor. Kot, Vinkov vrh, Golohdnjeik, Grč vrh, Tolsti vrh, Drenje, Cemše, Dol. Mraševo, Dol. Lakovnice, Gor, Lakovni-ce, Jurna vas. Koroška vas, Rakovnik, Kuzarjev kal, Suhor, Stara Bučka, Stopno, Jama pri Dvoru, Podgozd, Drča, Vrbovce, Gor. Mraševo, Mali Podljuben, Petane, Vel. Podljuben, Ap-nenik, Mihovo, Vratno, Gor. Kamenje, Globočdol, Gabemik, Goriška gora, Klenovik, Male Poljane, Celevec, Dol pri Smarjeti, Grič pri Klevevžu, Mala Strmica, Sela pri Zburah, Obrh pri Smarjeti, šmarješke Toplice, Goltišnik In Trška gora. Zavezancem, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin iz drugega odstavka tega člena presega 2.000 din, zavezancem iz tretjega odstavka pa 1.200 din, se odmeri občinski prispevek od kmetijstva samo od razlike nad 2.000 oziroma 1.200 din. 8. člen Zavezancem — borcem in aktivistom NOV, ki imajo posebno dobo priznano v dvojnem trajanju, se pri odmeri občinskega prispevka od kmetijstva prizi^o posebne olajšave. Odmerjeni občinski prispevek se zmanjša: 1. borcem in aktivistran iz leta 1941 In 1942 — za 80 odst., 2. borcem in aktivistom iz leta 1943 — za 60 odst., 3. borc^ in aktivistom iz leta 1944 in 1945 — za 40 odst. Ta olajšava se prizna tudi zavezancem, v katerih družinskih skupnostih žive borci in aktivisti, ki izpc^ujejo pogoje iz tega člena, če se l»vijo s kmetijstvom in če je to njihov glavni vir dohodkov. Ta olajšava pripada tudi vdovam padlih in umrlih borcev in aktivistov, če niso ponovno sklenile zakonske zveze. E*ravico do olajšave po tem členu imajo le zavezanci — borci in aktivisti NOV, če jim dohodek od kmetijstva preiistavlja glavni vir dohodkov za preživljanje. Vso potrebno dokumentacijo, iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu določene pogoje za priznanje olajšave, dostavi. občinskemu organu, pristojne mu za dohodke, občinska organizacija združenja borcev NOV Novo mesto. IV PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DO HODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI: 9. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti), ki se odmerja od pavšalnih letnih osnov, se plačuje po stopnji 7,9 odst, 10. člen Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se otoerja od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova: stopnja: do 15.000 din 10 «/o od 15.000 do 18.000 din 12 % od 18.000 do 21.000 din 15 % od 21.000 do 24.000 din 18 % od 24.000 do 27.000 din 21 % od 27.000 do 30.000 din 24 «/o od 30.000 do 35.000 din 28 «/o od 35.000 do 40.000 din 32 % od 40,000 do 45.000 din 36 «/o od 45.000 do 50.000 din 40 % od razlike nad 50.000 din 45 % 11. člen Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti tudi obč^, ki opravljajo prevoz potnikov z osebnimi avtomobili. 12. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti po ugotovljenem dejanskem osebnem dohodku plačujejo poleg že z zakonom določenii obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti še zavezanci, ki samostojno opravljajo naslednje storitvene obrtne dejavnosti: kleparstvo, mehanika, finomehanika, avtomehanika, ključavničarstvo, avtokleparstvo, elektromehanika, elektrpinstalaterstvo, mizarstvo, tapetništvo, zidarstvo, tesarstvo, kamnoseštvo, parketarstvo, pečarstvo, so-boslifcarstvo in pleskarstvo, steklarstvo in vodovodno instalaterstvo. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti po ugotovljenem dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din celotnega dohodka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni, oziroma, če se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tak dohodek. 13. člen Največji oziroma povprečni letni osebni dohodek od delovnega razm(?r ja, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti, znar ša za posamezne dejavnosti letno: stroka: Znesek v din: poprečni najvišji 1. Predelovanje nekovin: a) izdelovanje opeke 11.200 14.600 b) ostale dejavnosti 11.200 13.400 2. Predelovanje kovin: a) kovaštvo 13.400 15.700 b) kleparstvo 13.400 19.000 c) mehanika 15.700 22.400 č) drobna kov. galant. 15.700 22.400 d) finomehanika ' 13.400 20.200 e) ključavničarstvo 15.700 20.200 f) avtokleparstvo 17.900 21.300 g) urarstvo 15.700 20.200 h) ostale dejavnosti 13.400 20.200 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: a) elektromehanika 14.600 22.400 b) elektroin- štalaterstvo '14.600 22.400 c) ostale dejavnosti 13.400 20.200 4. Predelovanje, lesa: a) kolarstvo 11.200 15.700 b) sodarstvo 11.200 15.700 c) mizarstvo 14.600 19.000 č) tapetništvo 14.600 19.000 d) ostale dejavnosti 11.200 16.800 5. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: a) pletiljstvo 11.200 15.700 b) krojaštvo 11.200 15.700 c) šiviljstvo 11.200 ' 15.700 č) izdelovanje kravat (konfekcija) 12.300 16.800 d) ostale dejavnosti 11.200 16.800 6. Predelovanje usnja: a) čevljarstvo 9.000 11.200 b) ostale dejavnosti 11.200 13.400 * 7. Izdelovanje gumijastih izdelkov: a) vulkahizerstvo 11.200 15.700 b) osta,(e dejavnosti 11.200 17.900 8. Izdelovanje živil: a) mesarstvo 20.200 24.600 b) slaščičarstvo 19.000 22.400 c) pekarstvo 19.000 22.400 č) sodavičarstvo 16.800 22.400 d) ostale dejavnosti 13.400 20.200 9. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: a) zlatarstvo 16.800 21.300 b^ cvetličarstvo 15.000 20.000 c) vrtnarstvo 15.000 18.000 č) ostale dejavnosti 14.600 20.200 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 27 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 10. Stavbna obrt: a) zidarstvo 13.400 17.900 b) kamnoseštvo 14.600 19.000 c) tesarstvo 13.400 17.900 č) parketarstvo 14.600 19.000 d) pečarstvo 12.300 17.900 e) soboslikarstvo in pleskarstvo 15.700 20.200 f) steklarstvo 15.700 22.400 g) vodovodno inštalaterstvo 15.700 20.200 h) ostale dejavnosti 13.400 20.200 Obrtne, osebne in druge storitve: a) dimnikarstvo 13.400 15.700 b) fotografiranje 16.000 22.000 c) mlinarstvo 11.200 16.800 č) moško frizerstvo 11.200 19.000 d) žensko frizerstvo 13.400 21.300 e) optika 16.800 22.400 f) žaganje drv 13.400 17.900 g) ostale dejavnosti 11.200 17.900 Gostinstvo: 16.000 24.000 Cestno prevozništvo: a) osebni avtomobilski promet 15.700 20.200 b) tovorni avtomobilski promet 19.000 22.400 to 'm: <5 H 14. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku vnaprej se določi zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno in ne up>orabljajo dopolnilnega dela drugih ter osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov) in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo. Upravni organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, določi letni znesek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, pri tem pa mora upoštevati naslednja merila: a) delovni čas, b) pridobitno sposobnost, c) opremljenost. Določi se najnižji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki znaša za posamezaie stroke; '4. kemična 250 din 5. papirna 250 din 6. lesna 250 din 7. tekstilna 150 din 8. usnjarska in gumarska 150 din 9. živilska 200 din 10. izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov 100 din 11. stavbarstvo 200 din 12. obrtne, osebne in druge storitve: a) moško in žensko frizerstvo 200 din b) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 250 din c) mlinarstvo 150 din č) krpanje, pranje in likanje perila in obleke 50 din d) ostale obrti te dejavnosti 100 din 13. vse ostale dejavnosti 200 din 1. nekovinska 2. kovinska 3. elektrotehnična 200 din 250 din 300 din Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji, kakor bi znašal prispevek od osnov, določenih v 13. členu tega odloka, z uporabo stopnje iz 9. člena tega odloka. 15. člen Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organimra Jugoslovanska loterija, po stopnji 10 odst.; 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, po stopnji 15 odst.; 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, po stopnji 15 odst.; 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, po stopnji 15 odst.; 5. od provizij poslovnih agentov In poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig in pod. ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije, po stopnji 15 odst.; 6. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki razkladajo, nakladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v stalnem zn6sku, po stopnji 15 odst.; 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, po stopnji 20 odst.; 8. od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, po stopnji 15 odst.; 9. od dohodkov od potujočih zabavišč in prirejanja prireditev, p>o stopnji 15 odst.; 10. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, deiov-ne in druge organizacije, po stopnji 20 odst.; 11. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe, delovne in druge organizacije, razen za krajevne skupnosti, će se za take storitve po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi letne pavšalne osnove ali v pavšalnem letnem 'znesku, po stopnji 15 odst.; 16. člen Pismeni sporazum med občino in zavezancem o osnovi ali letnem znesku prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se lahko sklene za eno do dveh let v roku, ki je določen za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti. Organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, mora pri sklepanju sporazuma upoštevati zlasti naslednje: 1. da osnova za odmero ali letni znesek prispevka ne more biti nižji, kakor je določeno v 13. oziroma 14. členu tega odloka z upoštevanjem stopenj iz 9. in 10. člena; 2. delovni čas; 3. pridobitno sposobnost zavezanca; 4. predvideno število zaposlene delovne sile; 5. opremljenost obrtne delavnice oziroma kapacitete večjih delovnih sredstev in prostorov, in 6. kraj poslovnega sedeža obrti z ozirom na potrošna središča. Sporazum mora biti sklenjen po načelu zaslišanja zavezanca in velja samo s pristankom zavezanca. 17. člen Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kakor eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov znašajo za: 1. poslovne prostore, zidane, do 2 odstotka, 2. poslovne prostore, lesene, do 5 odstotkov, 3. stroje, orodje in inverriar, do 15 odstotkov. Amortizacija se ne prizna za Že amortizirane stroje, orodje in inventar ter poslovne prostore. 18. člen Prispevka od obrtnih dejavnosti so oproščeni občani, ki opravljajo obrtne storitvene dejavnosti brez uporabe tuje delovne sile ali svojih družinskih članov, če ssnaša njihova sta,rost preko 60 let pr ženslcah, oziroma preko let pri moških. 65 Občan, ki na osnovi predpisanega obrtn^[a dovoljenja začne prvikrat opravljati redno storitvemo obrtno dejavnost, je oproščen plačila prii^>evka od obrtnih dejavnosti za 6 mesecesv od cačetka opravljanja take dejavnosti. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 19. člen Občinski prispevek iz osebn^;a dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 15 odstotkov. 20. člen Letni kosnnati osebni dohodek, na podlagi katerega se določa osnova za odmero prispevka iz osebnega dohod-ksL od samostojna opravljanja intelektualnih storitev, znaša 24.000 din. 21. člen Občinski prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 odst. 22. člen Za sklenitev pismenega sporazuma med občino in zavezancem o osnovi iJi letnem mesku prispevka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se uporabljajo določbe 16. člena tega odloika. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 23. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov an telmičnih izboljšav se plačuje po stopnji 6 odst. 24. člen Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za. obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za prosveto to kulturo. Vn. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 26. »en Dav^ od stavb se v občini Novo mesto plačuje od stavb in delov stavb, ki BO dajejo v najem. 26. člen Davek na dohodke od stavb znaša 40 odst. od ugotovljenih osnov. 27. člen Stroški vzdržev^a in upravljanja stavb z amortizacijo 20)ašajo 60 odst. enoletne stanarine oziroma najenuiine. Vni. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 28. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravde se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova: stopnja: do 2.000 din 20% nad 2.000 do 4.000 din 25 0/9 nad 4.000 do 6.000 din 30% nad 6.000 do 8.000 din 35% nad 8.000 do 10.000 din 40% nad 10.000 din 50% 29. člen Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti plačevanja t^a davka. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 30. člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali imajo posajeno samorodno trto, plačujejo davek v naslednjih letnih znesldh; 1. za težke traktorje nad 35 KS, od vsake KS 20 din 2. za buldožerje, od vsake KS 30 din 3. za kombajne od vsake KS 50 din 4. za bagre, od vsake KS 50 din 5. za mlatilnice na strojni pogon s kapaciiteto nad 1500 kg na uro 300 din 6. za motorne žage (veneoianke) 200 din 7. za samorodno trto: a) v katastrskih občinah: Ajdovec, Brezova reber, Cerovec, Dobindol, Daljnji vrh, Dvor, Gaber-je. Gor, Polje, Gor. Straža, Globodol, Golobi-njek. Gor. Križ, Hinje, Jurka vas, Lakovnice, Mima-peč, Poljane, Podturn, Prečna, Reber, Sela pn Hinjah, Stavča vas. Stare 2^e, Stopiče, Stranska vas, Šmihel pri Žužemberku, Težka voda, Vdnja vas. Vel. Lipje, Vel. Fodljuben, Žužemberk 0.05 din b) v drugih katastrskih občinah 0,10 din X. DAVEK ZA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 31. člen Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za da^rek na tujo delovno silo, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 40 odst. takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 32. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilna dela drugih, se plačuje v višini 20 odst. od ugotovljenih osnov po 31. členu tega odloka. Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujej6 davek od tuje delovne sile v letnem paivšatoem znesku za vsakega delavca, ki znaša: 1. za proizvodne obrtne dejavnosti 400 din. 2. za storitvene dnige dejavnosti obrtne in 300 din. Zavezancem, ki redno zaposlujejo več kakor enega delavca, se davek na tujo delovno silo zniža za 10 odst. za vsakega nadaljnjega delavca, vendar največ do 50 odst. odmerjenega davka po določbah tega člena. 33. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka daje po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance. Za izvajanje tega odloka skrbi upravni organ, ki je pristojen za dohodke. 34. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 7/67). 35. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. števiUca: 422-09/64 Datimi: 33.2.1968 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r. 101. Na podlagi 1., 1. a in 3. a člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zendjišfia (Uradni Usi SRS št. 42/66 2! OJ H co O* c p ce 00 73 H PS > 09 Cn in 4U/t>7) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinska zbora in zboma delovnih skupnosti dne 33. februarja 1968 sprejela ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen Za uporabo mestna zeanljišča na območju občine Novo mesto se predpisuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Za mestno z^nljišče velja po tem odloku zazidano in nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših mesta in naseljih mestnega značaja, izven teh pa tudi zemljišča, ki ležijo v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali za-zidainim načrtom. 3. člen Prispevek od zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površinske enote uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. Prispevek od nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površinske enpte nezaradanega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo in so za njo konkretni Interesenti oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Za uporabno površino stanovanjskih prostorov se šteje površina stanovanjskega prostora, ki je osnova za določitev stanarine. V to površino se štejejo garaže, ne pa stopnišča, skupni hodniki, ve^, kleti, drvarnice, podstrešja, balkoooi in podobno. Za uporabno površino poslovnih prostorov se šteje površina poslovnega prostora, ki je osnova za določitev najemnine oziroma, ki bi bila osnova za določitev stanarine, če bi se ta določala. Sem ne spa^jo gospodarska poslopja, ki jih lastnik uporablja za kmetijsko dejavnost. Kot poslovne prostore je po tem odloku šteti prostore, ki slvižijo za industrijsko, obrtno, trgovsko ali drugo poslovno dejavnost. Obveznost plačevanja prispevka po drugem odstavku t^a člena preneha po izdaji gradbenega dovoljenja. 2. ima na zemljišču ali stavbi oziroma delu stavbe pravico uporabe. 5. člen Prispevek se ne plačuje: 1. za mestna zemljišča in stavbe, ki se uporabljajo za vojaSke namene (sem ne spadajo stanovanjske zgradbe in objekti družbenega standarda, ki so last JA), 2. za stavbe in prostore, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti od nacionalizacije, 3. za zemljišče, ki se uporablja, za nadzemne komtuialne objekte in naprave, zaščitna področja ter so v upravljanju občine ali komimalne delovne organizacije, 4. za zemljišče, ki se uporablja za železsniške prometne naprave, 5. za zemljišče, ki je ob vodotoku in je v upravi vodnogospodarske organizacije, 6. za ^izidano in nezazidano zemljišče, ki se uporablja za dejavnost ko-mimalnih delovnih oi^ianizacij (razen poslovnih prostorov, stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda), 7. za zemljišče, ki se uporablja za pridobivanje gradbenega materiala (gramoznice, oi>ekame), 8. za zemljišče, na katerem so javne zelene površine ali zeleni pas, 9. za zazidano in nezazidano zemljišče, ki ga uporabljajo bolnice, zdravstveni dom, zavod za zdravstveno varstvo in veterinarska postaja, 10. za zazidano in nezazidano zemljišče, ki se uporablja za socialno dejavnost in otroško varstvo, 11. za zazidano in nezazidano zemljišče, ki se uporablja za šolstvo vseh stopenj in njihovih domov, 12. za zazidano in nezazidano zemljišče, ki ga uporabljajo kulturne in prosvetne ustanove, t^esnovzgojne in družben« politične organizacije, društva in druge delovne organizacije, ki se financirajo iz občinska prora-čima. 6. člen Prispevka ne plačujejo: 1. občani, ki prejemajo stalno družbeno pomoč, 2. upoikojenci, ki prejemajo var stveni dodatek, 3. zavezanci prispevka od kmetijstva, katerih katastrski dohodek ne presega 500 din in jim je dohodek od kmetijstva edini vir za preživljanje, 4. občani, ki so brez stalnih dohodkov. 7. člen ne, se mestno zemljišče uvršča v tri kategorije: 1. kategorija (poslovna cona) zajema mesto Novo mesto. n. kat^orija zajema mestna zemljišča v naseljih: BrSlin, Brod, Cegelni-ca, Gotna vas, Irča vas, Jedinščica, Ločna, Mačkovec, Mala Bučna vas, CJor. Straža, Vavta vas. Vel. Bučna vas, Re-grča vas, Šmihel pri Novem mestu in 2abja vas ter Dolenjske Toplice in Šentjernej. III. kategorija zajema naselje Žužemberk. 8. člen Višina mesečn^a prispevka se določi od kvadratnega metra površine in sicer: I. kategorija: a) za stanovanjske površine 0,15 din b) za poslovne prostore 0,25 din c) za nezazidana stavbna zemljišča 0,05 din II. kategorija: a) za stanovanjske površine 0,15 dm b) za poslovne prostore 0,15 din c) za nezazidana stavbna zemljišča 0,05 din III. kat^jonja: a) za stanovanjske površine 0,10 din b) za poslovne prostore 0,10 din c) za nezazidana stavbna zemljišča 0,04 din 9. člen Prispevek je namenski in se uporablja za obnovo, rekonstrukcijo in novogradnje komimalnih objektov, naprav in nai^jav kolektivne komunalne potrošnje in ^cer: 1. za vozišča ulic, stanovanjskih in indiistrijskih cest; hodnike, kolesarske steze in na vseh mestnih stezah; trge, postajališča mestnega in medkrajevnega prometa izven avtobusne postaje; javne parkirne prostore (izven vozišč), peš poti in dovozne poti v stanovanjskih naseljih, 2. za cestno prometno signalizacijo na vseh mestnih cestah, 3. za zelene površine, rekreacijske površine, otroška igrišča in podobno v stanov^skih naseljih, 4. za omrežje javne razsvetljave, 5. za kanalizacijsko omrežje za odvod meteornih voda. Program porabe sredstev pripravi upravni odbor komunalnega sklada v sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti. 10. člen Zavezanci za prispevek so zaradi odmere prispevka dolžni priglasiti občinskemu upravnemu organu za komunal* 4. člen Zavezanec prispevka je tisti, ki: 1. je lastnik zemljišča ali stavbe oei-icasia dela stavbe na ndem. Glede na ugodnosti, ki jih posamezno zemljišče nudi uporabniku, kot so: lega zemljišča v naselju, prometna povezanost s centrom, opremljenost s komunalnimi napravami in druge za njegovo uporabo pomembne (^oolišči- ne zadeve podatke o površinah, ki so po tem odloku osnova za plačevanje prispevka, in sicer v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka; v enakem času so dolžni priglasiti tudi vsako nastalo spremembo. Na osnovi zbranih podatkov občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo določi mesečni znesek prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 11. člen Zavezanci prispevka iz 1. točke, 4. člena tega odloka so dolžni plačevati prisp>evek trimesečno in zapade v plačilo v 15 dneh po preteku trimesečja. Zavezanci prispevka iz 2. točke 4. člena tega odloka plačujejo prispevek mesečno; prispevek zapade v plačilo do 15. v naslednjem mesecu. Zavezanec za prispevek lahko plača prispevek tudi za več mesecev vnaprej. 12. člen Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu iz 4. člena tega odloka v povračilo ustrezen del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v smislu drugega odstavka 10. člena tega odloka, če zavezanec od njega to zahteva. Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevk za uporabo mestnega zemljišča je dolžan plačati. Imetniku stanovanjske pravice, ki zaostane s plačevanjem povračila prispevka za uporabo mestnega zemljišča, je mogoče odpovedati' stanovanjsko pogodbo; pri tem se ustrezno uporabljata 3. točka prvega odstavka in drugi odstavek 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 11/66). 13. člen Občinski organ, pristojen za finance, vodi evidenco o podatkih za odmero, opravlja knjiženje, pobiranje in Izterjavo prispevkov. 14. člen Sredstva prispevka se zbirajo na posebnem računu komunalnega sklada pri občinski skupščini in se lahko porabijo samo na območju, na katerem so bila zbrana. Upravni odbor komiuialnega sklada je dolžan najmanj enkrat na leto i»ro čati občinski skupščini in krajevni skupnosti, na katerem območju se pri spevek zbira, o višini zbranih prispev' kov ter načinu njihovega trošenja. Evidenco vplačanih prispevkov vodi organ, pristojen za finance, ločeno za Novo mesto z bližnjimi naselji, za Dolenjske Toplice, za Gor. Stražo z Vav-to vasjo, za Šentjernej in za Žužemberk. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. marca 1968 dalje. Številka: 420-08/65 Datimi: 23.2.1968 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r. 102. Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni Ust SFRJ št. 52/64) in 1., 4., 4/a. in 6/a. člena zakona o komimalnih taksah (Uradni list SRS št. 29/65 in 5/68) ter 4. točke 126. člraia in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski listšt. 14/67 In 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbor in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1968 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o 'komunalnih taksah 1. člen V 2. členu odloka o komunalnih taksah (Uradni vestik Dolenjske številka 29/65) se na koncu 2. člena doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. — za cestna motoma vozila v zasebni lasti.« 2. člen V 1. točki 8. čleaia odloka se znesek »500 din« nadomesti z zneskom »10 din«. 3. člen Za 9. členom odloka se doda nov 9/a. člen, ki se glasi: »Komunalne takse na cestna motorna vozila v zasebni lasti znašajo letno: 1. za tovorne avtomobile, glede na-nosilnost: do nad 3 do nad 4 do nad 5 do nad 6 do nad 7 do nad 8 do nad 9 do nad 3 tone 4 tone 5 ton 6 ton 7 ton 8 ton 9 ton 10 ton 10 ton 2. — za tovorne priklopnike, glede na nosilnost, kot za tovorna vozila navedena v 1. točki tega člena; 3. — za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg kot 7^ motoma kolesa pod 9. točko tega člena glede na delovno prostomino motorja, za tovome tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 4. — za delovna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave (130, člen zakona o prispevkih in davkih občanov — Uradni Idst SRS št. 7/67), ne glede na nosilnost in težo: 120 din; 5. — za delovne priklopnike razen priklopnikov, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave, ne glede na nosilnost in težo: 60 din; . 6. — za traktorje: do 25 KM 120 din nad 25 do 40 KM 170 din nad 40 do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din 7. — za vlečna vozila s polpriklop-nikom se plača taksa kot za tovorna vozila, navedena pod točko 1.; 8. — za osebne avtomobile in kombinirana vozila (kombi), glede na delovno prostomino motorja in sicer: do 900 ccm 80 din nad 900 do 1350 ccm 120 din nad 1350 do 1800 ccm 300 din nad 1800 do 2500 ccm 600 din nad 2500 do 3100 ccm 1000 din nad 3100 ccm 1500 din 9. — za motoma kolesa: nad 125 do 250 ccm 30 din nad 250 do 500 ccm 40 din nad 500 do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din 3. člen Za 11. člen odloka se dodasta nova 400 din od tone 1.725 din 2.300 din 3.000 din 4.000 din 5.500 din 7.000 din 10.000 din 10.000 din -f- 3-000 din za vsako začeto tono nosilnosti nad 10 ton. ll/a. in 11/b. člena, ki se glasita: »11. a člen Komimalna taksa za cestna motdr-na vozila v zasebni lasti se plačuje v času in na način, kot to predvideva odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motoma vozila (Uradni list SFRJ št. 47/67). Za cestna motoma vozila, ki bodo do uveljavitve tega odloka že registrirana za leto 1968, odmeri in izterja takso po tem odloku za leto 1968 organ občinske skupščine, pristojen za dohodke. 11. b člen Takse po tem odloku ne plačujejo invalidi, ki so po 2. točki 61. d člena zakona o spremembah in dopc^tvah temeljnega zakona o cestah (Ur. list STRAN 22 DOLENJSKI LIST — St. 9 (936) — 29. februarja 1968 SFi^Cj o- 1/67) oproščeni plačila pristojbin za. motorna vozila. Zavezanci iz 1. m 2. točke 9/a. člena se Oprostijo sorazmerni del takse, če nis(j opravljali prevozniške dejavnosti več, kakor 30 dni zaradi okvare in nujnega popravila tovornega avtomobila ali priklopnika.« vni sklad za potrebe gospodarskih or ganizacij (UrsMdni vestnik okraja Novo mesto št. 18/62). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. janiiarja 1968. cionalna in znaša v občini iz rednega delovn^a razmerja 4,74 %. 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se ne plačuje od dohodkov, navedenih v zveznih in republiških predpisih 4. člen 12. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Komunalne takse na cestna motorna vozila v zasebni lasti se plačujejo v občinski komunalni sklad in se smejo porabiti samo za modernizacijo cest izven naselij. Uporaba drugih taks se določa z vsakoletnim proračunom.« 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. Januarja 1968. Številka 432—08/65 Datum: 23. 2. 1968 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r. številka: 420-026/62 Datum; 23.2.1968. Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r. OBČINA SEVNICA 104. Na temelju 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67) in 4. ter 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) ter 21. in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celja, št. 35/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 21. februarja 1968 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica 6. člen Za skupine dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo te-le pavšalne osnove: Vrsta dohodkov: Pavšalna osno^ va din: 1. od osebnega dohodka gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnem gospodinjstvu 150 2. od osebnih dohodkov oseb, za poslenih pri krajevni skupnosti 500 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških in lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in gospodarskih organizacijah 400 4. od osebnega dohodka vseh za poslenih v planinskih domovih 400 III. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva 103. Na podlagi 3. člena zakona o skupnih rezervah gospodarskih organizacij in iporabi njihovih sredstev (Uradni lisi FLRJ št. 9/61 in 22/62 in Uradni list SFRJ št. 47/64, 14/65, 12/67 in 54/67) in 3. člena zakona o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarke organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 5/68) ter 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list. št. 14/67 in 'A 'fiS) Je občin»ka skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1968 sprejela ODLOK o določitvi višine prispevka, ki gre v skupne rezerve gospodarskih organizacij v občini Novo mesto 1. člen V skupne rezerve gospodarskih organizacij v občini Novo mesto plačujejo gospodarske organizacije prispevek v višini 2 odstotka od z zakonom določene osnove. 2. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o odstotku prispevka, ki se plačuje v republiški in občinski rezer- . I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki v občini Sevnica se določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjiijejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiška zakona o prispevkih in davkih občanov, temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo ter po določbah tega odloka in predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Za kritje potreb družbene skupnosti plačujejo občani prispevke in davke iz osebnih dohodkov. Od dohodka, doseženega z osebnim delom in v drugih primerih, ki so določeni z zveznim zakonom, plačujejo občani prispevek. Od dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilne delovne sile, od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, plačujejo občani davek. 3. člen Stopnja prispevkov in davkov se določi za vsako vrsto prispevkov in davkov posebej. II. Prispevek iz osebn^ dohodka iz delovnega razmerja 4. člen Stopnja prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je propor- 7. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva se plačuje: — od kmetijskih zemljišč po katastrskem dohodku, — od gozda po vrednosti posekanega lesa. 8. člen Prispevek od kmetijstva od dohodka posekanega lesa se obračuna od osnove, ki predstavlja vrednost lesa, določnega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja. Osnovo za odmero prispevka določi pristojni organ za dohodke, glede na količino in povprečno ceno lesa na panju in sicer po vrstah in vrednostnih razredih. CSozdna organizacija mora predložiti pristojnemu organu za odmero pri-spekov do 15. februarja v letu, za katero se odmerja prispevek, seznam vseh, katerim Je bil odobren posek za to leto in sicer po količini, vrstah in vrednostnih razredih, za naknadni posek pa v 15 dneh po izdaji dovoljenja. 9. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka znaša 15 %. 10. člen Glede na lego, tržne p>ogoje in prometne zveze se zaradi določitve različnih stopenj prispevka od kmetijstva obmoćje občine Sevnica razdeli na dve skupini in sicer: V II. oziroma III. skupino spadajo naslednje katastrske občine: II. skupina: III skupina: Bučka Blanca Boštanj Brezovo Kladje Loka Metni vrh Podvrh Poklek Selce Sevnica Sv. Jurij Šmarje Šentjanž Tržišče 2igarski vrh 2urkov dol Goveji dol Pijavice Studenec Kompolje Leditm Log Hubajnica Vrh Kal Krsinji vrh Lakenc Telče Cerovec Cimik Okroglice Podboršt Podgorje Radež Zabukovje Krajna brda Trnovec 11. člen Stopnje prispevkov iz dohodka od kmetijstva so progresivne in znašajo: II.: III.: od 200 do 500 16% 9% od 500 do 800 17% 10% od 800 do 2.000 18% 11 % od 2.000 do 4.000 19% 12% od 4.000 do 7.000 . 20 % 13% od 7.000 do 10.000 21P/0 14% od 10.000 do 15.000 22% 16% Zavezanec plača prispevek po stopnji in skupini po kraju bivališča. 12. člen Prispevka na dohodek od kmetijstva so oproščeni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 500 din pod irogojem, da je ta dohodek edini vir za preživljanje. Nadalje so oproščeni prispevka od kmetijstva tisti zavezanci iz višinskih predelov, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni katastrski dohodek ne presega 2000 din, v krajih nad 800 metrov nadmorske višine, če letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 3.000 din. Začasne oprostitve prispevka na dohodek od kmetijske dejavnosti se priznajo: 1. za zemljišča, ki so za kmetijsko obdelavo neuporabna, pa so z investicijo zavezanca postala uporabna za 10 let 2. zemljišča, na katerih se zasadijo vinogradi, za 4 le la 3. za zemljišča, na katerih se zasadi novi sadovnjak; — nizkodebelni nasad za 5 let — visokodebelni nasad m 10 let Začasne oprostitve se priznajo, će so opravljena vsa dela po navodilih in pod nadzorstvom pristojnega organa zo kmetijstvo. 14. člen Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki so sodelovali v NOV in imajo ta čas priznan v dvojnem trajanju, se občinski prispevek od kmetijstva zniža in sicer: — udeležba od 1941. leta 50% — udeležba od 1942. leta 40 % — udeležba pred 9. 9.1943 35 o/o — udeležba po 9. 9.1943 30% — udeležba od 1944. leta 20% — udeležba od 1945. leta 10% IV. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 15. člen Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti občani, ki samostojno opravljajo obrt in trajno storitveno dejavnost in samostojni gostinci. Ne glede na določila iz prejšnjega odstavka pa plačujejo zavezanci, ki bodo imeli ali so imeli nad 15.000 celotnega dohodka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni, prispevek po dejanskem dohodku. 16. člen Pavšalna letna osnova se določi praviloma za eno leto naprej tako, da sme dosegati največji letni osebni dohodek, ki ga doseže delavec v rednem delovnem razmerju določene, podobne ali drugačne dejavnosti v občini Sevnica ali v sosedni občini. Največji letni osebni dohodek je določen v 20. členu tega odloka. 17. člen Prispevek od -obrtne dej£^Wiosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvod njo in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtne dejavnosti ne plačujejo pci pavšalni letni osnovi, v pavšalnem zne sku ali po odbitku. Osnova za prispevek od obrtne de javnosti, ki se določa po dejanskem osebnem dohodku, praviloma ne sme znašati manj kot znaša enoletni povprečni osebni dohodek delavca vistrez-ne strokovne izobrazbe iste ali sorodne stroke v občini Sevnica ali v sosedni občini za redni delovni čas. Povprečni osebni dohodek je dolo čen v 20 členu tega odloka 1R. člen Zavezancu, ki plačuje pnspeveK v pavšalnem znesku, določi pristojni upravni organ za dohodke, upu&Levajoč gospodarsko dejavnost, pogoje, obseg dela in potrebe po določeni storitveni dejavnosti, prispevek v pavšalnem letnem znesku, • ki ne sme presegati 1200 din. 19. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje od teh dejavnosti in v naslednjih odstotkih: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in lotu, ki jih orga nizira Jugoslovanska loterija 10 % 2. od dohodkov zavarovalnih pc verjenikov 15 Vo 3 od provizij zastopnikov zavodov za varstvo malih avtor skih pravic ^ 15 % 4. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno ter zbiranje oglasov in ngiročil za take pu blikacije 15 Ib 5. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevek v pavšalnem znesku 15 % 6. od dohodkov delavcev, ki de lajo doma za državne organe in druge organizacije 20 % 7. od dohodkov prevozništva, kot ^ postranskega poklica, razen za prevoze krajevnim skupnostim 20 % 8. od dohodkov za prenos lesa in drugega materiala in vleko z vprežno živino 15 % 9. od priložnostnega opravljanja storitev posameznikom, državnim organom, delovnim in drugim organizacijam 20 % 10. od dohodkov potujočih zaba višč, prireditev 10 % Prireditelji tujih zabavišč m prireditev morajo pred začetkom oziroma prireditve na območju občine prijaviti zabavišče finančnemu organu občine. Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se pobira pri izplačilu dohodkov, obračunava tisti, ki dohodek izplača. Ta je tudi odgovoren za pravilno obračunavanje prispevkov. 20. člen Povprečni letni osebni dohuac.. le; najvišji letni osebni dohodek do’avca astrezne strokovne 'zobrazbe iste de lavnosti na podlagi katere se določa osnova za pri.'?pevek po dejanskem osebnem dohodku in pavšalna letna DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 21 STRAN 20 DOLENJSKI LIST — gt. 9 (936) — 29 februarja 1968 osnova /5ij zavezance, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, znaša: Dejavnost: R 3 o o S ® — ® *5 2 I c o {* v Om s *9 O • • a > ^ « š o g c •M S .M >2 l-i rt A 1. Predelava nekovin 2. Predelava kovin; — kovaštvo — ključavničarji, kleparji, strugarji, orodjarji in izdelava kovinske galanterije — mehanika kolen — avtomehanika m avtokleparstvo — urarstvo — ostalo 3 Izdelovanje električnih aparatov — elektrolnstalater-stvc in elektromehanika — ostalo 4. Predelava lesa: — kolarstvo, sodar-stvo — mizarstvo 5. Izdelava izdelkov tekstilnih 6. Predelovanje usnja: — čevlj^stvo — izdelovanje usnjene galanterije — ostalo 7. Izdelava izdelkov gumijastih 8. Izdelava živil: — peka — slaščičarji — mesarstvo, basarstvo — ostalo klo- 9. Izdelava kemičnih izdelkov: — svečarstvo — ostalo 10. Izdelava raznih izdelkov: — izdelava kovinskih okrasnih predmetov — izdelava predmetov iz plastičnih mas — ostalo 11. Gradbena obrt; — Instalaterstvo — zidarstvo In tera-cerstvo — tesarstvo 9.000 10.000 10.000 12.000 13.000 15.000 9.000 16.000 18.000 9.000 11.000 14.000 16.000 14.000 16.000 12.000 14.000 11.000 13.000 13.000 15.000 12.000 14.000 8.000 10.000 13.000 — 12.000 15.000 12.000 14.000 10.000 12.000 16.000 12.000 12.000 14.000 16.000 6.000 8.000 5.000 7.000 16.000 18.000 16.000 18.000 15.000 17.000 18.000 20.000 14.000 16.000 18.000 — SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST — sobno slikarstvo in pleskarstvo 14.000 16.000 — izolaterstvo 14.000 16.000 — steklarstvo 12.000 14.000 — ostalo 11.000 15.000 12. Obrtne, osebne in druge storitve; — frizerstvo 10.000 12.000 — fotografiranje 8.000 10.000 — ličarstvo 10.000 12.000 — ostalo 10.000 10.000 13. Zasebna gostišča 16.000 20.000 1 14. Transportne usluge: — prevozi s tovorni- mi avtomobili 18.000 — — prevozi z osebni- mi avtomobili 14.000 16.000 — prevozi s konjsko vprego 14.000 — 15. Vse ostale dejavno- sti 10.000 12.000 21. člen Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti ali letni znesek prispevka sta lahko določena sporazumno med občino in zavezancem prispevka za eno ali več let, ne glede na višino dohodkov in gospodarsko dejavnost zavezanca. Ce se določi letna osnova za prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti oziroma letni znesek prispevka, mora zavezanec izpolniti pogoje: — imeti obrt ali drugo gospodarsko dejavnost prijavljeno pri pristojnem organu za obrt pri občini, — vložiti pismeno vlogo za obdavčitev na podl£^gi sporazimia, ^ — prijaviti celotni predvideni dohodek in čisti dohodek, S celotnim dohodkom je mišljen enoletni promet s prodanihi blagom ali opravljene storitve. Pri obdavčitvi oziroma zaračunavanju davka pa je treba upoštevati vse določbe zakona o prispevkih in davkih občanov. Sporazvunno se lahko določi osnova oziroma prispevek ne glede na višino dohodkov in gospodarske dejavnosti zavezanca. 22. člen Najvišja stopnja amortizacije znaša: 1. za orodje 20 % 2. za zidane poslome prostore 3 % za lesene 5 % 3. za stroje 15 % 4. za motoma voadla 15 ®/o Amortizacija pod 3. in-4. se prizna za dobo 6 let od nabavne vrednosti stroja oziroma motornega vozila. 23. člen Poleg olajšav po zveznih in republiških zakonih o prispevkih in davkih občanov se pri odmeri prispevkov od obrtne dejavnosti priznavajo še naslednje olajšave: 1. zavezanci, ki so v občini prvič ustanovili obrtno delavnico in so v tej delavnici najmanj 1 leto opravljali storitveno obrtno dejavnost, se za prvih 6 mesecev oprostijo plačila prispevkov; 2. zavezancem od storitvene in proizvode dejavnosti se ne predpisujejo prispevki za leto, ko dopolnjuje moški 60 let, ženska pa 55 let starosti. Pc^oj je še, če zavezanec dela sam, brez tuje delovne sile in da dohodek ne presega 8.000 din, razen gostilničarjev; 3. od prispevne osnove se odštejejo dohodki invalidskih in otroških prejemkov, katere bi dobivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge dejavnosti; 4. določila 14. člena odloka se uporabljajo tudi za obrtnike borce NOV, katerim se odmerja prispevek po pavšalni osnovi ali po dejanskem dohodku. V primeru smrti člana upravičenca te olajšave pripada olajšava tudi njegovemu zakonskemu drugu tako dolgo, dokler se ne poroči. To določilo velja tudi za zavezance iz 14. člena tega odloka. 24. člen Stopnja prispevka od obrtne dejavnosti po pavšalni osnovi znaša letno 7,9 odstotka. 25. člen Prispevek iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti po dejanskem dohod- lai znaša; do 15.000 io «/b od 15.000 do 18.000 12% od 18.000 do 21.000 15% od 21.000 do 24.000 18 % od 24.000 do 27.000 21 % od 27.000 do 30.000 24% od 30.000 do 35.000 28% od 35.000 do 40.000 32% od 40.000 do 45.000 36% nad 45.000 40% V. Prispevek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev 26. člen Letni povprečni kosmati dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, PK) katerem se določa osnova za prispevek iz' osebnega dohodka od s«no-stojnega opravljanja intelektualnih storitev, znaša; — za odvetnike 15.000 din — za vse ostale 10.000 din 27. člen Stopnja za odmero prispevkov ša 15 odstokov. 28. člen Osnova za prispevek od foteleilduid-nih storitev 'ah letni znesek prispevka se lahko določi sporazumno med ol> dlno in zavezancem prispevka. Glede pogojev se uporablja drugi odstavek 21. člena tega odloka. 29. člen Prispevek od intelektualnih storitev ▼ odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po od bitku) plačajo občani, ki opravljajo dr žavnim organom ter delovnim In dru glm organizacijam priložnostne storit ve, če tl dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancem, ki pla^jujejo prispevek od letne osnove ali v pavSalnem znesku. Stopnja prispevl:a na te dohodke maša 15 odstotkov. VI. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 30. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od ai^rskih pravic, f>atentov in tehničnih izboljšav znaša 6 odstotkov. Ce nastane dvom, aU gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtni izdelek, odloča o tem komisija, ki jo imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga občinska skupščina za to pooblasti. VII. Davek na dohodke od stavb 31. člen Razen primerov, ki jih določa zakon, so davka od stavb oiproščeni dohodki; — od kmečkih stavb, ki jih rabijo kmetje, ki se bavijo izključno s kmetijstvom za lastno uporabo in jih ne dajejo v najem; — od zgradb, ki so zgodovinsko In kulturno zaščitene; od stavb, ki so stare nad 100 let In niso adaptirane in izven gradbenega okoliša Sevnice; — od stavb socialnih podpirancev. 32. člen Najemninska vrednost stanovanja se sa stroške vzdrževanja in anaortizacije aoianjša za 60 odstotkov. 33. člen Davek od zgradb se plačuje po stopnji 40 odstotkov. ' VIII. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 34. člen Od dohodkov od prodaje predmetov večje ali trajne vrednosti,^ Id so kupljeni z namenom prodaje ter od dohodkov od premoženja in premoženj- skih pravic, se plačuje davek od premoženja In sicer; od osnove: po stopnji: do 500 din 20% do 1.000 din 25% do 2.000 din 30% do 3.000 din 35% do 4.000 din 40% do 6.000 din 50 % nad 6.000 din 60 Oj Davek se ne plača od opremljenih sob, danih v najem. IX. Davek na kmetijske priprave in samorodno trto 35. člen Občani, ki Imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali imajo samorodno trto, plačujejo od tega davek in sicer: a) za težje traktorje nad 35 KS 200 din b) od hibridne trte , 0,30 din c) od mlinov ne strojni pogon 100 din X. t)avek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb 36. člen Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb. Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se uporablja v odstotku od tenkim osebam izplačanega osebnega dohodka, in sicer: Vrsta dejavnosti: odstotek: 1. proizvodna obrt 25 % 2. storitvena obrt 20 % 3. Intelektualne storitve 15 % 4. od kmetijstva in ostalo 10% 37. člen Zavezanci, ki plačujejo prispevek na podl£^ pavšalnih osnov ali v pavSalnem znesku, plačujejo davek na dopolnilno delo drugih oseb v pavšalnih In sicer; — letno od vsakega zaposlenega delavca: — od brivsko-frizerske, čevljarske, krojaške in šiviljske dejavnosti ter pletilje; 150 din — ostali zavezanci 200 din 38. člen Stopnja davka na tujo delovno si- lo, razen zavezancev, ki plačujejo davek na podlagi pavšalnih oanov ali v pavšalnem znesku, je določena na 15 odstotkov. 39. člen Razen primerov, ki jih določa zakon o prispevkih In davkih občanov, so davka od tuje delovne sile oproščeni tudi; — kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor je družinskih članov go- spodarstva za delo nezmoza ii i; dru-žins^ članov pri vojakih, — zavezanci prispevka od Kmetijstva, ki so stari; ženske nad 55 in moški nad 60 let ter nimajo drugih za delo sposobnih družinskih članov XI. Davek na- dobitke od iger na srečo 40. člen Stopnja davka na igre na srečo nad 100 din se plača po stopnji 10 “/o 41. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: odlok o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 6-54/65, 20-305/65, 34-576/65, 4-44/66, 16-254/66 in Skupščinski Dolenjski list St. 8-99/67), odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov v občini Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 6-55/65, 4-41/66 in Skupščin-sB Dolenjski Ust St. 8-100/67) ir 'dlok o določitvi proizvodnih okolišev (rtra-dnl vestnik Celje, št. 11-154/65. 2:<-32fl '66 in Skupščinski Dolenjski list številka 8-102/67) 42. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka; 422—3/68—3 Sevnica, 21.2.1968 Predsednik občinske skupščine: Franc Molan, 1. r. 105. Na podlagi 1. Člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mMtnega MmljiiCa (Uradni Urt SFRJ, St. 51/67), 1. člmia Mkona o prispevku sa uporabo mestnega zemlJlSča (Uradni list SRS St. 42/66 In 40/67) in 100. člena statuta občine Sevnica Je dbcinata Blnip-Sčina Sevnica na seji občinskega zbora in ■bon delovnih skupnosti dne 31. februarja 1968 tprejtla ODLOK o prispevku ta uporabo mestnega zćmlJiMa na območja obOiM Sevnica 1. člen S tem odlokom se uvaja plačevanje prispev. kov za uporabo mestnega zemljiSča (v nadalj. njem besedllut prispevek) na območju mest« Sevnica in v krajih Šmarje ter Krmelj ob pogojih, ki so določeni s tem odlokom. a. člen Za mestno zemljiSče po tem odloku se iteje zazidano in nezazidano »emljiSče v oljem frad-benem okoliSu ter v območjih ic 1. Člena tega odloka navedenih krajih, ki so zajeta v urbanističnem odiroma zazidalnem načrtu. 3. člen Prispevek se sme uporabljati samo za graditev, rekonstrukcijo in v»£rtevanje objektov in naprav kolektivne potroinje in lioer; — za mestne ceste, trge, hodnike, peSpotl, dovozne p^i, Javne parldme proctort la podobno; DOLENJSKI LIST — Št. 9 (»36) — 29. februarja 1968 ' STRAN 19 STRAN 18 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 za zelene površine po zakonu o urejanju In vzdrževanju zelenih povrSin (Uradhl list SRS, St. 11—105/65); otroška igrišča; omrežje javne razsvetljave; kanalizacijsko omrežje za odvajanje atmosferskih in odpadnih voda, v kolikor v stroškovni ceni za kanalizacijo niso vsebovani stroški za tako graditev, rekonstrukcijo oziroma vzdrževanje; stroške, ki nastanejo z Izvedbo in vzdrževanjem gornjih naprav ter za administrativne izdatke. 4. člen Mestno zemljišče se glede na ugodnosti, ki jih nudi za stanovanja ali za proizvodnjo oziroma poslovno dejavnost, razvrsti v dve kategoriji. V I. kategorijo spada mestno zemljišče na območju Sevnice in Šmarja. V II. kategorijo spada naselje Krmelj. 5. člen prispevek se plačuje od kv. m koristne površine in sicer: — v I. kategoriji mesečno 0,12 din, — v II. kategoriji mesečno 0,10 din. Za koristno površino po prejšnjem odstavku tega člena se šteje: 1. pri stanovanjih tista površina, od katere se plačuje stanarina oziroma tista površina, ki JO uporablja lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja; 2. pri poslovnih prostorih in stavbah tista površina, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost oziroma od katere se plačuje najemnma; 3. zemljišča, ki Jih delovne organizacije uporabljajo za svojo poslovno dejavnost (dvorišča, skladišča, manipulativni prostori in ostala funkcionalna zemljišča). Za nezazidano zemljišče, za katero je izdelan urbanistični ali zazidalni načrt in ki je po letnem etapnem načrtu predvideno za zidavo ter se da na podlagi ^vpraševanja (Kidati interesentom za gradnjo, se plačuje prispevek v I. kategoriji po 0,02 din, v II. kategoriji pa po 0,01 din od kv. m. Prispevek se ne plačuje od zemljišča pri individualnih hi-šali do 500 kV. m oziroma do tiste i^vrSine, ki jo določa za takšno hišo urbanistični oziroma zazidalni načrt. 6. člen Prispevek mora plačevati imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalci zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pravice. V poslovm stavbi oziroma za poslovni prostor mora plačevati prispevek uporabnik poslovnih prostorov. T. člen Prispevek se ne plačuje v primerih, kot Je to določeno z zveznim oziroma republiškim zakonom. Plačevanja prispevka so oproščeni tudi m-vestitorji zasebnih stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so plačali v gotovini pogodbeni prispevek tudi za gradnjo komunalnih naprav kolektivne potrošnje po določilih odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju; občine Sevnica (Uradni vestnik (Delje, št. 1^285/66) največ za dobo 10 let od dneva plačila žabjega pogodbenega zneska. Ti investitorji so oproščeni plačevanja prispevka toliko časa, da se oprostitveni znesek izenači z vplačanim zneskom. Lesno-predelovalna, kovinska in kemična m-dustrija je oproščena plačila prispevkov od koristnih površin po 3. točki 5. člena tega odloka. Prispevka so oproščene tudi osebe, ki imajo skupaj z ožjimi družinskimi člani manj kot 500 din skupnih mesečnih dohodkov. 8. člen Mesečni prispevek določi zavezancu z odločbo oddelek za gosi^arstvo in finance občinske skupščine Sevnica. Zoper odločbo o odmeri prispevka ima zavezanec pravico pritožbe. 9. člen Osnovo za odmero prispevka za zasebni sek. tor uudl etažni) stanovanj in poslovnih prostorov ter zemljišč so doižni prijaviti obcm-ajcemu upravnemu organu lastmki zgradb ozi-loma posameznih stanovanj. Osnove za odmero prispevka za poslovne in druge zgrajene prostore ter zemljišča, ki se uporabljajo za gospodarske in druge priaobit-vene dejavnosti, so dolžne prijaviti občinskemu upravnemu organu deiovne orgamzacije ozironna uporabniki zgrajenih prooiorov ui ^etja oziroma na predlog krajevnih skupnosti potrdi svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine Sevnica in to po opravljenem licitacijskem postoi&u. Prispevek za uporabo mestnega zemlJiSča se sme uporabljati na območjih, kjer je bil pobran. 15. člen Pristojni svet izda po potrebi natančnejša navodila za izvajanje tega odloka. 16. člen Prispevrfs po tem odloku se plačuje od 1. naslednjega meseca, ko začne veljati odlok. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, številka: 420—9/68—3 Sevnica, 21. 2. 1968 Predsednik občinske skupščine: Franc Molan, 1. r. 106. Na podlagi 1. in 2. člena temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 52—722/64), 4 a. člena republiškega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, St. 29— 301/65 in 5—15/68) ter 100. člena statuta ob-čine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35— 2^/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora deJovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela ODLOK O uvedbi komunalne takse 1. člen Občinska skupščina predpisuje komunalna takse za cestna motorna vozila v zasebni lastnini. 2. člen Komunalna taksa za motorno vozilo znaša; 1. a) za tovorna vozila: do 3 ton nosilnosti po 200 din od ton« do 4 ton nosilnosti 862 din do 5 ton nosilnosti 1150 din do 6 ton nosilnosti 1500 din do 7 ton nosilnosti 2000 din do 8 ton nosilnosti 2250 din do 9 ton nosilnosti 3500 din do 10 ton nosilnosti 5000 din naa 10 ton nosilnosti 5000 1500 din za vsako začeto tono nosilnosti; b) za delovne tricikle z nosilno^jo do 400 kg kot za motoma kolesa pod 6. točko glede na delovno prostornino motorja. Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 2. za delovna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave (130. člen zakona o prispevkih in davkih občanov — Uradni list SRS. St. 7/67) glede na nosilnost in težo 120 din; 3. a) za tovorne priklopnike in specialne to- vorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov', glede na nosilnost, kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena; b) za delovne priklopnike, razen priklopnikov, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave ne glede na nosilnost m težo 60 din; 4. za vlečna tovorna vozila, razen vozil, ki m štejejo za kmetijske proizvajalne priprave: a) za traktorje: do 25 120 din do 40 KM 170 din do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din b) za vlečno vozilo s polprlklopnikom se plača taksa kot za tovorna vozila, navedena pod 1. točko. 5. Za osebne avtomobile in kombinirana vozila (kombiji), glede na motorno prostorni, no motorja: do 900 ccm 80 din do 1350 ccm 120 din do 1800 ccm 240 din do 2500 ccm 400 din do 3100 ccm 1000 din nad 3100 ccm 1500 din 6. za motoma kolesa: nad 125 ccm 30 din nad 250 ccm 40 din nad 500 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din 3. člen Taksa po predhodnem členu se pobira T času in na način, veljaven za pobiranje pristojbin za cestna motoma vozila (Uradni list SFRJ, St. 47—598/67). 4. člen Za leto 1968 se Izjemrana ta taksa vpUfit tako, da se lastniki vozil pozovejo zarMli vpUr čil. Vojaški in delovni invalidi imato olajšave tako kot pri plačilu cestnih pristojbin. 5. člen Zbraiui sredstva iz 2. člena tega odloka se smejo uporabljati za viidrževanje, rekoostrui cijo ter novogradnjo cest ter drugih prometnih zvez in se stekajo v cestni sklad občine Sevnica. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem li^u, upo-nUslja pa se od 1. januarja 1968. številka: 423—3/6»—3 Sevnica, dne 21. 2. 1968 Predsednik občinske skiq>ščine: Franc Molan, 1. r. 107. , Na podlagi 46. člena zakona o po-^vnih stavbab in prostorih (Uradni list SFRJ, št. 43-750/65) in 100. člena statuta občine Sevnica je občinska skupščina Sevnica na seji občAnsk^ zbora in zbora delovnih Edcupnostl dne 21. februarja 1968 sprejeila ODLOK o pos:ojih, kdaj sme najemodajalec odpovedati najem poslovnih jirostorov samo iz določenih razlofov 1. člen Zavodom, ki oipravljajo ne območju občine Sevnica rttravstveoo, socialno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo In druSbeisopoiUtiičnini organizacijam, kot občinski koaferesici 23CS, občinski konferenci SZDL, občinskemu sindikalnemu svetu, občinskemu odboru ZB, občin^emu komiiteju ZKIS In občinskemu odboru BK, sme najemodajalec odpovedati pogodbo o najemu poslovnih prostoirov samo s prejšnjim soglasjem občinske skupSčine Sevnica. 2. člen Občinska skui>Sčina je dolžna odlo-čaiti o tem, ali bo dala svoje soglasje ali ne, na prvi seji občiziske skupSčine po tem, ko je bila taka zahteva za soglasje podana. 3. člen Ce občinska skupščtiia v času dveh mesecev od dneva, ko je zahteva za soglasje bila podana, ne odloči o tem, se Šteje, da je bilo soglasje molče podano. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 364/68-3 V Sevnici, 21.2.1968. Predsednik občinske skupščine: Franc Molan, l.r. gospodarskih organizacij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-22/68) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela ODLOK o odstotku prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije na območju občine Sevnica v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Sevnica 1. člen Gospodarske organizacije na območju občine Sevnica plačujejo v letu 1968 za čas od 1. januarja do 31. decembra 1968 v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Sevnica prispevek v višini 2 odstotka od dohodka, ki ga doseže gospodarska organizacija, zmanjšanega za i^lačane osebne dohodke, vsebovane v tem dohodku, za prispevke, ki jih gospodarska organizacija pla^e iz dohodka in za zsnesek, W ga mo(ra vložiti v rezervni sklad. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odstotku prispevka, ki se plačuje v republiški in občinsM rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij x>bčine Sevnica (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 22470/62). 3. člen Ta odlok za^e veljati naslednji dan 1» objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja 1» se od 1. januarja 1968r Številka- 428-1/68-1 Sevnica, 21.2.1968. r Predsednik občinske skupščine: Franc Molan, 1. r. 108. Na podls^ 3. člena zakiona o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezecrve OBČINA TREBNJE 109. Na podl^ 1. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni Ust SRS, številka 29/65 in 5/68) in 153. člena statuta ob^e Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinska zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1968 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje 1. člen Poglavje »II. TARIFA« v Odloku o komunalnih taksah v občini Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 24/65) se dopolni tako, da se za tar. št. 1 doda besedilo: »Tar. št. 2 Zasebni lastniki motornih vozil, ki imajo vozila registrirana v občini Treb- nje, plačujejo komunalno takso na cestna motoma vozila v zasebni lastnini, ki znaša za 12 mesecev: 1. za tovorna vozila: a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost: do 3 tone 200 din od tone nad 3 do 4 tone 863 din nad 4 do 5 ton 1150 din nad 5 do 6 ton 1500 din nad 6 do 7 ton 2000 din nad 7 do 8 ton 2750 din nad 8 do 9 ton 3500 din nad 9 do 10 ton 5000 din nad 10 ton 5000 din + 1500 din za vsako začeto tono nosilnosti. b) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 1% kot za motoma kolesa pod 6. točko tega člena glede na delovno prostornino motorja, za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 20 din več 2. za delovna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave (130. člen zakona o prispevkih in davkih občanov — Uradni list SRS št. 7-59/67), ne glede na nosilnost in težo: 60 din. 3. a) za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažcmje določenih tovo* rov, glede na nosilnost, kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena; b) za delovne priklopnike razen priklopnikov, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave, ne glede na nosilnost in težo: 30 dki. 4. za vlečna tovorna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske pro- zvajalne priprave: a) za traktorje: do 25 KM 60 din nad 25 do 40 KM 85 din nad 40 do 63 KM 110 din nad 63 KM 135 dn b) za vlečna vozila s polprlklopni- kom se plača taksa kot za tovorna vo- zila, navedena pod 1. točko. 5. za osebne avtomobile in kombi- nirana vozila (kombi), glede na delov- no prostO(mino motorja. in sicer: do 900 ccm 40 din nad 900 do 1350 ccm 60 din nad 1350 do 1800 ccm 150 din ned 1800 do 2500 ccm 300 din nad 2500 do 3100 ccm 500 din nad 3100 ccm 750 din 6. za motoma kolesa: nad 125 do 250 ccm 15 din nad 250 do 500 ccm 20 din nad 500 do 1000 ccm ' 25 din nad 1000 ccm 30 din Takso za cestna motoma vozila v zasebni lastnini za leto 1968 morajo za- DOLENJSKI LIST — št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 17 DOLENJSKI LIST — St. 9 (936) ~ 29. februarja 1968 evkih in davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/67, 11/67 in 21/67) se v 3. členu stopnja »5,2« nadcmiestd s stopnjo «4,75«. V istem členu se doda nov odstavek, ki glasi: »Del stopnje iz prejšnjega odstavka tega člena, po kateri obračunani prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja pripada temeljni izobraževalni skupnosti, se določi s posebnim odlokom.« 2. člen 4. člen odloika se ^premeni taiko, da se glasi: »Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja na podlagi i>avšalnih ocsnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih — 150 dinarjev, 2. za osebe, zaposlene pzi krajevnih skupnostih — 400 dinarjev, 3. za ssaposlene v domovih planinskih društev — 400 dinarjev. 3. člen V 5. členu se glava tabele spremeni tako, da dosedanje »I., II. n m. skupina« postanejo »II., III. in IV. skupina«. V 5. členu se kot drugi doda nov odstavek, ki se glasi: »Pri odmeri prispevka iz prv^;a odstavka t^ člena se uporabljajo stopnje tiste skupine, v kateri leži zemljišče, vendar te ne morejo biti nižje kot veljajo za osnovo kupnega katastrskega dohodka od negozdnih zemljišč posameznega gospodarstva.« 4. člen V pirvem odstavku 10. člena ae črta točko 4., dosedanija 5. točika pa postane točka 4. 5. člen Besedilo II. člena se črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Komisijo za cenitev škode v smislu določil 56. člena aaOsona o pri^>ev-kih in davkih občanov imenuje oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine.« 6. člen Člen 12. se črta. 7. člen V 1. točki 14. člena se stopnja »12,9« nadomesti s stopnjo »7,9«. V 2. točki 14. člena se osnove in stopnje spremenijo tako, da se glasijo: Osnova nad: do: Stopnja: 16.000 13 16.000 20.000 15 ao.000 34.000 16 24.000 28.000 21 28.000 32.000 24 32.000 36.000 27 36.000 40.000 30 40.000 45.000 33 45.000 50.000 36 od razlike nad 50.000 40 a. člen Drugi odstavek 15. člena se črta. Za prvim odstavkom 16. člena se doda dva nova odstavka, ki glasita: »Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačujejo prispevek po dejanskem dohodku vsi zavezanci, ki so v preteklem letu imeili več kot 15.000 din celotnega dohodka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni, oziroma če se predvideva, da bodo r tekočem letu dosegli tak dohodek, in vsi ostali zavezanci, ki so dolžni voditi poslovzie knjige. Za odmero prispevka za zavezance iz prejšnjega odstavka se uporabljajo stopnje prispevka, kakršne veljajo za odmero prisi)evko»v od osnov, ugotovljenih po dejanskem oselmem dohodku (2. točka 14. člena odloika).« 9. člen Clen 16 se v celoti spremeni, tako da se glasi: »Letni znesek osebn^a dohodka, na podlagi kater^ se določa pavšalna ali dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za leto 1968 znaša: Letni osebni dohodek a Dejavnost: 1. predelovanje nekovin 12.650 14.950 . predeik>vaDje kovin: a) kovaštvo, ključav- ničarstvo 13.800 16.100 b) kleparstvo 12.650 16.100 c) drobna kovinska galanterija 16.100 23.000 d) galvanizerstvo. precizna mehaikika 13.800 17.250 e) ostale dejavnosti 12.650 16.100 lesna stroka: a) mizarstvo, kolar- stvo in sodarstvo 12.000 16.000- b) tapetništvo 14.950 18.400 predelovanje papirja: 13.800 16.100 izdelovanje tekstil- nih izdelkov: a) pletiljstvo 11.000 14.000 b) krojaštvo 14.950 18.400 c) šiviljstvo 12.000 14.000 predelovanje usnja: a) sedlarstvo 13.800 16.100 b) čevljarstvo 8.000 10.000 izdelovanje živil: a) slaščičarstvo 12.000 16.000 b) pekarstvo 18.400 23.000 c) mlinarstvo 12.650 16J00 d) sodavičarstvo 17.250 23.000 8. izdelovanje Izdelkov iz plastičnih mas 9. stavbena obrt: a) zidarstvo in tesarstvo b) kamnoseštvo c) parketarstvo d) pečarstvo e) steklarstvo f) vodovodno in toplovodno inšta-laterstvo g) elektroinštalater-stvo h) ostale dejavnosti 10. o^ale dejavnosti 14,950 18.400 13.800 18.400 14.950 19.550 14.950 19.550 12.650 14.950 14.000 20.000 14.950 18.400 18.400 24.1S0 14.950 19.560 13.800 18j400 11. osebne obrtne in druge storitve: a) moško in žensko frizerstvo 12.650 17.250 b) vozaio ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih izdelkov 13.800 17.250 C) ostale osebne s^ ritve 12.650 16.100 12.gostinstvo 17.250 23.000 13. avtoprevozništvo 18.400 23.000 10. člen Clen 21. se spremeni tako, da se dosedanje stopnje v naslednjih točk^ nadomestijo z novimi stopnjami: — v 1. točki se stopnja »15%« nadomesti s stopnjo »10 %«; — v 2 točki se stopnja »17 %« nadomesti s stopnjo »15 ®/o«; — v 3. točki se stopnja »17 %« nadomesti s stopnjo »15®/o«; — v 4. točki se stopnja »17 ®/o« nadomesti s stopnjo »15 %«; — v 5. točki se stopnja »20 %« nadomesti s stopnjo »15%«; — v 6. točki se stopnja »17 %« nadomesti s stopnjo »15 %«; — v 8. točla se stopnja %«. nadomesti s stopnjo »20%«; v — 9. točki se za besedo »tovorjenja« doda »in vlek»<, stopnja »15 %« nadomesti s stopnjo »10 %«; — vil. točki se stopnja »20 %« nadomesti s stopnjo »25 ®/o«. 11. člen Ta odlok začne vejati osmi d^ po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje. Številka: ^2-03/68-1 Datum: 23.2.1968. Predsednik občinske skupščine Trebnje: CSril Pevec, 1. r. 111. Na podlagi 3. člena Zakona o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/68) in 153. člena Statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1968 sprejela UDLOK o določitvi prispevka, ki se plačuje v sklad skupne rezerve gospodarskih organizacij na območju občine TREBNJE nizacije na območju občine Trebnje prispevek v višini 1 odstotka od dohodka, ki ga doseže gospodarska organizacija, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke, vsebovane v tem dohodku, za prispevke, ki jih gospodarska organizacija plačuje iz dohodka, in za znesek, ki ga mora vložiti v rezervni sklad. 2. člen Izjemoma znaša 7& čas 1.1. do 31.12.1968 višina prispevka, ki se plačuje v smislu 1. člena tega odloka, 2 odstotka. 3. dlen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi prispevka, ki se plačuje v sklad skupne rezerve gospodarskih organizacij na območju občine Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 20/62). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka: 420-04/68-1 Datum: 23.2.1968. Predsednik občinske skupščine Trebnje; CSril Pevec, 1. r. 112. Na podlagi 5., 9., 22„ 32. in 35. člena Temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65 in 52/66, 31/67 ter 54/67) in 153. člena statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23.2.1968 sprejela 'ODLOK o spremembi odloka o občiniskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in občinskem prometnem davku od plačil za storitve 1. člen V tarifi občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o občinskem prometnem davku blaga na drobno in občinskem prometnem davku od plačil za storitve (Uradni vestnik Dolenjske, št. 29/65, 11/66 in 25/66 ter Skupščinski Dolenjski list. št. 8/67 in 17/67), se točka 2 tarifne št. 6 spremeni tako, da se glasi: , 2. od plačil za druge storitve 15<>/'e. 1. člen 2. člen V skupne rezerve gospodarskih or- Ta odlok začne veljati osmi d^ po ganiaacij plačujejo gospodarske orga- objavi v Skupščmskem Dolenjskem listu, iiporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka; 421-02/68-1 Datum: 23.2.1968. Predsednik občinske skupščine Trebnje; Ciril Pevec, 1. r. OBČINA RIBNICA 113. Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64, 52/66, 54/67), 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64 in 7/67), 4. in 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ št. 52/64) in 9. točke 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1968 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Ribnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki občanov se v občini Ribnica določajo irt predpisujejo po določbah temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in tega odloka ter predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Prispevki se obračunavajo in plačujejo iz dohodka, ki je dosežen z osebnim delom občanov (osebni dohodek), davki pa iz dohodka občanov od premoženja, premoženjskh pravic in premoženja, ki ga imajo ali pridobijo, ter dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih. 3. člen S prispevki in davki občanov se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti, za katere je vsak občan dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se plačuje v višini 4,74 odstotka od s predpisi določenih osnov. S posebnim odlokom občinske skupščine bo določen odstotek prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje. STRAN 14 DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 5. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delavnega razmerja na podlimi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne kosmate pavšalne osnove: 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih, 150 N din; 2. ža osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih, 500 N din; 3. za ribiče in lovce, zaix)slene v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih in organizacijah, 400 N din; 4. za osebe, zai)osleine v domovih planinskih društev, 300 Ndin. ' III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje: 1, od kmetijskega zemljišča — od osnov, ki predstavljajo katastrski dohodek po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova za odmero N-din: preko: do: Stopnja; eS I, S 800 8 3 800 2.000 10 4 2.000 4.000 12 5 4.000 7.000 14 7 7.000 10.000 16 9 Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se katastrske občine raa^poredljo v dve skupini: III. skupina: k. o. Dolenja vas, k. o. Gorenja vas, k. o. Goriča vas, k. o. Jurjeviča, k. o. Prigorica, k .o. Ribnica, k. o.Sodražica, k. o. Sušje, k. o. Vince, k. o. Zamostec; IV. skupina: k. o. Dane, k. o. Gora, k. o. Grčarice, k. o. Hrib, k. o. Podpo-Ijane, k. o. Rakitnica, k. o. Retje, k. o. Sv. Gregor, k. o. Travnik, k. o. Velike Poljane, k. o. Zimarice. 2. od gozdn^ zemljišča od osnov, ki predstavljajo vrednost lesa določenega za posek — po stopnji 20 odst. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 7. člen Prispevek Iz osebnega dohodka od sazxK>stojnegia opravljanja obrtnih in drugih gosi>odarskih dejavnosti se odmerja iK) pavšalni letni osiK>vl, v pavšalnem letnem znesku, v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka in po dejanskem osebnem dohodku. 8. člen Pridevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti od letnih pavšalnih osnov plačujejo obrtniki stnritvendh dejavnosti po stopinj 7,9 odstoCka. 9. člen Prispevek v pavšalnem letnem znesku za posamezne dejavnosti labko najmanj znaša: 1. predelovanje kovin 150 2. predelovanje lesa 200 N*din 3. izdelbvanje tekstilnih izdelkov 100 N-đin 4. predelovanje usnja 100 N-din 5. izdelovanje gumijastih izdelkov 200 N-din 6. izdelovanje živil 150 N-din 7. stavbna obrt 200 N-din 8. vse ostale obrti 150 N-din Pri odmeri letnega pavšalnega zneska tnora upravni organ, pristojen za finance, upoštevati fizično in poslovno osobnost zavezanca, opremljenost delavnice, razpoložljivi čas za opravljar nje dejavnosti ter ostale okolnosti, ki l^iko bistveno vplivajo na višino osebnega dohodka od opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti. 10. člen Pri^>evek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posame2n^ kosmatega dohodka se plačuje: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vjtlačil pil športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jiigoslovanska loterija; 10% 2. od dohodkov < zavarovalnih poverjenikov; 15 % 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo avtorskih pravic: 15 % 4. od dohodkov oseb od prepisovanja not za zvezo Skladateljev Jugoslavije: 15% 5. od provizij agentov in poverjenikov od prodaje knjig, časopisov in zbiranja <%lesov: 15% 6. od dohodkov trazisportnih ia obalskih del, nakladanja, razkladanja itd.: 15 % 7. od prevozništva kot postzasr ske kmetijske dejavztosti: S0% 8. od tovorjenja lesa in dtuffega materiala z delovno živino: 15% 9. od dohodkov od prevoaništva mleka: 10 % 10. od dohodkov delavcev, ki delajo na domu za državne organe in delovne o^;anizac^e, razen od dohodkov od dcnna- če obrti: 30% 11. od dohodkov potujočih zabavišč in prirejanja prireditev; 20 % 12. od dohodkov domače obrti, če se ne izvršuje kot postranska kmetijska dejavnost 8 % Prt^pevek Iz oselmega dohodka od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah: osnova v N-din preko do stopnja 15.000 10 . 15.000 18.000 12 18.000 21.000 15 21JXX) 24.000 18 24.000 27.000 21 27.000 30.000 24 30.000 35.000 26 36.000 40iX)0 32 40.000 45.000 36 45.000 50.000 40 50.000 — 45 Prispevek po dejanskem osebnem dohodku plačujejo poleg obrtnikov proizvodnih dejavnosti tudi (Trtniki storitvenih dejavnosti, fie so v preteklem letu imeli več kot 15.000 N-din celotnega dohodka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni, oziroma če se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tak dohodek. 12. člen Najvišja stopnja Ekonomske amortizacije, IX) kate(rih se obračunava letna amortizacija, ki se odšteje od kosmatih dohodkov, znaša za: 1. ijoslovne prostore — zidane 2 % 2. poslovne prostore — lesene 5 % 3. stroje, orodje in Inventar 15 % 13, člen Letni povprečni in največji osebni dcdiodki delavcev ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podl£^ katerih se določa i>avša}na oziroma dejanska osnova za odmero prispevkor od obrtne dejavnosti, se določa za vsako leto posebej s posdsno odločbo ol> čžnske skupščine Ribnica. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OFBAVLJANJA INTELEKUTALNIH ■ STOiBITEV 14. člen Pri^Jevek is osebnega dohodka od aamostojnega opittvljanja intalektua^ ndh storitev se idačuje od ugotovljenib osnov po stogpnji 15 odstotkov. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV . 15. eien Prispevek Iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in t^iničnih Izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopinji 6 odstotkov. VH. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB 16. člen Davek na dohodek od stavb se plačuje od stavb T naselju Ribnica od ugotovljenih osnov po stopnji 40 odstotkov. Davek od stavb izven naselja Ribnica je oproSčen tega davka, če se ne dajajo v najem. Stzt>Ski vzdrževanja in i^iravljaz^ ttienb se določijo v viMoi 60 odstotkov od ugotovljene ozironia najemne vred-Bocti stanovanja. Vm. DAVEK NA DOHODEK OD PBEM02ENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 17. člen Dbv^ na dohodek od premoženja la premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih progresivnih stopicah: osnova pveko v N*din: do stopnja: — 2.000 20 2.000 4.000 25 4.000 6.000 30 6.000 8.000 35 8.000 10.000 40 10.000 — 40 Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v turistične namene m oprosti plačevanja t^a davka. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PEIOIZVAJALNE PRIPRAVE ' 18. člen Občani, ki imajo določene velike melbabične priprave za kmetijsko in COflKlan^ proizvodnjo, plačujejo od teb predmetov davek. Letni davek za posamezno proizva-Jadno pripravo znaša; 1. za težki traktor nad 35 KS od ipsake KS 60N-din; 2. za buldožer od vsake Ks 120N din; 3. za strojno žago za lesno prede-kivo. 1000 N-din. X. DAVEK NA DOHODEK, DOSE2EN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 19. člen BM dobodek, ki poiedstavlja osnovo m daiv«ik na tujo detomo silo, dosego z uposabo dopolntinega dela dru- gih, se določi v višini 40 odstotkov takim osebam izplačanega osebn^ dohodka. 20. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje v višini 20 odstotkov od ugotovljenih osnov po 19. členu t^a odloka. 21. člen Zav^anci, ki plačujej6 prispevek iz osebn^ dohodka od samostojn^a opravljanja obrtnih in drugih goi^-darskih dejavnosti na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih zneskih, plačujejo davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, v pavšalnem znesku 300 N-din za vsakega zaposlenega delavca. XL DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 22. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plači\je po stopnji 10 odstotkov. XII. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV IN DAVKOV 23. člen Pri^vka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 N din. Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni pri spevni zavezanci iz krajev, kjer so pro izvodni, ekonomski in prometni pogoj posebno slabi. Oprostijo se prispevn zavezanci, če skupni letni katastrski dohodek od nezgodnih površin ne pre sega 2.000 N-din, prispevni zavezanci iz krajev nad 800 metrov nadmorske višine pa tudi, če skupni letni kata strski dohodek teh zavezancev od ne gozdnih površin ne presega 3.000 N-din Za višinske kraje iz drug^a odstav ka tega člena, kjer so proizvodni, eko nomski in prometni pogoji posebno slabi, so določene vasi in zaselki: 1. vsi kraji naslednjih katastrskih občin: v k. o. Gora, k. o. Grčarice, Hrib, k. o, Podpoljane, k. o. Retje, k. o. Sv. Gr^or, k. o. Travnik, k. o. Velike Poljane; 2. Dane v k. o. Dane; 3. Dolenji Lazi in Zapuže v k. o. Gorenja vas; 4. Lipovec in Makoša v k. o. Goriča vas; 5. Kot v k. o. Jurjeviča; 6. Zadolje v k. o. Prigorica: ' 7. Cmec, Graben in Hojče v k. o. Sodražica; 8. Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k. o. Vince; 9. Nova Štifta in Ravni dol v k. o. Zamostec; 10. Globel in Podklaoec v k. o. SU-meace. 24. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijiitvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna, za 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, za 10 let; Navedene oprostitve se ‘priznajo od 1. januarja prihodnjega leta pa izpolnitvi pogojev za oprostitev. 25. člen Kmetom — borcem ia aktivistom NOV, ki imajo od pristojnih organov priznano dvakratno deloviro dobo v času druge svetovne vojne in Jim je glavni poklic kmetijska dejavnost, se obračunani prispevek od kmetijstva zniža in sicer: 1. udeležencem od leta 1941 za 100 odstotkov, 2. udeležencem od leta 1942 in 1943 za 50 odstotkov, 3. udeležencem od leta 1944 za 25 odstotkov. Vso potrebno dokimientacijo, iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu določene p>ogoje za olajšavo, pošlje občinskemu organu, ki je pristojen za dohodke, komisija za z&deve borcev NOV pri občinski skupščini vsako leto do 31. marca. 26. člen Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka obrtnih storitvenih dejavnosti, ki so prvič začeli z izvrševanjem dejavnosti in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oprošč^ plačila prispevka za prvih šest mesecev izvrševanja dejavnosti. XIII. KONČNE DOLOČBE 27. člen Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Ribnica Je pooblaščen, da izdaja po potrebi navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka. 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občaiiov občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/67). 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dclenjskem listu, uporablja pa se od 1. Januarja 1968, razen določb 10. člena tega odloka, ki se uporablja od 1. marca 1968. številka: 422-1/68-01 Datum: 24.2.1968. Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, 1. r. 114. Na podlagi 17. in 80. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64 in 7/67) in 20. točke 65. člena statuta občine Ribnica je ob-čdnska fiJnipščizia Ribnica na seji ob>. DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 13 činskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1968 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohovkov delavcev za leto 1988 v občini Ribnica I. Letni kosmati osebni dohodek delavcev, ha podlagi katerega se bo dol06aia pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti za leto 1968, znaša: Gospodarska Letni kosmati osebni dohodek N*din: dejavnost; c 1 a, > s a najvišji: 1. Predelovanje nekovin 8.000 10.000 2. Predelovanje kovin; a) kovaštvo 10.000 12.000 b) ključavničarstvo 10.000 12.000 c) precizna mehanika 12.000 15.000 Č) kleparstvo 10.000 12.000 d) ostali 10.000 12.000 3. Predelovanje lesa; a) lesosbrugarstvo 13.000 15.000 b) mizarstvo 12.000 15.000 c) tapetništvo 11.000 14.000 č) ostali 13.000 15.000 4. Izdelovanje tekstil- nih izdelkov; a) moško krojaštvo 7.000 9.000 b) žensko krojaštvo 7.000 10.000 c) šiviljstvo 6.000 8.000 č) ostali 5.000 7.000 5. Predelovanje usnja; a) čevljarstvo 5.000 7.000 b) ostali 6.000 7.000 6. Izdelovanje gumija- stih izdelkov; a) vulkanizacija 8.000 10.000 b) ostali 7.00(i 9.000 7. Izdelovanje živil; a) slaščičarstvo 12.000 15.000 b) pekarstvo 10.000 15.000 c) ostali 8.000 10.000 8. Stavbna obrt; a) zidarstvo in fasa- darstvo 12.000 15.000 b) tesarstvo 13.000 15.000 c) soboslikarstvo 12.000 15.000 č) ostali 10.000 12.000 9. Obrtne in dn^;e sto ritve: a) moško frizecrstvo 8.000 12.000 b) žensko frizerstvo 8.000 12.000 c) dimnikaistvo 9.000 15.000 č) gostinstvo 13.000 15.000 d) avtoprevoetiiitvo 13.000 15.000 e) ostali 10.000 15.000 U. Leitm kosmatt osebni dohodak delavcev, na podlasi kaitereg« ae bo določala osnova sa prif^jevek od ilntelek-tualndh stoiitev aa leto 19^, znaša; 1. odvetniM, sdraivniki in den- tteti 16.000 8. osteU 204)00 m. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. ) Številka: 422-1/68-01 Datum; 34.2.1968. Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo .4branamsberff, 1, r. 115. Na podlagi 4. a čOeoa aalapna o Ito-munalnih tiriinh (Uradni list SRS številka 29/65 ia 6/68) in 9. točka 66. fiia-na statuta oib&ine Bitoica Je občinska skupščina Bihcdoa na seji občinskega zbora in Kbom delovnih slcu{)noatl dne 24. febniiurja 1MB tprajtla ODLOK o kommuJnlh takiali v ebSini RltMdca Lfllen V občkii aibDioa at m ceeiM mo* torna vozila t eaiehni lattDioi pTedpor suje koctnuaaizM takaa. 2.čleo Komunalna taksa la l.6l9Da od* loka znaia aa dvanajat meteofl«; 1. za tovonia vgaUac a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna' vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, gleda na noBilnoet: do 3 ton 280 N-din od tone od 3 do 4 tone 1207 N-din nad 4 do 5 ton 1610 N-din nad 5 do 6 ton 2100 N-din nad 6 do 7 ton 2800 N-din nad 7 do 8 ton 3850 N-dn nad 8 do 9 ton 4900 N-din nad 9 do 10 ton 7000 N-din nad 10 ton 7000 N-din in 2800 din 1 1 silnosti. b> za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg, kot za motoma kolesa pod 6. točko tega člena glede na delovno prostornino motorja, za tovorne tricikle z noailnoatjo nad 400 kg pa Se 36 din več; 2. aa delovna voosila, razen voisil, ki se Štejejo za kmetijske proizvajalne priprave (130. člen zaikona o prispevkih in davkih občanov — Uradni list SRS št, 7-59/67), ne glede na nosilnost in težo; 84 N-ddn; 3. a) za tovorne priklopnike in specialne tovorne piriklopnike, ki ao nameščeni aa prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost, kot aa tovor* na voaiila, navedena v 1. točdd tega člena; b) aa dtiovne prUdnpntta laaen l»1kiIopniUcov, ki se štejejo aa kmetij-aka pcito pniiar vadaloa {uripsvve; a) za traktorje: do 25 KM 84 N-d:.n nad 25 do 40 km 119 N-din nad 40 do 63 KM -154 N-din nad 63 KM 189 N-din b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača taksa kot za tovorna vozila, navedena pod L točko; 5, za osebne avtomobile in kombinirana vozila (kombi), glede na delovno prostornino motorja in sicer: do 900 ccm nad 900 do 1350 ccm nad 1350 do 1300 ccm nad 1800 do 2500 ccm nad 2^ do 3100 ccm nad 3100 ocm (k » motoma koOeaa: OOd 125 do 250 ccm nad 260 do 600 ccm nad 500 do 1000 ccm nad 1000 ocm 56 N-din 84 N-din 210 N-din 420 N-din 700 N-din 1050N-dia 21 N-din 28 N-din 35N-diri 42 N-din 8. člen IComunataM. lakaa na saotorna vozi« la ae plačuje T času in na tiaAln, kot to predvidefTO odHok o višini pristojbin, ki aa plačujejo aa cestna motor* m vosUa (Uzadnl list SFRJ It. 47/67). Opeosttbve in olajiava aa vojaške «oi)aa tovaiide, določb a avssaiimi {tfadptaA, t^ajo tudi {^ede plaiCevaaja komunaloe takse po tesn odloiku. Za leto 1068 izterja komunaflno takso tipraivni organ, pristojen aa finance činske skupščine Ribnica, najkasneje do 30. aprila 1968. 4. člen Komunalne takse, plačane pq tem odloku, se v celoti odstopijo cestnemu skladu skupščine občine Ribnica, 5. člen Ta odlok začne veljati osmi jdaa po objavi v Skupščinskem DolenjsKem, listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka: 423-1/68-01 Datum: 24.2.1968. Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, l^r. 116. Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o prosnetnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65 in 62/66) in 9. točke 65. člena statuta občizM Ribnica je občint-ska skupščina Ribnica na seji občin-. takega, zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1968 sprejela ODLOK e spremembah bi dopolnitvah odloka • obdinskam prometnem davlra ▼ obči^ Ribnica 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku v občini Ribnica (Uradni vestnik Dolenjske št. 10/66) in Skupščinski Dolenjski list št. 11/67) se 7. člen spremeni ter se glasi: »Občinski davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje od proizvodov, ki so navedeni v temeljnem zakonu o prometnem davku ter od kmetijskih strojev in njihovih priključkov.« 2. člen V tar, štev. 1 se stopnja 20 odstotkov nadomesti s stopinjo 10 odstotkov. 3. čl^ V tar. štev. 2 se stopnja 25 odstot- • kov nadomesti s stopnjo 20 odstotkov. 4. člen Tar. štev. 3 se v celoti spremeni, ter se glasi: »Od prometa na drobno v ti^ovini, od vseh motornih vozU, razen od kmetijskih strojev in njihovih priključkov: 2. odstotka.« / 5..člen Ta bcUok z£i^!ne veljati osmi dan pb objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabi^ pa se od 1. januarja 1968. fttevilka: 42M/68-01 Datum: 24.2.1968. Predsednik občinske skupščine Ribnica: I Bogo Abrahamsberg, 1. r. OBČINA METLIKA 117. Na podlagi temeljn^a zalcona o komunalnih taksah (Ur. list SFRJ, it. 53/64), zakona o komtinalnita taksah (Ur. lijst SRS, &t. 29/65 in 5/6S) in 119. člena statuta občine Metlika, Je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. 2 1968 sprejela ODLOK • spremrabah in dopolnitrab odloka b komunalnih takimh 1. eieo V 2. členu odloka o toamunalnih taksah (Ur. vestnik Dolenjske St. 6/66), se na koncu 2. točke »pika« nadomesti s podpičjem, nato pa se doda noiva 3. točka, ki ae glasi: >3. na .cestzia motorna vozila v zasebni lastnini.« . s \ 1. čleo Za 11. člecoin se doda oov 11/a člen, ki se' glasi: »Komunalna taksa na oestna motoma vocdla v zasebni lastnini znaSa za 12 mesecev: 1. Za tovorna vozila: a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahk] tovornjaki) ter specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost: do 3 ton r 200 nad 3 do 4 tone " 850 nad 4 do 5 ton 1.115 nad 5 do'6 t(»i . 1.500 nad « do 7 ton 2.000 nad 7 do 8 ton < 2.750 nad 8 do 9 ton 3.500 nad 9 do 10 ton - 5.000 nad 10 ton 5.000 r 1.500 din ’ za vsako začeto • ■ naslednjo tono nosilnosti b) Za tovorne tricikle'z ix»ilnostjo do 400 kg kot za motoma kolesa pod 6. točko tega ^ člena glede na delovno prostornino motorja, za tovorne trldkle z nosilnostjo nad 400 kg pa 5e 20 din več. 2. Za delovna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave, ne glede na nosilnost in težo, 60 din od komada. 8. a) Za tovorne priklopnike m specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost, kot so covoma vozila, navedena t 1. točki tega člena; b) za delovne priklopnike, razen pnkiopi-kov, kd se Štejejo za kmetijske proizvajalne priprave, ne gl^e na nosilnost in težo: 30 din. 4. Za vlečna tovorna vozila, razen vozil, ki se Štejejo za kmetij.ike proizvajalne priprave: a) za traktor do 25 KM, 60 din od kosa; za traktor nad 25 do 40 KM, 85 din od kosa; za traktor nad 40 do 63 KM, 110 din od kosa; za traktor nad 63 KM, 135 din od kosa. b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača taksa kot za tovorna vozila, navedena pod 1. točko. 5. Za osebne avtomobile in kombinirana vozila (kombi), glede na delovno prosl^prnino motorja In sicer: do 900 ccm nad 900—1350 ccm nad 1350—1800 ccm nad 1800—2500 ccm nad 2500—3100 ccm nad 3100 ccm 6. Za motoma kolesa-nad 125— 250 ccm nad 250— 500 ccm nad 500—1000 con nad 1000 ccm 3. člen Takse iz 5. in 6. točke 2. člena tega odloka so oproščeni delovni In vojni invalidi z začetno stopnjo invalidnosti 60Vo in navzgor. 4. člen Taksa Iz prejšnjega- člena se plačuje v času in načinu, kot to predvideva Odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SFRJ, št. 47/67) Izjemno od določila v 1. odst tega člena se taksa za vsa že registrirana vozila v letu 1968 vplača v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. ianuarja 1968. Številka: «3-1/66 Datum: 17'. 2. 1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter VujčJč, 1. r. Da, to bi bila katastrofa - če ne bi imel Francelj denarja za popravilo na hranilni knjižici DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnfem! 80 din 120 din 300 din 600 din ■000 din '500 din 30 din 40 din 50 din 60 din DOLENJSKI LIST — Št. 9 (936) — 29. februarja 1968 STRAN 11