101
Dr. Drago Mušič nam je zapusu) svoje arhivsko gradivo
Morit /io-uum
Življenjski) pol dr. Dragi) Mušiča je pestra in bo-Saia. IV rojstvu v Novem meslu in opravljeni gimnaziji je odšel na študij medicine v Zagreb, nadaljeval gn je v Leipzigu in na Dunajn, kjer je lela 1926 Proinovira!. Kol zdravnik splošne medicine in so-C|iilncga zavarovanja jc deloval 1 1 let v Sevnici Icr 2 leti v Celju; med drugo svetovno vojno jc deloval y Mokronogu ler sodeloval s parfzansko saniieto.
I zdravili in sanilelninl malerialom so ga oskrbovali a ki i visi i iz številnih lekarn, s cepivom proli
difleriji, tifusu in kozam pa iz Higienskega zavoda v Ljubljani. Po kapilualciji Italije jc uredil zasilno bolnišnico ter pomagal eivilnemu prebivalstvu in ^cvilnim partizanskim ranjencem in jili pripravil liansporl v roške bolnišnice. Takoj povojni seje ziičcl| njegovo intenzivno sodelovanje z arhitekti f načrtovanju zdravstvenih objektov. S takim sodelovanjem ni nikoli prekinil. Pil jc tudi med zdravniki, ki so se ukvarjali z nevim moralno-;t|inim kodeksom zdravstven* o delavcev. Veliko Bug ima, da so v mednarodni moralno-ctični l,;°riji in praksi nioralno-etična določila poslala nedvoumna, bolj jasna in usmerjena. Tudi v organizaciji zdravstvene dejavnosti seje pojavil. Njegova ^o zasnove poliklinike v Ljubljani, ki ji jc bil Uidi večletni upravnik. V tej ustanovi sije prizadeval za visoko strokovno in organizacijsko raven, •"ko da je la institucija poslala tudi v med na rod -
111'j merilu obiskana, opažena in citirana v ino-^niskem strokovnem tisku.
Zc v predvojnem zdravniškem vcslniku ga srečajo kot plodnega pisca s področja zgodovine medi-C|ne. Svojemu hobiju je vseskozi oslal zve::l. Polcr Bodovinskcga orisa razvoja zdravstva na Dolenjskem je prispeval lehlne študije o dr. Marku Gcrb-Ll< dr..[. Mihaelu Žagarju, dr. L. Bernardu Gerbeu, " družini Verbeev (zdravnikov in znanstvenikov iz obdobja reformacije in proli reformacije); o zgodo-V]ni lazaretov m proliknžnili kordonov. Izredno ^'nimivc so njegove razlage fresk baročnega slikar-;i 1 Jc lovska in M. Langusa na Sladki gori in Krki, ? ialcfiH je objavil poglobljen prikaz in a alizo i°ničnih bolezni, ki sla jih slikarja upodobila na ^'Oiih izredno bogatili in razgibanih baročnih freskah. Delo dr. Mnšiea na področju zgodovine m
Cinc je poslalo opaženo tudi v tujini. Tako je bil ccrl¡ej sodelavec Inštituta za zgodovino med me n 1 Dunaju in na Sorbo ni (L. lesk y. D. Gnm-k). V delovanju s prof. G. Pillerjcm (univerza v Bcrnn) P:i jf izdal delo v slovenščini in ilalijanš- ini s pri-S,pevy k biografiji I). 1 laequela in G.A. Scopohja, Veh pomembnih naravoslovcev in zdravnikov, ki M| delala na naših tleh.
vse lo jc mogoče videti Indi iz ogromne koliclc °r;idiTii, ki je in ki še naslaja pri njegovem delu. V .Plenih ru in oktobru 1991 gaje zapusti' Zgodo-Vlr,skemu arbivu Ljubljana. Za 15 škalcl ga ie Po-
leg lega so še albumi, za katere nimamo primernih arhivskih škalel. Še vedno nam določenih stvari ni izročil, saj jih potrebuje z,a svoje delo. Kljub 92 letom jc prim. dr. Mušič šc vedno zelo aktiven na področju pisanja zgodovine medicine.
Njegov način dela jc naslednji. Vedno, kadar se je ukvarjal z določenimi problemi, leinami- rc Penili, jc najprej zbiral gradivo. Če gaje dobil, ga je preslikal. ker jc originale moral vrnili. Kopije so poslale nj;gov delovn material. Velikokrat je šlo za listine in dokumente tudi iz I8.ini 9. stoletja. Pic-slikoval ie celo poglavja iz knjig, ki so sc nanašala na probleme, s katerimi seje ukvarjal, ali pa iz raznih revij, priročnikov, biltenov, publikacij in časopisov. Cc je potreboval fotografije, jih jc v glavnem sam tudi naredil, seveda je prej Indi sam fotografiral. Velikokrat mu jc fotografije zdelal njegov sin. arhitekt Braeo Mušič. Naredi1 mu je ludi razne skice, načrte, plane, kar sc lepo vidi iz eelolne zapuščine.
Vse to je shranjeval v inap;:h, ki jim jc dodal še vso korespondenco, ki jc nastala v zvezi z določeno temo Za določene podatke je spraševal razne zgodovinarje, doktorje, ki so mu prsmeno odgovorili. Ko je leksl zaključil, ga je šc velikokrat popravil, dopolnil in spremenil. Vse je seveda shrani i in število map njegovega zbranega gradiva sc je večalo. Če jc naknadno dobil kakšen dokument, gradivo ali kaj podobnega, ga je priložil ,n ga objavil, čc je bilo lo mogoče. Gradivo je iskal vsepovsod, v muzejih, knjižnicah, arhivih, nc samo pri nas, Indi v tujini. Veliko gradiva je dobil zlasti na Dunajn. v Gradcu, Pragi i n Brnu. Tu so mu preslikane dokumente celo vezali v knjigo.
S simpozijev in posvetovanj seje vedno vračal poln gradiva, raznega materiala in literature, ki jo jc pazljivo zbiral. Tudi z norimi idejami. Te jc skušal vnesli v naš sistem, kolikor sc je lo dalo aii, kolikor jc bilo izvedljivo. Zavedali se moramo, da je bilo m dr. Mnšiea pisanje zgodovine s področja medicine zgolj konjiček.
Gradivo sva z dr Mušičcm pregledala, ga popisala n sproti tehnično opremila. Gradivo sva pregledala od mape do mape, jih oštevilčila ri sproti dajala v škatle Na koncu sva ugotovila, da gre za 35 škalel ozi.oma 151 map (arhivskih enol). Temeljitega popisa nisva naredila, saj jc bifo v mapi lahko lud več kol pcldcscl različnih kopij, izvlečkov, člankov, osnutkov, fotografij, negativov ali diapozitivov, skratka vse, kar seje nanašalo na določen problem. Istočasno pa ludi dr. Mušič za določene stvari ni vedel točno, kaj predstavljajo in kje jih jc dob I. Seveda bi se dalo vse ugotovili, vendar bi zahtevalo mnogo več časa. Tudi vsebine se nisva lotila, vendar lo ni nili potrebno, saj nam že podatek, da e v mapi zbrano gradivo, ki govori o bolezni in zgodovini zdravstva na Dolenjskem, veliko pove. T sli, ki ga bo zanimalo, kaj je zbral, bo gradivo lakoj nr.šcl, hkrati pa bo videi, ali je med gradivom Indi lislo, kar želi. Lc mape bo moral pregledali. Takoj bo nase! podatke oziroma zbrano gradivo o Dolenjskih Toplicah, dolenjskih zdravnikih, lekarnah na Dolcmskem in o marsičem, karse nanaša na Dolenjsko.
Seveda nam jc dr. MnšiČ zapustil indi svoje oseb-
#0
ne dokumente, 15 starih izkaznic, ki so bile izdane v času od leta 1928 do 1965 {osebne, raznih društev, vojne, potne liste, promclna dovoljenja, potrdila o ccpljenju), stara spričevala od leta 1906 dalje (ta nam povedo, kakšen učence, dijak in študentje bil) in številne diplome, priznanja, odlikovanja, ki jih je dobil v znak hvaležnosti in sposobnosti za svoje delo, ki ga je in ki ga še opravlja kot doktor ali kot pisee zgodovine medic ne. Naj navedem samo nekaj diplom in priznanj: nagrada dr. Jožeta Potrča leta ] 984, orden rada i reda leta 1959, red republike s srebrnim veneem leta 1979, nagrada sklada Bcrisa Kidriča leta 1977, priznanje dr. Marka Gerbea leta 1976, avstri^ka diploma ob 60-letniei po promociji na Dunajski fakulteti leta 1988.
Zapustil nam jc tudi osebno korespondenco (čestitke. pisma, razglednice, dopisnice) in veliko fotografij, na katerih ga prepoznamo kot znanstvenika, raziskovalca ali kot družinskega člana. Med njo pa sc nahaja tudi veliko dokumentov, ki se nanašajo nanj ali na njegovo družino {vabila, odločbe, sklepi, pravila, obvestila).
Vseh tekstov, ki govoriio o njegovi biografij in bibliografiji, nam še ni izročil, le nekatere (iz njih sem črpal tudi podatke za uvodni del tega članka) Kot jc dejal, bi jih rad še dopolnil. Celotna osebna dokumentacija je povezana z njegovim delom, ki ga jc opravljal vse življenje m ga še opravlja.
1 isti, ki ga bo zanimalo delo dr. Mušiča, problemi, s katerimi seje ukvarjal ali pa le njegovo življenje, bo zelo hitro opazil in dojel, da gre pri dr. Mu-šieu za nestorja slovenskih zgodovinarjev medicine, da gre za priznanega organizatorja v zdravstvu, strokovnjaka za načrtovanje opreme in funkcioniranje zdravstvenih objektov, za nekdanjega predsednika Slovenskega zdravniškega društva in zavzetega raziskovalca, ki sc jc v zadnjih desetletjih aktivno prizadeval, da bi tudi zunanji svet spoznal delo in like zdravnikov, ki so v preteklosti orali medieirsKo in znanstveno ledino na Slovenskem.
Na koncu naj dodam, da bi mi bilo brez sodelovanja lastnika arhivskega gradiva dr. Mušiča, pop sovanje veliko težje, Mnoge dokumente s katerimi bi imel probleme pri popisovanju, sem z njegovo pomočjo uredil tako, kot jc treba. Ob popisovanju pa sem zvedel še veliko zanimf ih in prepotrebnih informacij, ki mi bodo prišle prav ob podrobnem popisovanju doktorjeve zapuščine. Za sodelovanje se mu iskreno zahvaljujem.
Arhivska zapuščina nadučitelja in šolskega upravitelja Matije Hitija iz Doba pri DomzaJah
Bori.': Rozman
V Zgodovinskem arhivu Ljubljana smo leta i 990 prevzeli zapuščino, bolje rečene, ostanke gradiva učitelja Matije Hitija iz Doba pri Domžalah. Gra-
diva sicer ni veliko, tri škatle, vendar dovolj, da sc da videti življenjsko pot povprečnega slovenskega učitelja z vsemi službenimi in privatnimi problemi, ki so ga spremljali. Obsega čas od ieta 1868 do 1955.
Tisti, ki se bo lotil preučevanja ueitcljcvcga življenja, bo o njem izvedel marsikaj zanimivega, sam pa bi vas raje kot z vsebino seznar.1 z vrstami gradiva, k ga fond vsebuje. Seveda brez osnovnih podatkov ne bo šlo. Navaiam samo tiste, ki ;em jih dobil v gradivu
Matija Hiti ie je rodii v številni družini 16. februarja 1857. Kot nadučitelj je najprej služboval v Slavini, kjer je bila dvorazredna ljudska šola, nato pa jc odšel v Dobrničc pri Trebnjem. Zadnje delovno mesto je bilo v Dobu pri Domžalah, kjen : bila ravno tako dvorazredna liudska šola kot v Slavini. Tu je bil na začetku nastavljen kot nadučitelj, nato pa kot šolski upravitelj. Upokojil seje 1. avgusta 1924. Pokojnino je užival le 10 let, 21. marea 1934 jc namreč v 77. letu umrl.
Gre verjetno za zelo aktivnega in delovnega učitelja, saj se med gradivom nahajaio dokumenti, ki to potrjujejo: zapismk prvega občnega zbora učiteljskega društva za novomeški okraj s sedežem v Toplicah iz leta 1891, zapisnik zborovanja učiteljskega društva za novomeški okraj v Rudolfovem (današnjem Novem mestu) iz leta 1894, zapisnik 6 občnega zbora novomeškega učiteljskega društva v Novem mestu i;: leta 1895 Na teh sestankih jc bil namreč prisoten. Zapisnikom so priložena pravila učteljskcga društva za novomeški šolski okraj iz leta 1890 m 1895. Daje bil zelo aktiven, pričajo tudi dopisi, ki jih je prejemal od Narodne vlade SHS v Ljubljani, Društva upokojencev in upokojenk ter Učiteljske samopomoči. Po gradivu sodeč jc bil tudi član teh društev kot tudi še drugih1. Društva za zgradbo učiteljskega k on vi k ta v Ljubi iani, Zaveze slovenskih učiteljskih društev in kasneje Družbe sv. Cirila in Metoda. Omenja se tudi Jubij Icjska samopomoč, verjetno pa gre za že navedeno učiteljsko društvo.
Uil jc dober učitelj. To dokazujejo službene ocene. Hna i ?. m cd njih Iz leta 1924 pravi, da so njegove zmožnosti, metoda, uporabnost, marljivost, točnost, vestnost prav dobre, za vedenje p? so prenri-čani, da j : ponolnoma pravilno. Ukvarjal sc jc 7. r inogimi šolski ni problemi: »Na kaj vse mora učitelj ozir neti, in v čem vse mora delovati, da pravo nalogo ljudskega učitelja dopolnjuje in ljudsko omiko^ pospešuje.« Med gradivom se nahaja tudi razmišljanje »kaj s- je p j triletni preiskavi praktične gramatike izvedlo, ali jc dobro abna za na sta v Ijen-: namene ali pa ima kake pregreške, zaradi katerih naj bi sc prcnarcdila.« Zanimiv je tudi tekst »Ali bi bik nasvetovati, da sc namesto do zdaj navedenega računanj za naprej dccimaisko vpelje in
zakaj.« Gradivo, ki ga je študiral jc iz leta 1868.
■ ot deber ueiteli in človek, ki pozablja, si jc zapisoval skoraj vsako stvar, npr. kdrj jc dobil plačo, Uaji bc odnesel čevlje v popravilo in kdaj jih bo dobil, kdaj jc (bo) obiskal prijatelja v bolnišnici. Hkrat paje vodil tudi učitelj;kc zuoise, ročne kara loge in seveda žepne redovalniec. Ohranjenih je le 6 primerkov, od tega 4 ročni katalogi: za leta