Najnovejši svetniki(ce). V svetem letu, ki se bo končalo na veliki pondeIjek, 2. aprila 1934, je sv. Oče izvršil več proglasitev za svetnike, odn. bla_ene. Nekatere bomo v naslednjem navedli. Praznik Brezmadežne, 8. december 1933, je papež Pij XI. porabil kot nekako zaključno svečanost 751etnice Marijinih prikazni v Lurdu ter je ob tej priliki proglasil blaženo Bernardiko Soubirous, ki se ji je Marija prika__la v lurški votlini, za svetnico. Prvo nedeljo v marcu, 4. marca 1934, je bila za svetnico proglašena blažena Marija Mihaela, ustanoviteljica reda »Služabnic zakramenta sv. Rešnjega Telesa in ljubezni«. Rojena je bila v Španiji iz plemiške rodbine, ki je spadala med finjvišje špansko plemstvo ter se jo imenovala Marija Mihaela Lopez de Castillo. Že kot deklica je skazovala ubogim veliko ljubezen. Ko je dorasla, je sklenila ostati neomožena, da bi mogla Bogu ložje služiti. Ko je njen brat bil imenovan za španskega poslanika v Parizu, se je z njim preselila tjekaj. Njena vsakdanja pot je bila v cerkev k obhajilni mizi ter v hiše bolniih in sir.makov. Ko je bil brat prestavljen v Bruselj (v Belgijo), mu je tudi tje sledila. Ko se je vrnila v Madrid, je sklenila ustanoviti nov cerkveni red, ki naj bi imel nalogo, poleg čeŠčenja presv. Rešnjega Telesa izvrševati dobrodelnost iz krščanske ljubezni do bližnjega. Pri tem jo je podpiral njon spovednik nadškof Anton Claret, 'ki je bil 1. 1925 proglašen za blaženega. Ko je 1. 1865 šlo v Rimu za to, ali naj se potrdi nov red na osnovi od nje predloženih pravil, je sama hotela potovati v Rim. Naenkrat pa sliši, da je v mestu Valenciji izbruhnila kuga. Takoj grc v Valencijo ter z največjo Ijubeznijo streže bolnikom. Nafeze se sama tc bolezni ter umre dne 24. avgusta 1865 v resnici kot 1. »služabnica zakramenta sv. Rc-šnjega Telesa in ljubezni«. 0 Veliki noči 1934 pa se bo kot svečan za_.ljuček svetega leta vršila proglasitev za svetnika po vsem svetu v svojih duhovnih sinovih in njihovih delih slovitega blažcnega Don Bosca, ustanovitelja salezijancev. Slovenski misijonarji. Naš narod je Stevil.no majhon, pa vfindar ima vcli- ko sinov in hčera, ki posvečujejo svoje življenje in svoje delo visokim ciljem katoliškega misijonstva med pogani. V raznih delih sveta delujejo kot misijonarji in~misij.nar.ke otroci našega naroda, iki s tem dokazuje, da j. v njegovih vrstah obilno krščanskega idealizma in mnogo sebe darujoče ljubezni do bližnjega. Zadnji čas je zopet (kar pet oseb iz Slovenije odšlo v poganske pokrajine, in sicer v Afriko, Kitajsko in Japonsko vršit službo krščanske resnice in Ijubezni. Misijonski brat A. Kramberger, fci je znan našim bralccm po svojem zanimivem potopisu, je dospel fconcem lanskega leta v Belgijski Kongo (v srednji Afriki) ter je dodeljen misijonski postaji Lukolela. Z njim je dopotoval v Kongo drugi Slovenec, misijonski brat Marcel Kerševan ter je pridcljen postaji v Irebu. V septembru lanskega leta so odšle v poganske misijone 1 frančiškan-ska sestra Marija Luževič in 2 slovenski usmiljenki iz družbe sv. Vincencija Pavelskega, in sicer sestra Agneza Jančar in s. Jožefina Zupančič, koje dve sestri sta tudi usmiljenki in sicer deluje ena v Beogradn, druga pa v Egiptu. S. Jožefina Zupančič je odpotovala v Japonsko. S potovanja je pisala svoji sestri v Beograd. V svojem pismu opisuje, kako je v mestu Port Saidu (ob Sredozemskem morju na meji Egipta) se sestala s svojo sestro (usmiljcnko), katere ni po^ znala, ona pa nje ne. Ko se je motorni čoln z 2 sestrama usmiljenkama vistavil ob ladji, ki se je na njej vozila sestra Zupančič, sta sestri vstopile na ladjo in ena izmed obeh je stopila (k njej ter jo slc/ensko vpraaala: »Ali si ti, Lojzika?« TaJko sta se spoznali. Sestra Zupančič in njenih pet tovarišic so sploh pi*ve usmiljenke na Japonskem. Ustanovile so kar 2 naselbini: 3 s_ odšle v mesto Osako, 3 (med njimi tudi sestra Zupančič) pa v Fukuoki. Odkar je g. Alojzij Floran odšel v Hongkong (na Kitajsko), je setra Zupančič edina zastopnica slovenskih misijonarjev na Japonskem. Usmiljen_.a sestra Agneza Jančar in frančiškanka Marija Lužcvič sta dopotovali na Kitajsko, kjer vršita svoj težak poklic v skižbi ljubezni do bližnjega. Slovenski misijonarji in misijonarke nosijo luč krščanske ikulture v poganske kraje ter tako dokazujejo svetu, da so sinovi in hčere slovenskega naroda, ki je tudi vsled svoje udeležbe v misijonstvu uvrščen med kultu.ne narode. Razveseljivo in za naš narod častno dejstvo je, da se vsako leto, da skoro vsak mesec množi števdlo slovenskih sinov, ki so se odločili za misijonski poklic. V tem mesecu so odpotovali iz trapistovskega samostana v Rajhenburgu 2 patra (o. Robert Kukovičič in o. Kriz.st.m ZemIjak, 1 pater je že prej odpotoval) in 2 brata (Marijan Zakrajšek in Gregor Bevc) v severno Afriko na misijonsko delo. V alžirski nadškofiji, 75 km od mestu Alžir, na gorovju Atlas, v višini 1100 m, si ustanovijo novo trapistovS!ko naselbino, ikjer bodo z molitvijo, spakornlm življenjem, dobrodelnostjo in z zgledom krščanskega življenja širili ikrščanstvo. Naj bi molitev sroven-1 skega ljudstva spremljala delo slovenskih misijonarjev ter jim zajamčevala božji blagoslov! BIRMOVANJE V LETU 1934, I. v dekaniji Diavsko polje: 1. v nedeljo dne 29. aprila pri Sv. Juriju v Hočah, 2. v pondeljek dne 30. aprila pri Sv. Mariji v Slivnici, 3. v torek dne 1. maja pri Sv. Ani v Framu, 4. v sredo dne 2. maja pri Sv. Mariji v Cirkovcah, 5. v četrtek dne 3. maja pri Sv. Mariji na Ptujski gori, 6.- v soboto dne 5. maja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in 7. v nedeljo dne 6. maja pri Št. Janžu na Dravskem polju. II. V dekaniji Novacerkev: 1. v četrtek dne 10. maja pri Sv. Lenartu v Novicerkvi, 2. v soboto dne 12. maja pri Sv. Petru in Paviu v Vitanju, 3. v nedeljo dne 13. maja pri Sv. Jerneju v Vojniku, _. v ponde-* ljek dne 14. maja pri Sv. Mariji v Črešnjicah, 5. v torek dne 15. maja pri Sv. Jožefu na Frankolovem, 6. v sredo dne 16. maja, pri Sv. Mariji na Dobrni in 7. v četrtek dne 17. maia pri Sv. Martinu v Rožni dolini. III. V dekaniji Murska Sobota: 1. v torek dne 22. maja pri Sv. Nokolaju v Murski Soboti, 2. v sredo dne 23. niaja pri Sv. Martinu v Martjancih, 3. v četrtek dne 24. maja pri Sv. Nikolaju v Vel. Dolencih'. 4. v soboto dne 20. maja pri Sv. Mariji v Gornji Lendavi, 5. v nedeljo dne 27. maja pri Sv. Juriju v Prekmurju, 6. v pondeljek dne 28. maja pri Sv. Heleni v Pertoči, 7. v torek' dne 29. maja pri Sv. Jožefu v Cankovi, 8. y sredo dne 30. maja pri Sv. Mariji v Tišini. IV. V dekanijl Šaleška dolina: 1. v nedeljo dne 3. junija pri Sv. Juriju v Škalah, 2. v pondeljek dne 4. junija pri Sv. Martinu pri Šaleku, 3. v torek dne 5. junijŁ: pri Št. Janžu na Vinski gori, 4. v sredo dne 6. junija pri Sv. Pankraciju na Gornji Ponikvi, 5. v četrtek dne 7. junija pri Sv. Ilju pri Velenju, 7. v soboto dne 9. junija pri Sv. An-1 dreju v Belihvodah, 8. v nedeljo dne 10. ju^ nija pri Sv. Mihaelu v Šoštanju in 9. v ponj deljek dne 11. junija pri Sv. Petru v Za-' vodnjem. V. V dekaniji Ljutomer: 1. v ned.-jo drie 17. junija pri Sv. Križu pri Ljutomeru, 2. v pondeljek dne 18. junija pri Sv. Mihaelu v Veržeju, 3. v torek dne 19. junija pri Sv. Janezu Krstniku v Ljutomeru, 4. v sredo dne 20. junija pri Sv. Roku in Sebastijanu v Cezanjevcih, 5. v četrtek dne 21. junija pri Sv. Trojici v Mali Nedelji, 6. v soboto dne 23. junija pri Sv. Juriju ob Ščavnici, 7. v nedeljo dne 24. junija pri Sv. Ma-gdaleni v Kapeli, 8 v pondeljek dne 25. junija pri Sv. Petru v Gornji Radgoni in 9. v torek dne 20. junija pri Sv. Mariji v Apačah. VI. V mariborski stolnici: bo sv. birma na binkoštno nedeljo dne 20. maja 1934.