Acrocephalus 22 (109): 233 – 241, 2002
235
Ljutomera proti Ormo`u k bazenom za odpadne vode
Tovarne sladkorja Ormo`. Med pisano pobre`ni{ko
mno`ico sta `areli dve novi zvezdici: dva (2) mladostna
ozkokljuna liskono`ca. Ves ~as sta `ivahno plavala sem ter tja
in pobirala hrano z vodne gladine. Umirila se nista niti ob
pripravah na po~itek; stopila sta na kopno in se toliko ~asa
~edila in urejala, da je zmanjkalo svetlobe za opazovanje.
Glede na podatke (Acrocephalus 21 (101): 171-216, Bo`i~,
L. (2001): Poro~ilo Nacionalne komisije za redkosti o
opazovanjih redkih vrst ptic 1997-2000. [Acrocephalus 22
(106-107): 109-113] so bazeni za odpadne vode klju~na
vrstna lokaliteta v Sloveniji, kjer se ozkokljuni liskono`ec
pojavlja bolj ali manj redno.
Ana Klemen~i~, Ormo{ka c. 45, 9240 Ljutomer
Duplar Columba oenas
Stock Dove – one (1) at Sredi{~e ob Dravi on January
31st 2001; first winter record of this species along the
Lower Drava in Slovenia (NE Slovenia)
V sredi{~u ob Dravi stanujem ob robu naselja, kjer na{
sadovnjak sega do potoka. Na drugi strani potoka so polja,
ki so le nekaj sto metrov oddaljena od dravske loke. Dne
31.1.2001, okoli 10. ure dopoldne, sem skozi okno videl,
kako je v sadovnjak priletel duplar. Ptico sem prepoznal z
lahkoto, saj sem tri (3) osebke {tudijsko opazoval `e
14.11.2000 le nekaj sto metrov od doma, ko so sedeli na
elektri~ni `ici med tur{kimi grlicami Streptopelia decaocto.
^ez kak{no uro je `e sedel na starem borovcu v na{em
sadovnjaku, od okna oddaljen dobrih 30 metrov. Medtem
ko sem sko~il v pritli~je po daljnogled, je zletel na bli`njo
njivo in tam v dru`bi drugih ptic pobiral ostanke koruzne
sila`e. V naslednjih dneh ga nisem ve~ opazil. Z duplarji sem
se potem {e ve~krat sre~al spomladi in poleti ter ugotovil, da
so pri nas uspe{no gnezdili. Zanimivo je, da zimski atlas
[Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. TZS,
Ljubljana] duplarja sploh ne omenja. Raziskava duplarja na
masovnih preno~i{~ih pa ka`e, da ta prezimuje npr. na
Dunaju [Hochebner, T. & O. Samwald (1996):
Untersuchungen zu Schlafplatzverhalten und Aktionsraum
der Holtaube (Columba oenas) in Wien. Egretta 39 (1-2): 1-
54]. Ker so pozimi duplarje na SV Slovenije opazovali tudi
drugi, menim, da je zimsko pojavljanje oz. prezimovanje te
vrste novo ali pa vsaj doslej spregledano. Nujno bi bilo treba
zbrati kar najve~ podatkov.
Jure Ko~evar, [olska 2a, 2277 Sredi{~e ob Dravi
Northern Three-toed Woodpecker
Picoides tridactylus
Triprsti detel – med 7.8. in 11.8.2000 je bil v
pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog opravljen
monitoring za to vrsto: samec se je prehranjeval
izklju~no na suhih jelkah Abies alba 7.8. dve uri, 8.8.
uro in pol, 9.8. sedem ur, 10.8. dve uri in 11.8. tri ure.
Dne 9.8. se mu je ob~asno pridru`il {e en samec
(Ko~evski Rog, J Slovenia).
From August 7th to 11th 2000, the vegetation in one of the
gaps in the virgin forests remains Rajhenavski Rog (S
Slovenia) was studied by three students and an assistant
from the Faculty of Forestry in Ljubljana. Through the
entire week we could listen to a monotonous and constant
drumming by a male Northern Three-toed Woodpecker on
two dried up fir trees Abies alba near the gap. On Monday
August 7th, the woodpecker was feeding in the fir trees for 2
hours, on Tuesday for 1 hour and a half, on Wednesday for
no less than for 7 hours (from 9.00 to 16.00 h), when it was
occasionally joined by another male, on Thursday for 2
hours, and on Friday for 3 hours. It is interesting that it fed
only on the two died away firs and at no time on the
neighbouring alive fir trees (presumably due to the resin sacs
kept by live firs in their bark, which probably drives away
the insects). And as the woodpecker did not pay much heed
to our presence, we could have a really good look at it. Even
more interesting, however, was its manner of feeding. In the
older firs the bark cracks into more or less rectangular scales.
The woodpecker initially hit each scale with its bill once or
twice from below (as if trying to undercut it), then leaned
and removed it from the side to collect the eventual insects.
The scales were flaked off in 10 to 20 cm wide horizontal
strips. Then the woodpecker climbed a little higher and
began with the flaking off procedure in the next row of
scales. On Friday, when we were due to leave, the ground
around the firs was virtually covered with scales. 
@eljko [alamun, Stara Nova vas 3b, 9242 Kri`evci pri Ljutomeru
^opasti {krjanec Galerida cristata
Crested Lark – roadside winter counting of Crested
Larks in expansive snowed up countryside of Dravsko
and Ptujsko polje (NE Slovenia). Crested Larks were
counted from car at two road sectors: 6 ex. on
Dravsko polje (7th km of the road) and 22 ex. on
Ptujsko polje (10th km of the road). Crested Larks
were in groups of 2 to 8 ex., and on Dravsko polje one
dead specimen was also found near the road. Crested
Larks were observed only at the sectors surrounded by
large snowed up fields.
Na bo`i~ni dan, 25.12.2001, sem se odpravil po svoji `e
tolikanj prevo`eni poti od Polj~an do Mo{kanjcev. Tega dne
je bilo ni`avje na Dravskem in Ptujskem polju povsem pod
snegom. @e kar nekaj ~asa je minilo, odkar mi je Borut
[tumberger pripovedoval o zamisli {tetja ~opastih {krjancev
ob cestah v zimskem ~asu, ko se jih tu, na skoraj edini kopni
zaplati po obilnem sne`enju, zbere ve~je {tevilo, neredko
tudi v skupinah [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas
Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana]. Zamisel se
mi je zdelo smiselno preizkusiti kar med vo`njo. [tel sem v
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
236
poznem popoldanskem ~asu, ko se je sonce `e nagibalo proti
zatonu, okoli 15. ure. Na cesti med Zgornjo Hajdino in
Lovrencem na Dravskem polju (okoli 7 km) sem na{tel {est
(6) osebkov, na cesti med Mo{kanjci in Ptujem (okoli 10 km)
pa 22 osebkov. Podatek, da sem na cesti Mo{kanjci-Ptuj
okoli 12. ure na{tel le 8 osebkov, da misliti, da morda le ni
vseeno, kdaj se {tetja lotimo. Skupine ~opastih {krjancev so v
mojem primeru {tele od 2 do 8 osebkov. Opazoval sem jih le
na odsekih ceste, ki so jih obdajala obse`na zasne`ena polja,
v naseljih jih ni bilo. Obcestno posedanje, {e posebej ob
glavni, zelo prometni cesti pa ni vedno povsem varno, saj se
~opastim {krjancem kljub njihovi veliki spretnosti ne posre~i
vselej izmakniti drve~im avtomobilom. Pri Apa~ah sem tako
na{el povo`en odrasel osebek. Kljub temu pa ~opasti {krjanci
kljub svoji relativni pogostosti ob cestah niso velikokrat `rtev
trkov z avtomobili (lastni podatki). Morda bi se kazalo
zimskega {tetja ~opastih {krjancev ob cestah v prihodnje
lotiti temeljiteje, saj je njihovi veliki ogro`enosti navkljub
znanje o tej vrsti v Sloveniji {e vedno bolj pi~lo. 
Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Kme~ka lastovka x mestna lastovka
Hirundo rustica x Delichon urbica
Barn Swallow x House Martin – a cross-breed
between Barn Swallow and House Martin caught and
ringed at Pristavica near Roga{ka Slatina (E Slovenia)
on September 13th 2001; only 5 cross-breeds caught
and determined in Slovenia until 1998 
V letu 2001 sem odkril preno~i{~e kme~kih lastovk Hirundo
rustica v trti{~u v bli`ini Roga{ke Slatine v Pristavici ob Sotli.
Preno~evale so v trsti{~u Phragmites australis. Dne 13.9.2001
sem pri obro~kanju naletel na nekoliko nenavadno lastovko.
Na pogled je bila podobna mladi kme~ki, le da je bil temni
pas na prsih zgolj nakazan, rep vrezan, trtica pa bela. Takoj
sem vedel, da v roki dr`im kri`anca med kme~ko in mestno
lastovko. Kri`anci imajo grlo in ~elo oker barve, tako kot
mlade kme~ke lastovke, in tudi v tem primeru je bilo tako. V
Sloveniji je bilo do leta 1998 ujetih oziroma pravilno
determiniranih le 5 kri`ancev [[ere, D. (2000): Ornitolo{ke
novice za obro~kovalce {t. 3. PMS]. 
Zdravko Podhra{ki, Na livadi 16a, 3250 Roga{ka Slatina
Modra ta{~ica Luscinia svecica
Bluethroat – 1st-year female caught on September
16th 2000 in thermophilous shrub stand at Tezno in
Maribor; first data after 1910 for the wider
surroundings of Maribor (NE Slovenia)
Zadnji podatek o modri ta{~ici za Maribor navaja sloviti
Otmar Reiser, in sicer osebek samca iz leta 1910, ki je bil
podarjen takratnemu mestnemu Muzeju [Reiser, O. (1925):
Die Vogel von Marburg an der Drau. Naturwissenschaft-
lichen Verein in Steiermark, Graz]. Reiser tudi pi{e, da je
bila pred tem pogosto opa`ena v dravski loki med
Mariborom in Ptujem. Tod bi naj celo gnezdila, kar pa ni
bilo dokon~no dokazano. S trsti~jem pora{~ena mrtvica
^rna mlaka v Dupleku je bila njeno priljubljeno po~ivali{~e
ob selitvi. To pa so tudi edini podatki o modri ta{~ici za
Maribor in bli`njo okolico doslej. Dne 16. 9. 2000 sem na
Teznem v Mariboru {e v jutranjem mraku v mre`o ujel
prvoletno samico modre ta{~ice. Po biometri~nih meritvah je
bila obro~kana in izpu{~ena. Habitat je suh grmovni sestoj iz
vrbe, breze, krhlike in robide pod visoko napetostnim
daljnovodom na robu gozda Dobrava. Iz dosedanjih izku{enj
moram povedati, da je omenjeni predel za sele~e se ptice
pevke dokaj pomemben kot po~ivali{~e in bogat z viri hrane.
Je tudi eden izmed redkih ve~jih grmovnih predelov,
pre`ivelih na robu mesta. Tako smo pred nedavnim izgubili
biolo{ko bogato termofilno grmovno pobo~je nad Ra~jim
dvorom, leta 1999 pa so bila uni~ena tudi grmovna pobo~ja
v Ko{akih. V obeh primerih je {lo za obnove vinogradov. Po
dolgih devetdesetih letih “praznine” je ujeta modra ta{~ica v
Mariboru, kljub skrb vzbujajo~emu uni~evanju naravnih
predelov s strani kmetijcev in urbanistov, razveseljiv in
favnisti~no zanimiv dogodek.
Franc Bra~ko, Gregor~i~eva 27, 2000 Maribor 
Pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus
Common Redstart – male at Rib~ev Laz near Lake
Bohinj looking out for food from a heap of branches
within a group of densely packed weekend houses on
July 28th 2001 (Julian Alps, NW Slovenia)
V Rib~evem Lazu pri Bohinjskem jezeru smo Damijan,
Mitja in avtorica prispevka dne 28.7.2001 med gosto
posejanimi vikendi opazovali samca pogorel~ka. Skupaj s
tremi {marnicami Phoenicurus ochruros si je pre`o izbral na
kupu od`aganega vejevja. Prav mogo~e je, da se je med
preostalimi “{marnicami”, ki so posedale po strehah in
ograjah, skrivala {e kak{na samica ali leto{nji mladi~
pogorel~ka. Tem smo namre~ namenili premalo pozornosti,
poleg tega pa smo bili brez daljnogleda. 
Katarina Denac, Gorki~eva 14, 1000 Ljubljana
Prosnik Saxicola torquata
Common Stonechat – male and females in Pristav{ka
dolina (Sotla river basin) on December 9th 2001; a rare
winter record for the E part of Slovenia 
Dne 9.12.2001 sem v dolini reke Sotle, v Pristav{ki dolini
in {e nekaterih manj{ih dolinah, ki gravitirajo na to
obmo~je, popisoval velike srakoperje. Snega {e ni bilo, mraz
pa je `e mo~no pritiskal z –11°C. Okrog 10. ure sem
pregledoval Pristav{ko dolino. Nekako v sredini se ji
priklju~i manj{a dolinica z Zibi{kim potokom. In prav ob