Desetletnica. Letos na praznik sv. Cirila in Metoda je minulo 10 let, odkar zastopa sv. stolico v naši državi papeški nuncij monsignor Hermenegild Pellegrinetti. Za škofa senjs.* o-modruške škofije jc imenoval sv. oče Pij XL dosedanjega vikarja g, Ivana Starčeviča. Novi škof je rojen leta 1877 in je .tudiral v Senju, na Reki in v Zagrcbu. »Jatro« in opičji človek. Glasilo takozvane svobodomiselne in naprednjaške inteligence se kaj rado pcča s predniki človeka in vsega človeškega napredka. Če se kje izkoplje kakšna lobanja, o kateri izrazi kak učenjak domnevanje, da je lobanja kakšnega »opičjaka ali direktnega potomca opičjaka«, »Jutro« akurat priobči njegovo »znanstveno« domnevanje. Tako so nedavno našli na otoku Javi neko lobanjo. Otok Java je jako sumljivo najdišče. V preteklem sto letju so tamkaj našli nekaj skeletnih ostankov in »učenjaki« so zatrobili v svet veselo vest, da so to ostanki težko zaželjenega in dolgo iskanega opičjega človeka, ki bi naj bil po mnenju teh materijalističnih, Boga zanikujočiti »učenjakov« vmesna tvorba med človekom in opico2 človeškim prednikom. To veselje časnikarskih učenjakov ni dolgo trajalo, resna znanost je knjalu te opico poveličujoče in človeka pohižujo; če domneve porušila. Sedaj je bila blizu tega sumljivega najdišča najdena neka lobanja in neki učenjak jo je spoznal za »del telesa direktnega potomca opičjaka, ki pa mora biti 200 do 300.000 let mlajši od svojega predhodnika«. »Jutro« je kajpada to »znanstveno domnevanje« verno zabeležilo svojim bralcem v prosveto in povzdigo. Mi nočemo »Jutru« kratiti njegovih simpatij do opic. So ljudje, ki imajo do gotovih živalic posebne simpatije. Toliko pa že imamo pravice, da v imenu znanosti in prave ljudske prosvete zahfevamo, naj se med ljudstvo ne širijo abotne opičje teorije (nauki, ki jih je resna znanost že davno obsodila.) Tudi»Domovina«skazuje opicam svojo pozornost. V svoji številki z dne 30. junija objavlja notico pod naslovom: »Mlada opica je pametnejša od otroka.« Morda bo »Domovina« kmalu odgovorila na vprašanje, ali je starejša opica pametnejša od odraslcga človeka. Ako bo ta odgovor podan na osnovi »Jutrovih« opičjih domnevanj, bo jako poučen in prosvetljiv. Koliko kiistjanov je na svetu? Po najnovejšem izkazu je na zemlji v vseb 5 delih sveta 710 milijonov kristjanov. Budizem — vera indijskega ustanovitelja vere z imenom Buda — šteje 300 milijonov članov, hinduizem 240 milijonov, kitajska ljudska religija (ustanovitelj Konfutse) 270 milijonov in islam (religija Mohamedova) 234 milijonov pristašev. KršČanstvo ima torej med vsemi verstvi največ članov. V interesu človeštva in njegovega napredka je želeti, naj bi se krščanstvo zlasti v katoliški obliki čimnajveč razširilo. Poslednji čas zabeležuje katoliška Cerkev velike misijonske uspehe v Aziji, zlasti pa v srednji Afriki. Akcija brezbožnikov. Zveza brezbožnikov v Rusiji se trudi na vse načine in z vsemi sredstvi, da pridobiva pristaše med Ijudstvom in zlasti med mladino. Izdelala je svoj petletni akcijski načrt, ki gre vzporedno z gospodarsko petletnieo. V tej dobi bočejo brczbožniki število svojih pristašev pomnožiti do 17 milijonov. Organizaciji brezbožnikov gre z vsemi sredstvi na roko državna vlada in uprava in zato upajo, da bodo imeli uspeh. — Akciji brezbožnikov v Evropi je priskočila na pomoč tudi šo Amerika. Meseca junija je bil v Parizu Lewis, predsednik ameriške brezbožniške organizacije. Predsednik Levvis je poročal, koliko denarja je Amerika potrošila samo za se in koliko ga je poslala po svetu, da gmotno podpre brezbožniški pokret. Poročal je tudi o uspehih, ki jih je ta pokret, ki ga financira Rusija in Amerika, dosegel po posameznih državah. Brezbožniki se torej povsod organizirajo. Spričo tega je potrebno in dolžnost vseh, ki verujejo v Boga, v posmrtnost in v večno življenje, da se zedinijo ter da složno nastopajo ob vsaki priliki. Le složna akcija more roditi uspebe. V potrdilo resmčnosii sv. pisma. Vodja starinoslovske ekspedicije Wm, F. Bade sporoča, da se je v bližini Jeruzalema odkopalo starodavno mesto Mizpa, ki je omenjeno v »Knjigi kraljev sv. pisma« stare zaveze, kakor tudi v Jeremijevih knjigah. V r.eki grobnici mesta so našli tudi pečat Jezanijc, častnika kralja Zedekije, ki je bežal iz Jeruzalema, ko se mu je približeval babilonski kralj Nabukadnezar. Velikanska nesreča je zadela v ponedeljek dne 4. julija daleč slovečo, prekrasno cerkev na Oljski gori. Omenjenega dne zvečer nekako ob 10. uri se je prikazal mali plamen v enem zvoniku na vrhu tik pod jabolkom. Požar se je razširil in naenkrat je bil cel zvonik v plamenu, kakor bi gorela bakIja. Ljudje so hiteli na pomoč, toda pot je strma in se potrebuje od Šmartna ob Paki eno uro hoda. Gasiti niso mogli, ker ni vode. Nato se je užgala še streha na cerkvi, nazadnje pa še drugi zvonik. Cela cerkev je bila v plamenu. Pogled je bil grozepoln. Iz enega zvonika sta padla dva zvona. V drugem zvoniku je ostal veliki zvon, ker je bil zvonik obokan. Ta bo menda še za uporabo. Ostala dva pa sta uničena. Goreti je začelo že tudi v cerkvi. Orgle so se že vnemale. Z nadčloveško močjo so ljudje rešili orgle. Iz cerkve so znosili monštranco, kelihe, kipe, spovcdnice, sploh kar so pač mogli. Seveda se je pri tem veliko pokvarilo. Škoda je velikanska. Ljudje so jokali od žalosti. Pravijo, da je ogenj nastal od kresa, katerega so fantje žgali na čast sv. Cirilu in Metodu. Cerkev na Oljki je bila pozidana leta 1754 in je bila znamenita po lepi zunanjosti, a še bolj prikupljiva po bogatokrasni notrajnosti. Ljudje so to hišo božjo radi obiskovali od blizu in daleč, ker je bila pozidana na eni najlepših raz^lednih točk v Savinjski dolini. Gotovo bo priskočila na pomoč cela Slovenija, da popravi in nadomesti, kar je uničil slučajno nastali požar.