iill^LVI - št.61 - CENA 60 SIT etno razpoložena Gorenjska Veselo vroče poletje PvČarski bal na Jezerskem, festival v Radovljici, poletne prireditve na Bledu nvv Bohinju. Turistični delavci pa ugotavljajo, da k nam ponovno prihaja vse ec tujcev in med njimi so tudi takšni, ki so pripravljeni plačati tudi po sto na dan. £a vikende letošnjega goriškega poletja je že nekaj značilno, da se razživijo r*zliČne kulturne, turistično-*t*ografske, športne in Se naj-r»riičnejše druge dopustniške Jfireditve. Tradicionalno pa dogajanja spremljajo seveda tu«li Že običajne gasilske veselici s katerimi si društva na Goriškem pomagajo pri opremljanju in urejanju prostorov. Na Jezerskem so turistični *«lavci pripravili v nedeljo tradicionalni Ovčarski bal in z ov-9*«ni, ki so jih "prignali" sicer « doline, prikazali, kako je bi- lo včasih, ko so pastirji prišli s čredo s planine. Prireditev, kjer so prikazali, kako se volna "dela" (na sliki), si je ogledalo okrog štiri tisoč obiskovalcev. V Radovljici se je v okviru poletnega občinskega praznovanja začel pod naslovom v Soju sveč radovljiške graščine 11. Festival Radovljica. Začel ga je trobilni ansambel za staro glasbo z avtentičnimi inštrumenti Buccina Ensemble (na sliki). Otvoritve pa so se udeležili tudi predstavniki slovenske vlade ter nadškof dr. Alojzij Šuštar. V okviru festivala bodo različne prireditve na programu še v prihodnjih štirinajstih dneh, nastopali pa bodo glasbeniki iz različnih evropskih mest. Na Bledu in v Bohinju so na Kmečki ohceti oziroma poletnih prireditvah predstavili nekdanje običaje. Na Bledu (na sliki) so številni izletniki in turisti navdušeno ploskali jeseniškim gledališčnikom. Sicer pa v turističnih krajih na Gorenjskem na vrhuncu glavne sezone ugotavljajo, da so hoteli in tudi zasebne sobe spet že skoraj tako zasedeni, kot so bili nekdaj v turističnih letih. Sicer pa so na Bledu med najboljšimi gosti menda golfi-sti, za katere so na igrišču za golf (na sliki) prejšnji konec tedna pripravili tako imenovani Golf teden. Gorenjska tako letos doživlja veselo, prijetno, zabavno in na trenutke z občinskimi prazniki tudi slovesno in turistično spet boljše vroče poletje. • Do naslednjega, s prireditvami pestrega vikenda - Novinarji Gorenjskega glasa Kranj, torek, 10. avgusta 1993 DANES A Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Začeli so pred 32 leti Nova cesta na Križno Goro Rudolf Jurčič: "Ta cesta je ponos loške občine, občina pa za zgled Gorenjski in Sloveniji." Križna Gora, 9. avgusta - Pred 32 leti so krajani Križne Gore v današnji krajevni skupnosti Stara Loka - Podlubnik prijeli za krampe in lopate in začeli delati novo cesto. Gradili so jo pet let, potem pa so si dolga leta želeli, da bi dobili sodobno cestno povezavo, kjer je danes 20 hiš oziroma domačij. Pred petimi leti so jo potem razširili, v soboto pa so po lanski akciji svečano odprli še drugi del sodobne asfaltirane ceste. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo ceste Rudolf Jurčič s Križne Gore je na otvoritvi med drugim poudaril: "Verjel sem, da cesta enkrat bo. Da bo takšna pa ne. Ta cesta je ponos loške občine, občina pa za zgled Gorenjski in Sloveniji. Več na 4. strani. - A. Z. Kandidirajo lahko le slovenski državljani 123 milijonov za posojila Kranj, 9. avgusta - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji sprejel sklep o razpisu posojil Stanovanjskega sklada občine in v zvezi z njim tudi merila za določitev prednostnega vrstnega reda. Razpisali bodo 123 milijonov tolarjev posojila, razpis pa bo objavljen v Gorenjskem glasu. Od 123 milijonov tolarjev namenjenih za posojila za reševanje stanovanjskih težav bo 93 milijonov tolarjev namenjenih za nakup stanovanj in stanovanjsko gradnjo, 30 milijonov tolarjev pa za prenovo, vzdrževalna deta ali sanacijo stanovanjskih hiš. Za vrstni red so sprejeli tudi merila. Posebnost le-teh pa je, da za posojilo lahko kandidirajo le slovenski državljani, občani kranjske občine ali občine, ki meji s kranjsko. Sicer pa so merila razdelana na podlagi točkovanja in tako na primer občan za več kot 20-letno bivanje v občini dobi 40 točk, za delovno dobo nad 25 let 20 točk, glede na premoženjsko in zdravstveno stanje. Največ, 100 točk dobijo mlade družine, družine z več otroki pa 75. Na seji so dodatno uvrstili med merila tudi prednost pri obnovi spomeniško zaščitenih hiš v starem delu mesta. Posojilo lahko znaša največ 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja. Osnova za izračun posojila pa je kvadratni meter stanovanjske površine in sicer za nakup stanovanj 1.750 DEM za kvadratni meter, za individualno gradnjo 1.100 DEM, za prenovo oziroma revitalizacijo pa 600 DEM za kvadratni meter v tolarski protivrednosti. Posojilo pa bo treba vrniti najkasneje v 20 letih; odvisno pač od višine dohodkov družine in višine dodeljenega posojila. Posojilo bo obvezno zavarovano pri zavarovalnici ali s hipoteko, obrestna mera za vračanje posojila v mesečnih obrokih pa je opredeljena z R + 4 odstotke. • A. Žalar Dež v noči od nedelje do ponedeljka je bil za gorenjske kmetovalce nadvse dobrodošel, čeprav bi le bolj obilno deievje omililo posledice suše, predvsem pa rešilo problem pomanjkanja vode na višje ležečih predelih. Vode hudo primanjkuje v poljanskih in selških hribih pa v Gozdu in Podlju-belju na tržiškem območju... Malce bolj obilen naliv pa v mestih doživljajo povsem drugače, saj voda v trenutku preplavi ceste in mostove. - Foto: Gorazd Šinik TRADICIJA - ZANESLJIVOST GORENJSKI SEJEM KRANJ, 13. - 22. 8. '93 • vse za kmetijstvo, gozdarstvo • največja slovenska trgovina • sejemske cene, ugodni nakupi SOBOTA, 14. 8. '93, ob 17. uri SEJEMSKA MAŠA ZA OBISKOVALCE IN RAZSTAVLJAVCE Mašuje ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij ŠUŠTAR VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - PROST VSTOP Danes na 2. strani kupon za naročniško sejemsko žrebanje > © o k. 3 s oŠ _J T— LL m O TJ UJ "3 M T i i Z (0 — 3 JA Žag ranj U °CNi C T- co* ~ O N m O O TJ C o T- ta 9 O 00 S rt 0) (O TJ TJ • O ES 00 sz TJ 00 DE ° O CL o pa dprto b sob m O o Aktualni intervju: minister za notranje zadeve IVO BIZJAK Kar bomo danes zamolčali, nas bo jutri udarilo po glaiK "Odtekanie informacij zaunne narave, ki se nanašaio na konkretne Hudi. v iavnost ie tudi znak nezrelosti te države, ker se očitno ne J od "Odtekanje informacij zaupne narave, ki se nanašajo na konkretne ljudi, v javnost je tudi znak nezrelosti te države, ker se očitno ne vedamo, da je za funkcioniranje države potrebno tudi ravnanje v skladu s pravnim redom. Država, ki tako ravna s svojimi zaupni* papirji, bo imela velike težave," pravi v intervjuju notranji minister Ivo Bizjak. Gospod minister, v kakšni državi živimo: varni, ogroženi, nestabilni. Kot notranji minister ste najbolj pristojni za odgovor na to vprašanje. "Varnost ima več vidikov in je treba presojati vsakega posebej. Prvi vidik je zunanja varnost oziroma ogroženost od zunaj. Ker živimo na robu balkanskega konflikta, lahko izhajajo iz tega določene ogroženosti. Drugi vidik je notranja varnost, ki je predvsem v pristojnosti našega ministrstva. Slovenija je, tudi v primerjavi s sosednjimi državami, relativno varna država. Seveda izstopajo nekateri bistveni problemi, začenši s prometno varnostjo, ki ni zadovoljiva in kjer so veliki problemi, ki pa jih samo naše ministrstvo ne more razreševati. Mi sicer lahko storimo precej, trudimo se storiti čim več, vendar bo treba veliko storiti tudi po drugih plateh, tako pri izgradnji cest kot pri spremembi razmišljanja vseh, ki se vključujejo v promet. Spoznavamo, da niti prometni predpisi, ki jih bo treba spremeniti, niti ukrepanje policije ne uspejo preprečiti nepravilnega in nevarnega ravnanja udeležencev v prometu." Notranje ministrstvo ni samo policija. Gre v bistvu za pomemben del državne uprave. Pripravlja se nova ureditev. Za kakšne spremembe gre? "Pomemben del našega re-sorja so upravne notranje zadeve. To so številna opravila, ki jih delamo za državljane. Z novo organizacijo ministrstev bo še več zadev pripadlo notranjemu ministrstvu. Gre za celotno občo upravo in za še nekatere druge funkcije. Postali bomo notranje ministrstvo v pravem pomenu besede, s podobno strukturo kot v večini drugih držav. Čakajo nas naloge na zakonodajnem in organizacijskem področju. Po zakonodajni plati se pripravlja nov zakon o notranjih zadevah, ki bo skladen z novo družbeno ureditvijo in novo ustavo tudi po plati pristojnosti postopkov kot organizaciji. Prevzeti bo treba ne- katere upravne organe, ki so sedaj po občinah. Naše trdno stališče je, da se s spremembami v nobenem primeru ne sme slabšati standard storitev za državljane. Ostati moramo enako dostopni, postopke pa moramo kvečjemu še hitreje izvajati. Ne pristajamo na nobeno varianto, po kateri bi se organi, ki bodo pripadlj našemu ministrstvu, bolj koncentrirali, kot so sedaj. V vsakem središču sedanje občine bo ustrezen organ za notranje zadeve." Znaki nezrelosti države Slovensko državo pretresajo afere. V javnost prihajajo dosjeji resničnih in domnevnih sodelavcev udbe, državne varnosti in drugih obveščevalnih služb. Kako je mogoče, da je vse skupaj tako silovito, skoncentrirano izbruhnilo na dan. Puščice so usmerjene tudi na vaše ministrstvo. "Naše ministrstvo je v precej težavnem položaju in v tem oziru je težavna tudi funkcija notranjega ministra. Mi želimo maksimalno, po pravilih pravne države, razčistiti vse, kar se v zvezi s temi pojavi da narediti. Tukaj so mnenja in ocene različne, stvar ni tako pregledana, da bi vsak lahko presodil, ali je bilo storjeno vse ali ne. Zato so tudi mnenja različna in včasih tudi krivična do našega ministrstva. Afere so spopad z dediščino preteklosti, ki je težka in bi z njo kazalo čimprej razčistiti. Vsako nadaljnje skrivanje ali pometanje pod preprogo bi bilo negativno, ker bi kasneje ta ali oni problem ponovno pogledal na dan in bi se znova in znova otepali z njimi. Kakorkoli so afere neprijetne, kakorkoli že delujejo v smeri destabilizacije razmer, so hkrati priložnost, da kar se da temeljito opravimo s to neprijetno dediščino preteklosti. Zoper to so odpori. Pojavljajo se težave. Glede dosjejev mislim, da bi bilo treba čimprej strokovno in nepristransko ugotoviti, kaj smo podedovali, kaj obstaja, kaj je bilo mogoče uničeno. Ali SEJEM - NAROČNIKI © GORENJSKEGA GLASA - AKCIJE -SEJEM - NAROČNIKI Tudi letos bo na mednarodnem avgustovskem Gorenjskem sejmu Vaš Gorenjski glas poskrbel za dodatne zanimivosti - objavili bomo kupon, s katerim boste po nižji ceni kupili sejemsko vstopnico; reševali boste lahko sejemsko nagradno križanko; brali sejemski dnevni Gorenjski glas; ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA SMO ENO AKCIJO ZE PRIPRAVILI, DANES PA NADALJUJEMO -AKCIJO ZA VSE SEDANJE (in nove) NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA BOMO ZAKLJUČILI ZADNJI SEJEMSKI DAN 22. AVGUSTA ZVEČER! Za sodelovanje v Glasovem sejemskem naročniškem žrebanju je potrebno izrezati ta kupon - IZREZAN NAJ BO TAKO, DA JE NA DRUGI STRANI ODTISNJEN CEL VAŠ NAROČNIŠKI NASLOV. Kupon nam lahko pošljete po pošti na: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1; lahko ga boste oddali naravnost za žrebanje na Glasovi sejemski stojnici tik ob vhodu v sejemsko halo; lahko pa ga oddate tudi pri naših sodelavcih v TD Jesenice, TD Cerklje in TD Skofja Loka. Kupon bo objavljen petkrat do vključno 20. avgusta, kar vsakemu naročniku daje pat možnosti v nagradnem žrebanju za 500 nagrad, ob 500-letnici sejemskih prireditev na Gorenjskem. Ker naše akcije v okviru sejma vsakič malo popopramo s kakšnim sejemskim nagradnim vprašanjem, bo za Vaše sodelovanje v naročniški akciji r\\r\ veljal le kupon z vpisanim odgovorom na vprašanje: VPIŠITE IMENA IN PRIIMKE VSAJ TREH NOVINARK/NOVINARJEV A GORENJSKEGA GLASA: I ' ———— Še drobna pripombica: v bobnu za žrebanje bomo upoštevali le kupone tistih naročnikov, ki ste poravnali naročnino za tretje trimesečje (seveda ne bomo pozabili, da Vas je precej plačalo celoletno naročnino in da Vas kar veliko plačuje s trajnikom preko tekočega računa). Za nove naročnike pa velja tisto, kar je zapisano v naši ponudbi ob naročilnici. je zbirka dosjejev še kompletna, ali ustreza dejanskemu stanju. Odvisno od ugotovitev bi se bilo treba odločiti za nadaljnje postopke. To je naloga državnega zbora in prav bi bilo, da bi se je čimprej lotili. Kar pa zadeva odtekanje informacij zaupne narave, ki se nanašajo na konkretne ljudi, pa je zame to po eno strani tudi znak nezrelosti države, ker se očitno ne zavedamo, da je za funkcioniranje države potrebno tudi ravnanje v skladu s pravnim redom. Gre za očitno prekorače-vanje pristojnosti nekaterih posameznikov, ki so omogočili, da so določeni zaupni dokumenti prišli v javnost. Država, ki tako ravana s svojimi zaupnimi papirji, bo imela velike težave. Tudi v tem oziru bi morali dozoreti." nja podatkov v eno in drugo smer." Gre v primeru ločevanja tudi za dolgoletne kadrovske povezave, prepletanje ljudi? "Tu ni nobenega prepletanja. Točno se ve, kdo je kje. Ljudem včasih to še ni povsem jasno in to me moti. Ponovno bi želel povedati, da Sova z ministrstvom za notranje zadeve nima nič, čeprav nekatere naše službe še vedno opravljajo storitve za to agencijo. Operativno delovanje pa je že ločeno." Ali tudi pri administrativnem upokojevanju, šlo naj bi za okrog 170 ljudi, vaše ministrstvo ni sodelovalo? "Ta stvar je v kompletni pristojnosti Sove. Med preoblikovanjem Visa v Sovo je prišlo do številnih administrativnih upokojitev. To niso prisilne upoko- A 1 v ■ mk£ W i |W ■ ■ INI J mM HUM foto: Gorazd Šinik Je kolikor toliko realna bilanca oziroma inventura teh papirjev sploh še mogoča glede na namige, da je šlo za uničenje, popravke, skrivanje in druge posege. "Jaz bi o tem težko sodil, ker arhiv Službe državne varnosti ni v naši pristojnosti, ampak v pristojnosti Sove, ki je vladna služba. Ne vem, kaj se je ohranilo, zato se tudi zavzemam za inventarizacijo teh arhivov, da ugotovimo, kaj je notri, kaj se je eventuelno izgubilo, ali so bili ti arhivi ves čas ustrezno hranjeni, ali so možne kakršnekoli potvorbe, friziranja in podobne stvari. Ta korak se mi zdi izrednega pomena, da bomo sploh vedeli, kolikšno težo ima to gradivo, ali je kompletno in povsem verodostojno." Sodelovanje s SOVO in VOMO SOVA, Slovenska obveščevalna in varnostna agencija, je ločena od notranjega ministrstva. Obrambno ministrstvo ima VOMO, varnostni oddelek obrambnega ministrstva. Obstaja med vami sodelovanje? "Na relaciji ministrstvo za notranje zadeve in Sova poteka obsežna naloga ločevanja. Sova je kompletno izločena iz ministrstva, vendar pa je treba postoriti še mnoge ločitvene postopke. Ti postopki trajajo dlje, kot smo mislili zaradi številnih sprememb v vodstvu Sove. Mi želimo te postopke čimprej speljati do konca, da bi bila ločitev popolna, skladna z zakonom. Drugo pa je vprašanje sodelovanja pri konkretnih zadevah. Prihaja do sodelovanja, do pretoka informacij, ki jih dobi ena stran, pa spadajo v pristojnost druge. Enako velja tudi za VOMO. V novem zakonu o Sovi bo treba podrobneje opredeliti dolžnost posredova- jitve. Zagotavljajo mi, da so bile izvedene skladno z željami prizadetih. Izvedene pa naj bi bile brez škode za delovanje te službe. Res je, da se številna vprašanja glede teh upokojitev zastavljajo meni oziroma našemu ministrstvu, vendar so o tem odločali ustrezni ljudje v Visu oziroma Sovi." Za mariborsko orožje nisem odgovoren Marsikdo v Sloveniji in tudi zunaj se sprašuje, kako je mogla biti na mariborskem letališču tako dolgo skrita velika količina orožja. Preiskava teče in do njenega zaključka, ste dejali, ne boste dajali izjav in ocen. Pa vseeno. Kako je mogla v Mariboru nastati taka orožarna? "Takšno vprašanje si zastavljam tudi sam. Jaz si to razlagam z dejstvom, da smo trčili v ostanke iz preteklosti, ko so imeli pripadniki nekaterih služb velika pooblastila in so s temi pooblastili pod plaščem višjih interesov lahko zahtevali od drugih organov, da se takšna ali drugačna stvar naredi mimo ustaljenih predpisov ali vsaj ustaljenih načinov dela in se o tem nikogar ne obvešča. To bi bila po moje najbolj logična razlaga tega primera. Po sedaj razpoložljivih podatkih so bili v primer vključeni nekateri delavci Visa, ki so imeli očitno z vidika svoje službe vpliv na druge ljudi in druge službe. To je del odgovora. Zakaj se za orožje ni prej zvedelo. Mogoče bo nadaljnja preiskava razkrila še nove elemente, ki bodo omogočili popoln odgovor na to vprašanje." Orožje je prišlo v Maribor pod prejšnjo vlado, v kateri vi niste bili. Dejansko vi rešujete nekaj, kar je nekdo zakuhal pred vami? "Vse, kar se je dogajalo na mariborskem letališču, se je zgodilo pred mojim prihodom na to dolžnost. Po dosedanjih podatkih od januarja dalje na mariborskem letališču glede uskladiščenega orožja ni bilo nobenih aktivnosti. Sam se v tem primeru ne počutim osebno odgovornega. Znotraj policije na nižjih ravneh pa preverjamo tiste, ki so bili bližje dogajanju, če je kdo osebno odgovoren za opustitev kakšnega dejanja, ki bi ga bilo potrebno storiti, da se za stvari ni vedelo na tistih mestih, na katerih bi se moralo vedeti." Smo res tako daleč, da nekateri že govorijo o Sloveniji kot "podalpski štacuni z orožjem". "Odkar sem jaz na tem mestu, si v našem ministrstvu zelo prizadevamo, da bi preprečili trgovanje z orožjem. Mislim, da bo mariborski primer prispeval k razčiščevanju mnogih zadev. Tudi preventivno. Računam tudi, da nam bo v prihodnje uspelo priti do dna še raznim drugim govoricam, bodisi da se jih ovrže ali najde dejstva, ki bodo dokazala, da se je dogajalo še kaj drugega. Tako zgodbe o orožju ne bodo stalna tema razgovorov, špekulacij in podobno. Skrajni čas je, da postavimo tu stvari povsem na čisto, da je poslovanje na tem občutljivem področju skrajno urejeno in da potem ne bi bilo nobenih razlogov za očitke, da Republika Slovenija ne ravna skladno z mednarodnimi obveznostmi in standardi." Osebne zamere Pavla Čelika Nekdanji šef slovenske uniformirane policije in donedavni svetovalec vlade Pavle Čelik je zadnje čase povedal in napisal precej hudih obtožb na račun ministrstva, tudi vas in kadrovskih čistk, ki naj bi jih izvajali. Pravi, da nekateri delavci zato, ker ste vi krščanski demokrat in veren človek, krstijo in birmajo svoje otroke. Vaš odgovor. "Gospod Čelik je zadnje čase v nekaterih pisanjih in v intervjuju napisal marsikaj, kar bi težko dokazal z argumenti oziroma dejstvi. Za nekatere njegove teze mislim, da niso v čast človeku, ki je vendarle strokovnjak na svojem področju. Trditev o velikih kadrovskih spremembah v ministrstvu je povsem neutemeljena. Sprememb je bilo relativno malo. Gospod Celik goji nekaj osebnih zamer, morda ne toliko do mene, kot do nekaterih drugih v ministrstvu. Zaradi osebnih zamer ni dobro postavljati takih posplošenih trditev." Gotovo pa gre za neko drugo pomembno vprašanje: za depolitizacijo slovenske policije? "To je ena temeljnih nalog. Če se zavedamo, da je bilo treba biti še pred letom 1990 praktično obvezno v tedanji edini stranki, je jasno depolitizacija dolg proces. Mislim, da uspešno teče zato, ker je kadrovska sestava sorazmerno mlada in ti ljudje niso obremenjeni s politično ali strankarsko pripadnostjo do te mere, da bi jim bila breme. Tudi sam, čeprav sem član stranke, se posebej trudim, da pri vprašanjih strokovne narave, ki zadevajo policijo, ne bi prihajalo do strankarskih vidikov. Doslej še nisem dobil nobenega argumentiranega očitka na to temo. Mislim, da mi tak način dela kar uspeva. Tudi na mesta, ki so vezana neposredno na policijo, ni prišel nihče, ki bil strankarsko opredeljen. Strankarske pripadnosti policistov ne preverjam. Računam pa, da so izstopili iz stranke, v kateri so bili Prth da so enako storili tudi tisti, V postali člani novih strank PJ sprejemom nove ustave, ki ^ veduje depolitizacijo policij*-bomo ugotovili nasprotno ra* nje, bomo ustrezno ukrepal'.. Torej zaupate svojim Ijud«*' "Nikakršnega namena ni"1, da bi tukaj komurkoli pral žgane. Je pa to tudi stvar šefa* nižjih ravneh, ki morajo skr* da deluje policija skladno z* vo in v njej je depolitizacij povedana. Ko sem prišel n8.j nistrstvo, sem naletel na v«* zavzetost in ne občutim & srednih odporov. Čaka nas # liko dela, da se bo policija v J ti znašla v novih razmerah- \_ ko obsežnem organizmu kot I cija je, se spremembe uvelja jo počasi, dolgotrajno. Ker s* takim prepričanjem prišel nistrstvo, sem z doslej optf* nim delom zadovoljen mo iti naprej. Pojavljajo sc r blemi, tudi ekscesi. Trudin*0 da bi jih bilo čimmanj in d* bi prihajalo do splošnega ^ da je vse narobe, ampak bi s ^ jim delom dvigovali ugled P0^ je in policistov." C« od do BU »vt op, ti Oa* zo Pr ra; je no im ur ka vh it. lo tr; 211 '»"1* ni Ust*! jj in d, le sr P: k, P< n- a Policija rabi strokovnjak^ Ima ministrstvo, mislim P vsem na policijski del, dovolj v z zadostnim znanjem? "Ker imamo dober sistern,, braževanja, imamo v polictj"!} dosti usposobljenih ljudi, -j*! namenjamo posebno pozofjj dopolnilnemu, sprotnemu braževanju policistov, zlasti,1 in* da sPT)t mandirjev. Želimo, da se pf'"^ dijo novim razmeram, da sPj sledijo spremembam v drža'jljj da imajo več specifičnih *K kot so vodenje in podobno^ vsem drugačno pa je vpra»* kriminalistov. Zavedati se mo, da je delo kriminaliste< l nekaterih specializiranih po m»;vo s- *- «k vhod8"1 še manJka -• Je že ob ». oau v Zako razlagala ena od Lju' i v rr. tenis: "Ko -«uu v l52?-ih LJubUanča"nk, ki je jemo kakšno pivo več. Vmes naju obiščejo otroci, tudi oni tu preživijo del počitnic in tudi oni so zadovoljni. Mislim, da tisti, ki skrbijo za kamp, pač naredijo, kar morajo, edino jezero je ob koncu tedna, ko je veliko obiskovalcev malce bolj umazano," je povedala Olga Indihar iz Kranja. Avtokamp Danica v Bohinjski Bistrici "poln že dober teden, poleg tujcev pa na počitnice prihaja tudi vse več Gorenjcev. tff^jem v roki odhajala na ju-WVenis: "Ko nam kaj nje a' k° Je treba °Prati cu" c/ * Omenjati knjige v knjižni-in*j P* se nekdo usede v avto dni nekaJ uric že nazaJ- Te letuf d b3 v Vint8arJu, na iz-smn ^on»nju, največ časa pa pri °b Jezeru ali na klepetu k0lip.nJateljih ob sosednji pri-^...Cl- Caš imamo, da v miru smo enkrat "okusili" Gorenjsko, Bled in Šobec, smo si rekli: Nikoli več! Tukaj nam nič ne manjka, dosti imamo sonca, zelenja, jezero je toplo, tukaj smo našli prijatelje, mi hodimo na kavico k njim, oni k nam in čas mine, kot bi mignil. Tukaj smo kar dva meseca, praktično manjka," je bil navdušen Marjan VrSnak iz Kranja. Podobnih misli so bili tudi Gorenjci, ko smo jih o vtisih povprašali v Bohinju in v Sobcu: "Nekaj dni smo bili v Stu-bicah, sedaj pa smo prišli na Pokle Čitn^- ne.mudi. To pa je za po ueJ klepetali z Gorenjci, smo javljali, da je imela naša pr-a„8o8ovornica prav. Na Bledu letos nismo prvič, $!» prihajamo že vrsto let. Vc*sih smo šli na sindikalne Mitnice prek Merkurja, najino za kakšen teden na Cres. ^edaj, ko sva v penziji, pa še to ™e. vedno prideva v Zako. *Ump je lepo urejen, zadovoljna sem s čistočo, tudi bližnja trgovina je dobro založena... Cene pa so pač take kot doma. Vfcasih smo hodili na počitnice *a teden ali dva, sedaj imava več časa in sva tukaj dlje. Tako Prikolico že maja pripeljemo Scm in jo imamo v kampu vse - P°letje. Ker smo stalni gostje, I Je za nas tudi ugodna cena, ta-1 *o da za vso sezono plačamo jjsoč mark. Edino, kar si na potnicah privoščimo dodatno, k°t bi si doma, pa je, da popi- Tomaž Koštrin "Na Bled pridem, zato, ker imam tukaj veliko prijateljev, vedno pa spoznam še kakšnega novega. Veliko se kopamo, igramo košarko, namizni tenis, odbojko, veliko stvari je, s katerimi se lahko zabavamo. Tako sem tukaj že kar cel mesec, pregledal sem že vse mesto, najbolj pa so mi všeč trgovine z igračami in športne trgovine, ki so kar dobro založene. Veliko sicer ne nakupujem, kakšno malenkost, vsak dan pa seveda ne manjka sladoled," je navdušeno pripovedoval štirinajstletni Tomaž Koštrin. "Vrsto let smo hodili s prikolico na počitnice na Rab, ko pa Marjan Vršnar vse poletje, če pa je slabo vreme, gremo za nekaj dni domov. S seboj imamo tudi vnuke, ker ne vem, zakaj bi bili v Kranju, ko pa je na Bledu tako lepo. Mislim, da je letos za 50 odstotkov več Slovencev v kampu, kot jih je bilo lani in vsi so zadovoljni. Zmeraj smo mislili, kaj je dol, pri morju, sedaj šele vidimo, da nam tukaj nič ne Minka Mohorič Gorenjsko, v prikolico sorodnikov. Hodimo na sprehode, v hribe, kolesarimo, kopamo se in res nam je všeč. Šobec je lepo urejen, le voda v bajerju je malo umazana, zato se raje hodimo kopat na Bled," je povedala Minka Mohorič iz Železnikov, ki je bila na počitnicah na Gorenjskem prvič in je kot mnogi pred njo sklenila, da gotovo ne zadnjič. • V.Stanov-nik, foto: G.Šinik turistični direktorji iz Amerike so bili navdušeni nad Slovenijo Ne prodajajte se prepoceni! j*'°venija je po svetu kot turistična država še premalo poznana, če bomo hoteli privabiti turiste iz Amerike, pa bomo 0r&M s propagandnimi akcijami poudarjati, da smo sosedje Avstrijcev in Italijanov, ne pa bivša jugoslovanska republika. . avgusta - Te dni so na obisku v Sloveniji predstavniki **J*ečjega turističnega združenja na svetu ASTA (American Socie- Travel Agents), ki deluje v 125 državah na svetu, zastopa pa ? tisoč agencij. Elita ameriških turističnih direktorjev je Bled iz- kot kraj za konferenco izvršnega odbora, po treh dneh obiska JU »»s, ko smo jih obiskali na pikniku, ki so jim ga v soboto po-Wmm pripravili pred hotelom Kompas v Bohinju, pa so vsi po vrsti ggotavljali, da jih je Slovenija tako navdušila, da zagotovo še prl- t \fcasu, ko v Sloveniji še ugo-lovljamo, katera gospodarska Panoga bi nam prinesla največ *onsti (in najmanj umazanije) cr kam se splača vložiti denar ,a razvoj, nam turistični stro-j-pvanjaki iz Amerike (ki vsako JJ° obiščejo mnoge države po :etu) zagotavljajo, da je Slove-JjjJ kot ustvarjena za deželo jta lma"" ne ristega množičnega, ko bi k nam vozilo na stotimi >n stotine avtobusov s turi-E| .ampak tistega, ko bi k nam n°,dl11 najpetičnejši gostje in yarn ne bi bilo nerodno, ampak Ponos povedati, da prodajana iobe za osemdeset dolarjev tel • • To Je ,e kratek povze-s * njihovih misli, ko smo jih v ra> 0 Povprašali o turističnih *yvojnih možnostih Slovenije. *dru°' k* ^e PodPredsednica bilaŽve"' dUDa in° ro Poznala razmere pri vas k-Sva vedela, kje je Sarajevo in Je Bled. Teže pa je bilo za se- Med dvajset tisoč članicami mednarodnega turističnega združenja ASTA sta tudi slovenski agenciji Emona Glob-tour in Kompas turizem, Slovenija pa je organizacijo tokratnega srečanja sveta direktorjev dobila v konkurenci z Balijem, Malto in Bangko-kom. ji: "Američani, do sedaj niso poznali Slovenije kot turistične države. Mnogi jo še sedaj zamenjujejo za Slavonijo, Slovaško... ne vedo niti točno, kje je. Obisk elite direktorjev ameriš-klih turističnih agencij pri vas bo zato vsekakor precej pomagal pri predstavitvi Slovenije v Ameriki in po vsem svetu, s^aj smo se sami prepričali, da je tu res mir, da je narava prečudo- bi|a^e£Ja ASTA, sva seveda že v Sloveniji, saj sem po ro-doDr alniatinec. Zato sva precej stanek v Sloveniji prepričati druge člane izvršnega odbora. Čeprav so v državnih ustanovah zagotavljali, da je tukaj varno, smo namreč morali za pot v Slovenijo, ob tem, da smo vsi zavarovani, plačati še dodatno zavarovanje 5.800 dolarjev," je ob pogovoru o Sloveniji dejal Damir Bogdanič, predsednik Steriinga. Njegova žena, Rose Pace - Bogdanovic pa je navdušeno pripovedovala, da ji je predsednica združenja pravkar zagotovila, da na svetu še ni videla lepših krajev, kot jih je zadnje dni v Sloveni- Bohinjci so ameriškim turističnim direktorjem predstavili tudi naše kulinarične posebnosti, večina pa je bila najbolj navdušena nad koruznimi žganci in golažem. vita in predvsem, da ste Slovenci ljubeznivi in pozorni ljudje. Mislim pa, da bosta pri propagandi vašega turizma, ki v tej čudoviti naravi mora uspevati, na prvem mestu morali poudarjati, da ste dežela v Alpah, da ste dežela med Italijo in Avstrijo, ne pa, da ste nekdanja jugoslovanska republika. Zato nam je tudi zelo všeč vaše povezovanje v skupnost Julijskih Alp in predvsem vaše geslo "Na sončni strani Alp". Naslednje, česar ob razvoju turizma ne smete pozabiti, je to, da se ne razprodajate. Slovenija je premajhna in prelepa, da bi vabila množice turistov, treba pa je imeti ponudbo, ki bo privabila najpetičnejše goste," je prepričana Rose Pace - Bogdanič iz Texasa. Tudi ostali direktorji (prevladovale so direktorice!) so bili navdušeni nad obiskom v Sloveniji, tako da so geslo, s katerim so prihajali k nam "Slove-nia love us" ob odhodu zamenjali za "ASTA love Slovenia" in zagotavljali, da se v kratkem spet vidimo, morda že letos ali prihodnje leto, ko je Slovenija eden od kandidatov za mednarodno srečanje ASTA Interna-cional. # V.Stanovnik, foto: G.Šinik Janez Poštrak Potrjeno socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov Za socialno alternativo Kranj, 9. avgusta - Konec julija je svet Slovenskih krščanskih demokratov potrdil že aprila napovedano ustanovitev socialnega krila te stranke in o tem smo se pogovarjali z Janezom Poštrakom, enem od treh ustanoviteljev. Se pred letom se je v stranki SKD omenjala mavričnost mnenj, ki pa se očitno sedaj notranje organizirajo, poleg interesnih skupin nastajajo tudi politična krila. Kako bi najkrajše označili programsko različnost oz. poudarke socialnega krila? "Po strankinem statutu program kateregakoli krila, toliko bolj zvez, ne more biti v nasprotju s programom SKD. Socialnemu krilu gre predvsem "za bolj konkreten poudarek in bolj operativno izpeljavo nekaterih delov programa SKD", zlasti socialnega. Pri tem izhajamo iz stališča delojemalcev - ali drugače: odvisnih slojev v času prestrukturiranja gospodarstva v tržno usmeritev. Pri tem si bomo prizadevali zlasti za konstruktivno zakonodajo na področju delavske in socialne politike. Poudarjamo tudi, da je NOB in protifašistični boj zgodovinsko dejstvo in civilizacijska dobrina. Glede politične usmeritve si bomo prizadevali, da bi celotna SKD postala sredinska stranka, sicer svojo desno in levo populacijo, kar tudi omogočata sedanji krili: narodno-demokratsko in socialno." Od najave oz. ustanovitve socialnega krila SKD, do potrditve krila na svetu stranke so minili skoraj štirje meseci. Kje je vzrok za tako dolg postopek? "Po dopolnitvi statuta, ki je bil potreben zaradi pristopa NDS k SKD, smo aprila na prvi seji sveta po konferenci predstavili program našega krila, ki pa je, to moram že reči, naletel na zelo različna mnenja. Zaradi vrste pripomb pa, kot je bilo duhovito rečeno, "ob rojstvu še nismo bili takoj tudi krščeni", pač pa je bila ustanovljena posebna usklajevalna komisija, ki pa je že v začetku maja ugotovila, da naš program ni v nasprotju s programom SKD. Vsa ostala zamuda je nastala iz čisto "tehničnih razlogov": seje sveta stranke so le na dva meseca in na prvi naslednji seji smo zaradi obilice drugih zadev morali počakati. 20. julija je svet, celo na naše precejšnje presenečenje, soglasno potrdil naše krilo kot sestavni del SKD z največjo možno avtonomijo in različnostjo." So bila potrebna programska usklajevanja ali celo odstopanja od prvotnih ciljev? "Nikakor ne! Že sami smo upoštevali nekatere pripombe in prvotni program nekoliko skrajšali. Popravki niso vsebinski, temveč zgolj tekstovno-oblikovni. Odnos do preteklosti, poprave krivic na obeh straneh, odnos do cerkva in verskih skupnosti, razumevanje socialne države, gospodarstva, videnja socialne, delavske, družinske zakonodaje itd., ostaja nespremenjeno v vseh bistvenih vsebinah, ki krilo utemeljujejo po nekoliko radikalnejšem pristopu do teh vprašanj." Kako se bo krilo organiziralo znotraj SKD in kakšni bodo odnosi ter pričakovana razmerja do drugih skupin ali celo strank? "Septembra bo prvi razširjeni sestanek članov in simpatizerjev krila. Po pričakovanjih je naveč pristašev s Štajerskega, vključno s Posavjem, z Obale in Primorske. Govorim o funkcionarjih stranke. Takoj "ob krstu" sta h krilu pristopila predsednik seniorske zveze in predstavnica ženske zveze. Konec leta, ali pa vsaj pred prihodnjo letno konferenco stranke, pa bo že tudi naš "kongres" oz. konferenca krila, kjer se bodo določila vsa notranja razmerja med stranko in krilom, kot tudi razmerja notranje participacije naših članov v vodstvu stranke in v krilu samem, ter način nominacije naših kandidatov na lokalnih volitvah. Razmerje bo odvisno od števila pristašev - stranka je Eokazala razumevanje za nas - zdaj pa bo vse odvisno, žal bolj ot od našega dela, od naše številčnosti. Ker vendarle delujemo nekoliko reformatorsko, z zavezanostjo uresničitve (tudi) socialne države, mislimo, da bomo zanimivi tudi za "obrobnike", ki se jim je zdela SKD preveč konzervativna ali "cerkvena", pa naj bo to upravičeno ali ne. Pripravljamo tako imenovano socialno alternativo: skušali bomo z vsemi strankami, zlasti pa socilano usmerjenimi najti skupan stališča v korist socialne varnosti državljanov, svoja stališča pa bomo sproti predstavljali javnosti in našim poslancem. Čas do formalne potrditve krila smo že izkoristili zelo delavno in morda je to tudi bil vzrok tako velike soglasnosti." • Š. Žargi Dež in mokra cesta sta bila vzrok včerajšnjega trka na Oldhamski cesti v Kranju. Na srečo so bili štirje avtomobili le "udarjeni". Foto: Gorazd Sinik Pohvala Včasih je prav škoda, da na v določenem slovesnem ali prazničnem trenutku med navzočimi domačini in gosti ni tistih, ki jim je namenjena iskrena zahvala in pohvala. Čeprav je v teh poletnih, dopustniških dneh to razumljivo, je misel, topla, s priznanjem podprta beseda še toliko bolj prijetna, da ne rečem resnična in poštena. Tako je bilo v soboto pozno popoldne na Križni Gori. Ni bilo razloga, da bi domačini zahvalo in priznanje olepševali, saj nenazadnje tistih, katerim je bila namenjena, ni bilo zraven. Vzbudila pa je vseeno razmišljanje, kako vendarle v nekaterih občinah, kljub težavam in pogosto tudi ob takšnih ali drugačnih nasprotovanjih, razumejo, da občina ni samo pisarna, ni samo ozek ali tako ali drugače politično usmerjen interes. Križna Gora bi prav lahko izpadla iz občinskega deleža, in še katera druga cesta ali vodovod v škojjeloški občini, pa vendar je, kar se tiče krajev in urejanja posameznih področij v občini na odločujočem mestS, zmagal nadstrankarski interes. Pohvala, podobna škojjeloški, pa je konec minulega tedna poudarjeno izzvenela tudi na Gorjušah, kjer so se na svečanem srečanju zamislili nad urejanjem visokogorskih krajev v radovljiški občini. Tudi v tej občini občinska vlada skuša čimveč prispevati ne le za urejeno infrastrukturo, marveč tudi za pogoje, ki bodo ljudem v njih, v hribih, ne le olajšali, ampak zagotovili obstanek in razvoj. Na Gorjušah so tokrat bili tudi najvišji predstavniki občine. Slišali so prav tako zahvalo domačinov za pomoč in podporo pri njihovih prizadevanjih. Objektivno so domačini poudarili zasluge, ki so se začele že pred nekaj leti. Na svečanosti pa je bila glasna tudi ocena, kako zmotno je lahko mišljenje, da je centralizem vse in vsemogoč in da je za Slovenijo najbolj pomembna politika, še najmanj pa odročni, hriboviti kraji. • A. Žalar Etnografske prireditve ali "paša" za denarnice Z narodno nošo in balonom v roki Čeprav se gledališčniki trudijo, da bi tako domačinom kot turistom kar najbolje prikazali slovenske običaje, pa se podoba idilike porazgubi, ko si začnejo ogledovati stojnice. Bled, 7. avgusta - Na Gorenjskem te dni takorekoč ni najti prazne postelje. Tudi domačini, ki te dni nismo na dopustih, proste dneve radi izkoristimo za obisk turističnih krajev in si na povabila turističnih društev ogledamo kakšno od prireditev, najsibo kmečko ohcet ali prikaz starih običajev.... Gledališčniki običaje... se trudijo, da bi obiskovalcem pričarali domače Tako smo se v soboto zapeljali proti Bledu. Seveda smo pričakovali, da bo na cesti gneča, toda ob neizsanjani blejski izvoznici je gneča proti Bledu pač stvar navade in še preklinjati se ne splača. Na Bledu te pričaka marsikaj.... trgovin, kolikor hočeš (seveda večina odprtih le do sedme ali osme ure), gostiln in bifejev, kolikor hočeš (odprtih, do kadar si kdo želi in upa), cene pa takse, da si pijačo in jedačo (kavica 100 tolarjev, sok 140 tolarjev...) lahko privošči pač tisti, ki to zmore, če pa ne zmore... brez skrbi lahko sokove in sendviče za mularijo in zase prinese s seboj. "Urša, odpri! Lenčka, zbudi se!" so jeseniški gledališčniki v vlogi vasovalcev klicali dekleta in mnogim obiskovalcem ob štorijah, ki čakajo dekleta in fante, preden se zavežejo v zakonski stan, privabili smeh na lica. Stojnice z balončki in plastičnimi lutkami pa romantiko postavijo v sedanjost. Harmonika se je razlegala na odru in marsikdo od turistov in domačinov je zapel skupaj z oktetom LIP. Mamica, ki je stala ob odru s kakših pet let starim fantičkom, pa si idilike ob obujanju starih običajev ni mogla privoščiti. "Greva po balon, obljubila si mi avtomobilček, „,Je naganjal fantič, ki so ga na poti do odra "premamile" stojnice. Takšne kot jih pač na Bledu znajo pripraviti... s čipkami in cvetjem, še več pa s čevlji, oblačili, plastičnimi igračkami in obveznimi baloni. In ne boste verjeli, kako lepo so se baloni podali k narodnim nošam! • V .Stanovnik, foto: G.Šinik Začeli so pred 32 leti Nova cesta na Križno Goro Rudolf Jurčič: "Ta cesta je ponos loške občine, občina pa za zgled Gorenjski in Sloveniji." Križna Gora, 9. avgusta - Pred 32 leti so krajani Križne Gore v današnji krajevni skupnosti Stara Loka - Podlubnik prijeli za krampe in lopate in začeli delati novo cesto. Gradili so jo pet let, potem pa so si dolga leta želeli, da bi dobili sodobno cestno povezavo, kjer je danes 20 hiš oziroma domačij. Pred petimi leti so jo potem razširili, v soboto pa so po lanski akciji svečano odprli še drugi del sodobne asfaltirane ceste. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo ceste Rudolf Jurčič s Križne Gore je na otvoritvi med drugim poudaril: "Verjel sem, da cesta enkrat bo. Da bo takšna pa ne. Ta cesta je ponos loške občine, občina pa za zgled Gorenjski in Sloveniji. Križna Gora v krajevni skupnosti Stara Loka - Podlubnik ima danes že blizu 80 krajanov. Z urejeno preskrbo z vodo, elektriko, predvsem pa s telefoni in urejenejšo cestno povezavo so mladi začeli ostajati na domačijah. Odhajanje v dolino se je tako ustavilo. Zdaj so po 32 letih, ko so se krajani s krampi in lopatami prvič sami lotili izgradnje cestne povezave, dočakali sodobno, široko lokalno cesto. "Že lanski začetek asfaltiranja pred petimi leti razširjene in za asfalt pripravljene ceste na odseku 1800 metrov je bil obetaven. Vendar, čeprav je takrat predsednik krajevne skupnosti Lojze Bogataj ob navzočnosti predstavnikov občine rekel, da bomo prihodnje leto nadaljevali, nisem najbolj verjel, da bo to res. No, zdaj je cesta gotova. Razširili in asfaltirali smo jo še 280 metrov do Šoštarja. Tako je njena skupna dolžina dobre tri kilometre." Skoraj Letošnja dela bodo veljala skoraj petmilijonov. Polovico naj bi prispevala občina, po četrtino pa krajevna skupnost in krajani. Slednji so pri-pevali tudi po 100 tisoč tolarjev in sami urejali bankine in odvodnjavanje. Še posebej so si prizadevali na odseku do Šoštarja. Tokrat je 2400 kubičnih metrov gramoza iz svoje gramoznice prispeval Franc Košir. strukturno urejena celotna občina. Še enkrat iskrena hvala vsem." Cesto je potem odprl predsednik krajevne skupnosti Lojze Bogataj in ob otvoritvi rekel, da poleg ceste v krajevni skupnosti urejajo tudi pokopališče in gradijo kabelsko televizijo, asfaltirali pa so tudi že 380 me- Lojze Bogataj: "Obveza, ki s** si jo zastavili, in obljuba, ki *** jo dali lani, je izpolnjena." Rudolf Jurčič: "32 let sem čakal in verjel, da cesto bo. Da bo takšna, pa niti pomisliti nisem upal." (Sicer pa je na celi cesti, ki so jo razširjali pred petimi leti, blizu 15 tisoč kubičnih metrov gramoza iz gramoznice Janeza Ravniharja in Franca Koširja). Dela pa so trajala približno mesec dni. Za spodnji ustroj je poskrbel Tine Jurčič, asfalt pa je nazadnje položilo SGP Primorje Ajdovščina. "Pohvala in zahvala gre vsem krajanom Križne Gore, še posebej pa predsedniku krajevne skupnosti Lojzetu Bogataju, ki je ves čas tako rekoč živel s to cesto oziroma na gradbišču. Za može v občini, še posebej Miha Bizjaka in izvršni svet, pa bi rekel, da so tokrat še enkrat, tako kot na različnih drugih krajih v občini, dokazali in potrdili, da jim ni vseeno, kako je infra- trov ceste proti Papirnici. Pripravljajo tudi soglasja za ureditev ceste Škofja Loka - Železniki. Upa, da se bodo sporazumeli tudi z zadnjimi tremi lastniki zemljišč, kjer se jim najbolj zapleta. Sicer pa, če bo potrebno, bodo o zadevi seznanili vse krajane v krajevni skupnosti. Otvoritev ceste v soboto pozno popoldne je bila za Križno Goro pravi praznik. Zvečer $ se krajani zbrali in skupaj Pr..j slavili. Ob otvoritvi so nastop1 člani folklorne skupine, dornj! čini pa so postregli z okrep^ lom in pecivom. Po naklji^J je takoj po otvoritvi pripeljal."] se podai na Križno Goro W ko Bešter in tako doživel pflJf zen sprejem z okrepčilom. 9* Žalar 70 let GD Kovor Zgradili so dom za vse Leto 1990 je bilo eno najuspešnejših v Gasilskem društvu Kovor. V soboto bo osrednja prireditev ob 70-letnici društva. gusta, ob 18. uri, ko bodo po^ lili priznanja Gasilske &et Slovenije in občinske gasil8* zveze, na prazničnem sreča"! Kovor, 9. avgusta - S slavnostno sejo društva, na kateri so podelili priznanja članom za dolgoletno delo v društvu in spričevala za opravljen izpit nižjega gasilskega častnika prve stopnje, so v petek zvečer v Kovorju v tržiški občini gasilci začeli letošnje proslavljanje 70-letnice društva. Osrednja prireditev bo v soboto, 14. avgusta, začela pa se bo ob 18. uri. ščina Tržič pa je društvu podelila tudi častno plaketo mesta Tržič. Osrednja slovesnost ob 70-letnici društva bo v soboto, 14. av- pa bo igral ansambel Štajerski sedem. • A. Žalar Na pobudo šolskega upravitelja Jožeta Bertonclja se je 21. maja 1923 zbralo v Kovorju 38 domačinov in ustanovili so Gasilsko društvo Kovor. Od takrat je gasilstvo v Kovorju nekako družinska pripadnost, in letos, ko praznujejo 70-letnico, ima društvo okrog 300 članov. Že dve leti po ustanovitvi so kupili enostavno brizgalno, do leta 1927 pa so tudi že imeli gasilski dom. Kmalu so usposobili tudi močno gasilsko četo, ki je bila sposobna posredovati tudi v večjih požarih. Po vojni so 1954. leta razvili prapor, v sedemdesetih letih pa so dobili avtomobil in novo Rosenbau-erjevo brizgalno. Ob tem, ko so vedno skrbeli za preventivo, so sredi osemdesetih let s hidranti pokrili celotno območje krajevne skupnosti. Lotili pa so se tudi gradnje novega gasilskega doma. Pet tisoč ur so opravili ob podpori krajanov in 11. avgusta 1990 so odprli nov dom, ki je odprl vrata vsem krajanom in dejavnostim v krajevni skupnosti Kovor. "Leto 1990 je bilo najuspešnejše v zgodovini gasilskega društva," je v kroniki poudaril na slavnostni seji v petek prof. Janez Šter. Ob akcijah in delu pa v društvu nikdar niso pozabili na redno dejavnost, saj imajo vsako leto tudi po 18 vaj. Še posebno skrb so namenjali izobraževanju in usposabljanju. Pred dvema letoma je napredovalo 15 članov društva, letos pa jih je sedem dobilo spričevalo gasilskega častnika prve stopnje. Občinska skup- V petek je bila slavnostna seja ob 70-letnici društva, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze, podelili pa so značke za dolgoletno delo in spričevala nižjim častnikom prve stopnje. Semenj v Spodnjih Gorjah Gorje, 9. avgusta - Tradicionalnemu praznovanju va§k5?/. semnja, ki ga v Spodnjih Gorjah, kjer je zavetnik v cerkvi iy. velika kmetija v Podbrezju je dom Debeljakovih. Milan in eronika Debeljak sta prišla sem pred desetimi leti, ko sta se i?r°cila, iz Poljanske doline. Danes je hiša polna otrok. !eJl8t«reJši je Marko, ki je letos končal drugi razred, Ana bo šla JJjni v prvega, sledita ji šestletni Tomaž in štiriletna Mojca. Pred ]v*taa dvema letoma so Debeljakovi k sebi vzeli še Darka. v *^*a» ki se je rodil brez obeh nog in ene roke, ki je do tedaj živel ^tvodih in bolnišnicah, danes pa je štiriletni klepetavi korenjak, 1 protezami že kar lepo hodi. jf^0 »ta se kot mlada starša •P10« odločila za rejništvo? "O • • Jr rejništvu nasploh nisva premišljevala, niti nisva Oa^r** vedela o tem. Čisto po jvjtuučju pa sva zvedela za Ba *fa> V skupnosti krščanske-m življenja, kamor redno hodi-0,'. so na enem od srečanj famu ' 03 lš^eJ° rejnike za ni« ' invalida. Niti pomislila Sn? 03 bi lahko priSel k ^T1- Toda ko so čez mesec dni I°*iti» da še vedno niso našli In tako je prišel k vam Darko? "Ne čisto takoj. Najprej smo ga šli pogledat v Zavod za rehabilitacijo Soča. Tako prijeten fant je bil in z našo Mojco, s katero sta istih let, sta se od prvega trenutka tako lepo razumela, da smo se tako rekoč v trenutku odločili, da ga vzamemo domov. Najprej je nekajkrat prišel samo za konec tedna, novembra pa bo dve leti, odkar je pri nas. Takoj se je prilagodil, nikoli nismo imeli nobenih njim. Še sedaj se liati e zaai'sva zac*^a razmt3 - težav _ ^^tem, da bi ga vzela v svojo najbolje razume z Mojco, ki je Vsa družina, skupaj z Andrejem, ki je ta čas pri njih na počitnicah, na klopi pred hišo. In vsi so se strinjali, da mora biti na fotografiji tudi soseda, gospa Marija Ažman, ki tudi sodi k njim, saj je predvsem mami Veroniki v veliko pomoč pri delu z otroki. Star je pomagal pri *liko ljudi sva vprašala za m CnJe, prijatelje, sorodnike, in jJjjEovori so bili zelo različni. °8ovorila sva se z najinimi in odločili smo se za w.l8k pri takrat osemletnem JJJ u iz Škofje Loke, ki je prav v£p tja in težko nam je bilo, waa ko sva otroke vprašala, ali J vzeli takšnega fanta k sebi £omov, so se takoj strinjali. Od Jkrat naprej se nisva več veliko JPraŠevala, kako bo šlo. No, J£ merodajno je bilo tudi velfi.nje naše sosede, ki nam Pomaga, in ona je rekla: tu5.°aločite se zanj. Vedela sva & da 00 Darkova otr i vplivala na toj°.kc. aa se bodo naučili fc^jemati tuQ\ Optika Tina Kamnik, Bife Ajda. OKARINA ETNO FESTIVAL Bled - Letošnji že tretji Okarina etno festival, ki se začenja v začetku tega tedna, se nekoliko razlikuje od prejšnjih dveh. Glavna značilnost letošnje prireditve je ta, da se začenja in končuje v Murski Soboti, vmes pa so nastopi - razen na Bledu -še po drugih slovenskih krajih. štiri glasbene skupine s tako imenovano etno glasbo bodo v okviru letošnjega festivala imele kar šestnajst koncertov. Tokrat se bodo predstavili: Afterhours skupina iz Velike Britanije z irsko ljudsko glasbo, madžarska skupina Makvirag, avstrijska skupina Urfahraner aufgeiger, ki se predstavlja z tradicionalno glasbo iz gornje Avstrije in znana slovenska skupina Trinajsto prase s pretežno plesnimi ljudskimi vižami iz različnih slovenskih pokrajin. Po začetku v Murski Soboti se festival seli jutri, v sredo, v Ljubljano, kjer bosta nastopila Trinajsto prase in Afterhours v okviru prireditev v Stari Ljubljani, v četrtek bo koncert v Bovcu, v petek, 13. in v soboto, 14. avgusta, pa na Bledu in tudi v Ljubljani. Zaključek te svojcvrste turneje štirih etno glasbenih skupin pa bo v Murski Soboti. Blejski del etnofestivala se bo tako kot vsa leta odvijal na vrtu gostišča Okarina. • L.M. Galerija Avsenik RAZSTAVLJA JOSEF _APPORTIN_ V petek, 6. avgusta, je bila v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem odprta razstava priznanega slikarja Josefa Ap-portina iz Nemčije, ki bo na ogled do 30. avgusta. V kulturnem programu je nastopila mlada, obetavna pianistka Srebrenka Poljak iz Zagreba, ki je v minulem letu dobila vrsto nagrad. Alenka Bole-Vrabec je v kronologiji predstavila bogato ustvarjalno delo, razgibano zgodovino, 70-letnega Josefa Ap-portina. Izkušnje v umetnosti je pridobil od opazovanja narave, njenega razlaganja in abstraktnosti, časa nacionalnega socializma in obdobja njegove izključitve. Svoj poklic je opravljal v vseh odtenkih in z vsemi tehničnimi možnostmi in se po vojni vihri usmeril v nove smeri, izraze z nenehnim eksperimentiranjem. Kot je zapisal v galerijskem listu Richard Peter, je slikarja prevzelo gibanje in ga sililo razgibati in spremeniti dvodimenzionalno togost slike v gibanje. Delal je celo kinetične eksperimente ter se z njimi dolgo ukvarjal, dokler ga niso privedli do meditacijskih slik. Tu pa je končno našel medij za svoj izraz - za opisovanje in ponazarjanje svojega sveta. Tako njegove slike niso več osredotočene na predmete ali na vidne stvari, temveč so v dobesednem pomenu: brez predmeta, slike so postale glasba in jih ne dojemamo z očmi, temveč z ušesi. Slike vodijo navznoter in so vizije, ki jih lahko vsak doživi individualno. So transcendenca, ki je postala vidna in kot umetnostno sporočilo čista, vsakemu opazna estetika. Drago Papler Kranjske poletne prireditve POLETNI KULTURNI POLČAS Kranj - Cveto Sever, kranjski lutkar, že drugo leto pa tudi organizator poletnih kulturnih prireditev na vrtu gradu Kieselstein, j* na polovici letošnjega programa nekako zadovoljen in jezen obenem. Zadovoljen, ker mu dvomesečni projekt vsekakor uspeva« čeprav se je znašel v vlogi organizatorja povsem sam. Jezi pa se seveda, ker se mora kot organizator nenehno otepati s finančni*' težavami. Toda "pozitivna ničla", ki se obeta oh zaključku, ali celo nekaj minusa v prireditveni blagajni, kljub temu prinaša zadovoljstvo: Kranj je to poletje spet imel kulturne prireditve v Kieselsteinu. Prav veliko jih ni verjelo, da bodo letos spet na vrtu gradu Kieselstein tako kot lani izpeljali poletne kulturne prireditve. Ne glede na to, da je po nekaj mesecih priprav že v zgodnji pomladi kot organizator več ali manj ostal le Cveto Sever, se letošnje prireditve odvijajo in kot kaže, se bodo brez večjih pretresov tudi iztekle prve dni septembra. Morda je pri tem manj pomembno, da ne bo brez pretresov sicer ostala or-ganizatorjeva blagajna, toda edino, kar v tem primeru velja, je to, da se je ob četrtkih, petkih in sobotah na vrtu Kiesel-steina oziroma na njegovem s ploščami pokritem akustičnem dvorišču vedno dogaja kaj zanimivega. Lutkovni četrtki, Svetlana Makarovič za otroke in odrasle, Borghezija, Green town jazz bend, od napovedanih pa še Tolovajske balade, Sunny orchestra, New svving kvartet, Komorni orkester Car-nium - imena, zaradi katerih se ljudi sicer ni ravno trlo na vrtu, vendar pa je bil obisk na večini prireditev kar primeren. "Pomembno je, da so prireditve bile - več kot dvajset jih bo do začetka septembra - vse pa so bile na primerni ravni," pravi Cveto Sever. "Če bi na vrtu gradu Kieselsteina poleti prirejal veselice, mislim na glasbene veselice agropopov-skega tipa, pri katerih tudi pivo teče v potokih, najbrž ne bi ob zaključku v prireditveni blagajni cingljal le en cekin, ali pa še tega ne bo, pač pa bi si kot organizator s svojimi sodelavci lahko pošteno mel roke. Toda po drugi strani sem zadovoljen : dokazal sem, da se v Kranju lahko izpelje tudi zahtevnejši kulturni program, pri tem mislim tako na takega s klasično glasbo kot tudi na zabavno, toda na primerni višini. Seveda se jezim, ker tudi letos ni občina primaknila k prireditveni niti tolarja, tako da brez sponzorjev ljudje ne bi mogli poslušati Svetlane Makarovič, Tomaža Lorenza in Mojce Zlobko, Borghezije, Green tovvn jazz banda, Tolovajskih balad z Junijem in drugimi. Toda brez vztrajnosti in tudi trme si v tak projekt niti ne bi upal ugrizniti in tudi ni čudno, da so lanski soorganizatorji odnehali." Cveto Sever je vsekakor hotel dokazati, da kranjsko občinstvo sicer nevajeno poletnega kulturnega dogajanja, le prihaja v Kieselstein in odhaja zadovoljno. Morda se res prav vsi še niso povsem navadili, da je tako kot za kino, treba tudi za poslušanje Dua Mardjango ali Green tovvn jazz benda ali Plave trave zaborava plačati vstopnico sicer nič višjo kot je zdaj "taksa" za vožnjo po gorenjskem makadamu. Ko pospravijo blagajno, se namreč v prvem odmoru ali tudi že prej na vrt prismuka vsaj še enkrat toliko poslušalcev, ki so ali praznih žepov ali pa so kulturni nastop zamenjali z dobrodelno prireditvijo. "Vendar pa zame kot za organizatorja to vsekakor nI noben problem. Celo več, to je le dokaz, da je občinstvo vendarle prišlo zaradi prireditve same, da jo hočejo videti, slišati, pa čeprav kot zastonjkarji. Naslednje leto bodo gotovo ti in tudi drugi še prišli, spraševali, kakšne prireditve bodo in, če bodo, bodo prišli še s prijatelji, da jih bo več. Meni je povsem jasno, da s temi prireditvami, ki strnjeno potekajo dva meseca, orjem nekakšno ledino. Tudi v Ljubljani, mislim na prireditve v Stari Ljubljani, niso že prvo leto začeli z vso paro. Toda skupina navdušenih organizatorjev je uspela in kaj imajo danes v Ljubljani - prireditve, ki jim mesto Ljubljana krepko pomaga. Kajti s kulturnimi prireditvami je tako, da se le s te- žavo katera, v celoti pa sploh finančno ne pokrijej0. Ko pa je stvar že utečena, tsf' šno dogajanje ljudje potrebuj* jo in kar potrebujejo, jim je p* treba dati. Upam, da bodo # čas tudi v Kranju razmišlja" podobno. S tem pa nikakor & mislim, da bi moral Kranj irfl? ti prireditve samo v Kieselst^ nu, še bolje, če jih je več, činstvo ima različen okus in ^ lje, zakaj jim ne bi pripravi" različne ponudbe. Prepriča11 sem, da se bo čez čas tudi/ Kranju spremenilo razmisli8' nje o tem, kaj je kulturna p£ nudba in kako jo je treba p°* preti. Vsekakor ne tako k? zdaj, ko tudi lutkovni četrt*!' pa ne samo zdajšnji poletu1' potekajo brez vsake podpo^j Zal je tako, da tako imenova"1 'veselica program' lahko na**' že kar lep izkupiček, pri p*0" gramu, ki pa ga skušamo uvf' Ijaviti na grajskem vrtu, pa & veda ne more biti izkupi#*' Vsi festivali obstajajo na en»* način - iz občinskih blag8J.j pritekajo tolarji za radovlji^ festival, za ljubljanskega, da 0 laškem in drugih sploh ne vorim. Sicer pa, ko bo v za#*' ku septembra treba potegu črto pod letošnjimi priredi mi, bo že takoj treba misliti di na prihodnje leto. Nič pravim, da bom spet zravc^ morda bi bilo celo dobro, ie * prišel kdo z novimi idejattf lahko bi nadaljeval s sedanji pogoji, ki so v dveh letih v<^ darle nastali. Izkušenj se je dveh zaporednih poletnih w. gajanjih nabralo kar nekaj Upam, da je nekaj takih, ki h£ do pripravljeni v prihodnjf ugrizniti v to brez dvoma za"1' mivo početje." • Lea Menc'r ger 11. Festival "Radovljica 19931 ZVEN ANTIČNE GLASBE Nastop nemškega trobilnega ansambla za staro glasbo z avtentičnimi inštrumenti "BUCC1NA" iz Bonna._ zgodba, ali celo pesnitev; fi'0' zofija, ki je ostala organsko vezana z naravo ima narniv veliko skupnega z domislicah polnim slikarstvom, s katerih se Jože Slak angažirano odz'v na svet, zdaj z bolečino, pa1^ fraziranjem, zdaj s prostodu5' nim humorjem. Judita Krivec Drag*" Njegove podobe, ki v primerjavi s povprečno estetiko delujejo bizarno in celo šokantno na prvi pogled parafrazirajo s podobno ikonografijo, kot je v osemdesetih nova podoba, s katere tendencami se je njegovo slikarstvo svojčas odlično ujelo. A samosvoj in emocionalno poln likovni jezik, ki ga narekuje avtorjevo nekonvencionalno razumevanje umetnika in njegovega dela, moramo povezati zlasti z določenimi arhaičnimi predstavami, ki jih razpoznavamo v različnih kulturah in z modrostjo, na katero smo v svojih racionalističnih poskusih razlaganja sveta pozabili. To, da smo v pojmovanju tako ostro razmejili življenje od smrti, lepo od grdega, žalostno od smešnega, spodobno od nespodobnega in realno od imaginarnega, smo bistveno posegli v naravno stanje stvari, ki smo jo poslej doživljali kot absurd, ironijo ali grotesko. Seveda je Slak, kot vsi umetniki dovolj senzibilen, da sprejema impulze onkraj naše realnosti in obenem dovolj pogumen in brezbrižen do okusa okolice, da idejo brezkompromisno uresniči tako in tako, kot jo je bilo videlo njegovo notranje oko. Pri tem nima strahu pred narativnimi elementi ali simboli, ki so dostikrat povsem kon-vencialni, celo folklorni in za- vestno takoj prepoznavni, kot so na primer stilizirane, stri-povsko obravnavane oblike srca, obraza, genitalij ali kar narativno predstavljeni motivi iz pokrajine. V izboru izraznih sredstev se poslužuje različnih materialov od lesa, stekla, tkanine in barve, ter v podobo, ki jo lahko zaradi fizičnega širjenja v prostor obravnavamo kot neke vrste skulpto-sliko kombinira naravne oblike, kot so živalski rogovi, deli okostja ali grča v lesu z že uporabljenimi, pozabljenimi in odvrženimi predmeti, v smislu dekorativnih detajlov starega lesenega pohištva, okrasnih kartuš in podobno. Kot pomembni element slike nastopa barva, ki je ob svoji formalni vlogi zanimiva še zlasti zaradi svojih pomenskih možnosti. Tudi v uporabi barvne palete se Slak, ki dopušča tudi najbolj drzne poslikave v ostre konturne obrise ujetih oblik, odmika od tiste splošne definicije sodobnega slovenskega slikarstva, kjer so barve zelo previdno izbrane, celota pa raje monokromna kot kolo-ristična. Skoraj z enako vnemo se loteva tudi zbiranja simbolov, ki jih odkriva v bogatem etnološkem izročilu, ikonografiji sodobne, tudi "under gro-und" umetnosti in nenazadnje v svoji osebni zgodovini. To da je njegovo slikarstvo izrazito komunikativno in pripovedno, seveda preko govorice simbolov, ni nobenega dvoma. Najbrž so mu tudi zato blizu vizualna sporočila umetnosti daljnega vzhoda, s katero se je srečal med svojim študijskim bivanjem na Japonskem. V znak ujeta misel, občutek, Radovljica - Sinoči je v okviru radovljiškega festivala v avli rad*' vljiške graščine izzvenel že drugi koncert stare glasbe, ki je si# značilnost tega festivala z enajstletno tradicijo. Glasbenemu obč'?' stvu se je predstavil mladi katalonski klarinetist Oriol Romani 1 Barcelone. Na sliki: na otvoritvenem koncertu v soboto se je pt*** stavil bonnski ansambel Buccina ensemble, ki je prevzel ime po kdaj priljubljenem in nato dolgo pozabljenem antičnem in.štrume"' tu. Ansambel seveda uporablja še vse druge avtentične inštrument* kot so renesančne trobente, piecolo trobente, renesančne pozavn* pavke in drugo. L.M. Foto: GorazdŠinik I^fMo. avgusta 1993 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7.STRAN • GORENJSKI GLAS Spor med Kranjem in Ljubljano Kdo lahko podeljuje znake SQ Urad za standardizacijo in meroslovje: "Podeljevanje nacionalnih oznak mora ostati v pristojnosti pooblaščenih nacionalnih institucij." Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma: "Mi ne posegamo v ovajanje laboratorijskih raziskav in testiranj, ampak že certificiranfm proizvodom ^oznavno oznako*SQ". j^j^j) 6. avgusta - "Ko smo se na Gorenjskem sejmu pred dvema . 0Qia odločili, da organiziramo sejem Slovenski proizvod -(Skt>8'ta kakovost, na katerem podeljujemo tudi oznake SQ ^oveaska kakovost), smo o tem vprašali pristojne v republiki ujo * 80 088 vs' P°^P^ra^» potlej pa se je nekaj ljudi zamenjalo ^^načevanje izdelkov in podeljevanje znakov SQ je naenkrat Jn"*10 >porno,M pravi Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma, tUjv|lM'arJa» da ne glede na zaplete med Kranjem in Ljubljano "^tji tovrstni sejem zanesljivo bo. s0budo: j^' slovenska kakovost je .dvema letoma dal Gor- So za P°^eUevanje znakov ^ * slovenska ^Jski sejem, Se istega leta se Ju je pridružilo Združenje za Jjovensko kakovost, ki je bilo 2* ustanovljeno na pobudo r^a. Posebna komisija neod-^»nih strokovnjakov je prve Jodre, zlate in zelene znake a podlagi dokumentacije in 5peda izdelkov podelila pre-rjant, drugič lani. Doslej je ^ SQ prejelo že okoli pet-»to slovenskih izdelkov, izšel pa Jc tudi katalog. o: zadržkov ni £er je bilo že po prvem sejmu ?loyenski proizvod - slovenska S^ovost SQ slišati očitke, da ^talnega" gorenjskega sejma e bi smeli označevati s "slo-enski", še manj na njem S*elkom podeljevati oznake 0^ - slovenska kakovost, je °renjski sejem zaprosil za ^enje ministrstvo za pravome in upravo. Z ministrstva JJ odgovorili takole: "V zvezi z "Porabo določenih geografskih ^jmov menimo, da soglasje Phstojnega organa ni potreb- "j*- Zlasti to velja za primere, <* se ii««--vi1 • t ohi-1 uP°rablja pridevniška Ci«? ^Dpr- Ljubljanska gjT^a;» Kjer po naši oceni ne za uporabo imena družbe- g Politične skupnosti, temveč geografski pojem. Glede 2adnwavedeno menimo, da ni načrt za poimenovanje ditve«ane seJemske prire- To je bil le začetek "vojne" (in dopisovanja med Kranjem in Ljubljano) zaradi sejma in znaka SQ. Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma, ie v pismu, ki ga je marca letos naslovil ministru za znanost in tehnologijo dr. Radu Bohincu in predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Dagmarju Šustru, med drugim zapisal: "Akcijo Gorenjskega sejma -1, j. organiziranje strokovno specializirane prireditve Slovenski proizvod - slovenska kakovost -so v začetku podprli tudi ministrstvo za trgovino, inštitut za kakovost in metrologiio, Gospodarska zbornica Slovenija. Ker je prireditev povzročila preplah v slovenskem prostoru, zlasti med t.i. administrativnimi birokrati, se je začelo z akcijo proti tej prireditvi in podeljevanju znakov v Kranju." ^aJ prinašajo (klubske) kartice ^opusti in odložena plačila !^anj> 6. avgusta - Več (trgovskih) podjetij na Gorenjskem ie ^anovUo svoje "klube" in izdalo kartice, ki kupcem prinašajo Jttlične ugodnosti, predvsem odlog plačila in popuste. po*lejmo nekatere! J kranjski Kokri deluje "klub Kokra" že dve leti in pol. Pogoj včlanitev v klub in za pridobitev kartice je nakup v vrednosti . jrnanj 15 tisoč tolarjev. Člani, zdaj jih je že okrog deset tisoč, Ij/j^o.Pri nakupu večine blaga 5-odstotni popust, pri pohištvu raj, '{j tehniki pa 3-odstotnega. V začetku so člane obveščali o **nih prodajnih akcijah, kasneje so to iz finančnih razlogov vPUstilj. Enaki popusti kot za imetnike kartice veljajo tudi za iane sveta kranjskih sindikatov. ^kranjskem Merkurju so kartico uvedli ob koncu predlanske-Dririk1 dosIeJ Pa so jih izdali že več kot 58 tisoč. Kartico lahko nI!? vsak, ki v eni od njihovih trgovin kupi blago v vrednosti n!? deset tisoč tolarj< ^kupu vsega blaga (r ?esek. Lastnikekan nad a —■ "-"k* u'"6u "»""v« nak et tlso^ tolarjev. Kartica prinaša 5-odstotni popust pri kupu vsega blaga (razen vozil Cimos Citroen) in ne glede na dru^' lastnike kartic obveščajo o prodajnih akcijah, med so izžrebane popeljali tudi na izlet. ku avn* založbi Slovenije so kartico, ki so jo ponudili n Poem, poimenovali "kartica ugodnosti". Kartica velja za Dr h*6 nJ.movm knjig, razen učbenikov. Za nakupe knjig v g*ednaročilu omogoča 5-odstotni popust, kasneje, ko so knjige n .v prodaji, 10-odstotnega. Uporabljati jo je mogoče pri v^UPln v vsen knjigarnah, ki imajo to vidno označeno, in veano pri nakupu po pošti. y ljubljanski Nami, ki ima svojo poslovalnico tudi v Škofji lahk'80 kartico Nama uvedli v začetku letošnjega leta. Kartico £«ko pridobi vsak, ki dokaže, da je plačilno sposoben. Posleni morajo predložiti potrdilo o zaposlitvi in podatke o odmeri za ojenci Pret donodku, obrtniki potrdilo o davčni odme ^eteklo leto in dovoljenje za opravljanje obrti, upokoi Sn *iek ° zadnjem nakazilu pokojnine. Kartica ni prenosljiva, renski člani (tudi otroci) lahko dobijo dodatno kartico, ki dve ?an^no bremeni imetnika osnovne kartice. Članarina za Prin * ^e ^ tolarjev. Najpomembnejša ugodnost, ki jo n^aša kartica, je odlog plačila. Imetnik Kartice plača v enem celSej°7 kuP^eno bla8a sele v sredini prihodnjega (15., 16. ali v mesecu). V primeru, da je v Nami kupoval prvi dan v Za^J1'.mu je plačilo odloženo tudi za več kot 40 dni. C Urad: sejem naj podeljuje le sejemska priznanja V uradu za standardizacijo in meroslovje, ki deluje v okviru ministrstva za znanost in teh-nologijo.occnjujejo, da so postopki za izbor izdelkov in za podeljevanje znakov SQ "strokovno oporečni", da priznanja, podeljena na "gorenjski specializirani prireditvi", ne morejo imeti nacionalne in mednarodne veljave, da so "trije znaki (modri, zlati in zeleni) tri napake" in da Gorenjski sejem opravlja dejavnosti, ki niso v njegovi pristojnosti oz. so v nasprotju z zveznim zakonom o standardizaciji, ki v Sloveniji Še vedno velja. Ker v uradu menijo, da mora podeljevanje nacionalnih oznak ostati v pristojnosti pooblaščenih nacionalnih institucij, Gorenjskemu sejmu predlagajo, da naj spremeni namembnost prireditve in na njej podeljuje le sejemska priznanja, ne pa nacionalnih oznak. Sejem: SQ je le trgovinska oznaka "S stališči republike se nikakor ne moremo strinjati, saj ne pomeni, da je tisto, kar se dogaja na Gorenjskem, samo gorenjsko, medtem ko ie vse, kar se dogaja v Ljubljani, slovensko," poudarja Franc Ekar v pismu, ki ga je julija naslovil kranjskemu izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku Petru Oreharju, sicer tudi predsedniku Združenja SQ. V pismu navaja, da "mi ne pose- Modri znak SQ dobi proizvajalec za blago ali storitev, ki vsebuje najmanj 50 odstotkov domačega, slovenskega materiala ali znanja. Blago mora biti v redni proizvodnji in mora glede kvalitete zadostiti predpisanim nacionalnim standardom oz. zahtevam domačega in tujega trga. Zlati znak dobi blago ali storitev, ki izpolnjuje vse za modri znak predpisane pogoje in ima poleg tega še potrdilo o mednarodnem preizkusu kakovosti, zeleni znak pa tisto, ki ima tudi sistem kakovosti ISO 9000 oz. N2 29. gamo v izvajanje laboratorijskih raziskav m testiranj, ampak že certificiranim proizvodom (tistim, ki ustrezajo določenim predpisom in standardom -op.p.) dajemo razpoznavno oznako SO". To je trgovinska oznaka, kakršna je tudi American Quality, European Quality ah Gcrmanv Quality in s katero se želi spodbujati prodajo kakovostnih slovenskih izdelkov na domačem in tujem trgu. "Napadanje in izničevanje akcije SQ je predvsem ljubosumje in boj za monopol nekaterih inštitutov in ministrstev, ki z izdajanjem raznih potrdil ustvarjajo izredni prihodek," meni Franc Ekar in za primer navaja, da fondacija Madc in USA, ki popularizira originalno ameriško blago, deluje ločeno od vlade. C. Zaplotnik Industrija plastičnih izdelkov Jesenice Niti enega delavca nismo odpustili Jesenice, 9. avgusta - Industrija plastičnih izdelkov Jesenice je ena redkih, če ne edinih jeseniških firm, kjer niso odpustili nobenega delavca. Stroji za predelavo plastike so stari več kot dvajset let Zaradi Cokle na Blejski Dobravi so bili v plastiki kar nekaj časa precej nezadovoljni, saj so ji morali pokrivati izpad dohodka. Industrija plastičnih izdelkov na spodnjem plavžu na Jesenicah tako kot vsa ostala manjša podjetja, ki izdelujejo plastiko, občutijo močno konkurenco na tržišču. IPI Jesenice je bil pred tremi leti še v sozdu veletrgovine Astra, danes pa so samostojni in podjetje si samo išče kupce po Sloveniji. V vseh letih, kar je bil IPI v Astri, se v jeseniško podjetje ni prav nič vlagalo - tako ob 20 let stari opremi in strojih komaj sledijo novostim pri predelavi plastike, ki se je v zadnjih letih izredno posodobila. Poleg manjših in sodobneje opremljenih plasti-čarjev sta v Sloveniji huda konkurenca dve veliki podjetji, ki proizvajata veliko več kot IPI in zato tudi obračata veliko več sredstev. "V Industriji plastičnih izdelkov na Jesenicah, v katero je vključen tudi obrat Cokla na Blejski Dobravi, doslej nismo odpustili nobenega delavca," pravi direktor Marko Bezjak. "Res pa je, da so nase plače nizke, vendar so redne in tudi uspevamo, da delavci dobivajo povrnjene stroške in regres. Kar dve leti smo si prizadevali, da bi našli rešitev za obrat Coklo, ki so jo ustanovili takoj po vojni in ki je proizvajala zaščitna sredstva za Železarno. Tedaj je imelo vsako industrijsko središče podoben obrat. V Cokli se je proizvodnja zelo hitro zmanjševala: od 60 tisoč parov zaščitnih sredstev so jih proizvedli le 12 tisoč in nato komaj 3 tisoč. Ko je ob reorganizaciji in znanih težavah Železarna prenehala z naročili, nismo vedeli, kako naj bi "rešili" dvanajst delovnih mest v Cokli. Cokla ni imela realizacije, zato smo izpad dohodka do polletja pokrivah iz plastike, kar ni minilo brez nezadovoljstva med delavci plastike. Zdaj nam je uspelo, da v Cokli delajo zgornje dele čevljev za partnerja, ki je dal na razpolago sodobnejše stroje in tako v treh mesecih v Cokli pokrivajo stroške dela. Težimo k temu, da bi se Cokla počasi osamosvojila, z majhno režijo, kajti proizvodnja v Cokli ne sodi v firmo IPI - le z reorganizacijami v minulih letih seje pač tako zgodilo, da se je Cokla priključila IPI-ju." IPI na Spodnjem plavžu -večinoma izdelujejo vodovodne cevi in predelujejo plastiko za druge naročnike - v vsem letu niso mogli povečati cen, aprila so jih celo znižali. Nenehno spremljajo tržišče in skrbijo za to, da ponudijo enake ali še boljše pogoje kot konkurenca. Majhni so - 32 zaposlenih - a vseskozi prav zaradi stalne prisotnosti na slovenskem tržišču, nenehnem zniževanju stroškov in odrekanju pri osebnih dohodkih, relativno uspešni. D.Sedej Na Gorenjskem Dvanajst tisoč (uradno) brezposelnih Število tistih, ki prejemajo denarno pomoč ali nadomestilo, se Se naprej znižuje. Kranj, 6. avgusta - Po podatkih kranjske območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec junija na Gorenjskem na zavodu prijavljenih 11.593 brezposelnih. Med njimi je bila približno ena tretjina mlajših od 26 let, 16 odstotkov jih je ostalo brez službe zato, ker je "njihovo" podjetje šlo v stečaj, približno petina se je znašla na listi iskalcev zaposlitve kot trajni presežek, nekaj več kot 14 odstotkov je takih, ld doslej sploh še niso bili zaposleni, število brezposelnih se je junija spet povečalo, tokrat predvsem na račun trajnih presežnih delavcev in mladih, ki so končali šolanje, a ne morejo najti zaposlitve. Stopnja brezposelnosti na Gorenjskem je bila maja 14,2-odstotna in je bila celo za malenkost nižja kot aprila. V Škofji Loki, kjer je ta stopnja daleč najnižja na Gorenjskem (le 6,9-odstotna), se maja ni spremenila, v občinah Jesenice, Kranj in Radovljica se je v primerjavi z aprilom malenkostno znižala (še vedno pa je bila 15- do 16-odstotna), najbolj pa je upadla v tržiški občini. Za maj je bilo značilno, da se je glede na prejšnji mesec zaposlenost malenkostno povečala, prav tako tudi število samozaposlenih. Število zaposlenih v gospodarstvu je poraslo za 30, v industriji celo za 146, v negospodarstvu se ni spremenilo, pri zasebnikih pa je celo upadlo. Primerjave kažejo, da se je maja zaposlenost povečala v kranjskem in tržiškem gospodarstvu ter pri škofjeloških zasebnikih. Kot ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje, se število brezposelnih, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč, še naprej znižuje. Junija je tovrstne prejemke dobivala že manj kot polovica brezposelnih, natančneje -5.517, kar je 385 manj kot maja. Letos so prekinili izplačevanje nadomestil in pomoči že 2.601 brezposelnemu. C. Zaplotnik Anketa med gorenjskimi zasebniki Prizadene nas ne, moti pa Kranj, 2. avgusta - Vlada je pred kratkim sprejela uredbo, s katero je znižala ugodnost, ko je lahko vsak pripeljal v državo brez plačila carine blago do vrednosti dvesto dolarjev. Po novem je dovoljeno uvoziti brez carine blago za široko porabo, vredno do sto dolarjev. Mnenja o tej odločitvi vlade so deljena. Zato smo nekatere gorenjske zasebnike, male trgovce, obrtnike povprašali, koliko jih je ta vladni ukrep prizadel. TRGOVINA PETKA, LESCE - Malih trgovin, kot je naša, nova uredba ni prizadela. Danes se namreč nobeni majhni zasebni trgovini ne splača uvažati tako majhnih količin blaga. Tako za nas ni nobene razlike med dvesto ali sto dolarji uvoza. Nam se splača kupovati od grosista, ki kupuje v Avstriji večje količine in so zato cene nižje. Če bi mi kupovali v Avstriji po maloprodajnih cenah, bi bilo to predrago. Poleg tega pa ta uredba naši trgovini celo pomaga, saj bodo ljudje več kupovali pri nas, saj je devetdeset odstotkov stvari, ki se dobijo v tujini, pri nas cenejših. OPTIKA MESEC, JESENICE - Nikoli nismo uvažali materialov neposredno iz tujine, saj dobimo vse od zastopnikov. Glede tega torej ni problema, a ta vladna uredba nas kljub temu vse moti. AVTOMEHANIKA ČL FER, JESENICE - Še pred enim letom je bil za nas zanimiv uvoz rezervnih delov iz Avstrije. V zadnjem času pa se z uvažanjem ne ukvarjamo več, saj je pri nas že tako dobra ponudba izdelkov in materialov po nizkih cenah, da Avstrija ni več aktualpa. Vladna odločitev me kot obrtnika torej ne moti. OPTIKA AGREŠ, RADOVLJICA - Kot obrtniki z novo uredbo nismo prizadeti. Normalno uvažamo, plačujemo carino... Ta odlok bi me lahko motil le kot zasebnika. A se z njim strinjam, saj je bilo dvesto dolarjev brezcarinskega uvoza občutno preveč. Vsa Evropa ima ugodnost uvoza do sto dolarjev, le mi smo imeli več. Vladno potezo zato v celoti odobravam. • U.Peternel ŠKOFJA LOKA Industrija termičnih izolacij Delavski svet podjetja TERMO, Industrija tehničnih izolacij Škofja Loka, razpisuje na osnovi 56. člena Statuta dela in naloge: DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri 2. da imajo 5 let delovnih izkušenj v stroki 3. da obvladajo vsaj en tuj jezik Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgornji naslov z oznako za razpisno komisijo. Kandidati bodo o imenovanju pisno obveščeni najkasneje v 14 dneh po opravljenem imenovanju. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjski sejem od 13. do 22. avgusta Ponudba za vso Slovenijo Kranj, 9. avgusta - V petek, 13. avgusta, se bo v Kranju na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu začela tradicionalna vsakoletna avgustovska prireditev Gorenjski sejem. Letos bo potekala v znamenju 500-letne tradicije oziroma jubileja, ko je cesar Friderik III Kranju dodelil pravice, da lahko dvakrat na leto prireja semnje. Avgustovski sejem, ki je bil vsako leto nekakšno ogledalo in hkrati gibalo slovenskega in mednarodnega poslovnega in družabnega dogajanja na Gorenjskem, bo tudi letos na 60.000 kvadratnih metrih napolnjen z razstavljala in prireditelji do zadnjega kotička. Savski otok je bil prvič ob razmišljanjih opredeljen za sejemske prireditve 1962. leta, začel pa je počasi dobivati podobo prireditvenega prostora 1971. leta in potem profesionalno razreševati sejemske poslovne zakonitosti 1977. leta. Letos bo ta prostor skozi sedemsto razstavljalcev in dva tisoč proizvajalcev različnih izdelkov največja slovenska trgovina, ki bo. trajala do 22. avgusta. Povpraševanje razstavljalcev in prirediteljev različnih zabavnih in drugih prireditev je bilo letos večje od prireditvenih oziroma prostorskih možnosti. Poleg domačih bo letos tudi precej tujih razstavljalcev in poslovnežev iz Avstrije, Nemčije, Italije ter nekaterih drugih držav. Še posebno raznovrstna in kvalitetna bo ponudba kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki je že sicer bila vedno značilnost avgustovske sejemske prireditve v Kranju. Pester izbor bo sestavljala avtomobilska ponudba in tako, kot bodo za celotno ponudbo veljale sejemske cene in ugodnosti (znižanja in drugi ugodni nakupi), bodo tudi avtomobili sestavni del ugodne ponudbe. Poleg najrazličnejšega blaga za široko potrošnjo, aparatov in izdelkov bele tehnike, gradbenih materialov in opreme bo tokrat velika izbira akustičnih aparatov in naprav, video tehnike in fotografskih aparatov. Še posebej se bo letos predstavila avstrijska gospodarska zbornica. Na tujih sejemskih prireditvah sestavni del dogajanja, na Gorenjskem sejmu pa letošnja posebnost, bo v soboto, 14. avgusta, popoldne sejemska maša za obiskovalce in razstavljalce, vodil pa jo bo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ob spremljavi Pihalnega orkestra Kranj in pevskega zbora iz Predoselj. Sicer pa bo vsak dan tudi bogat večerni zabavni program. V sejemskih dneh oziroma večerih se bo predstavilo osem različnih ansamblov. Tudi letos se je prireditelj odločil za prost vstop in ogled večernega programa. Sicer pa bodo vstopnice za dnevni ogled sejma in za nakupe po 400 tolarjev, kar je, kot pravijo prireditelji, cena, ki je praktično najnižja med slo- venskimi sejemskimi prireditvami. Tudi v večernem delu desetdnevne prireditve raznovrstne ponudbe ne bo manjkalo. Na sejmu pa bodo delovale tudi nekatere druge službe, kot so na primer pošta, poštna hranilnica za denarne posle, zavarovalniška služba (Triglav). V okviru sejma bo vseh deset dni tudi Press center Gorenjskega glasa, izhajal pa bo tudi poseben Sejemski Gorenjski glas. Sejem bo v petek, 13. avgusta, ob 10. uri odprl Minister za notranje zadeve Ivo Bizjak. Že ob otvoritvi pa se bo predstavil ansambel Gašperji s povabilom na Union Pivo. • A. Žalar Mejna postaja za varstvo rastlin Na meji največ lesa in semenskega krompirja Jesenice, 9. avgusta - Po mednarodnih konvencijah so vse države dolžne preprečevati širjenje bolezni in škodljivcev, zato je na mejah strog nadzor nad uvozom in izvozom semen in živih rastlin. V tranzitu največ semenskega krompirja in lesa, zasebniki uvozniki pa z dovoljenji uvažajo največ okrasnih grmovnic in rezanega cvetja. Mejna postaja za varstvo rastlin Jesenice sodi v okvir kmetijskega inšpektorata pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo in nadzoruje uvoz in izvoz rastlin na mejnem prehodu Karavanke, Korensko sedlo, železniška postaja Jesenice in letališče Brnik. Na mejni postaji, kjer pregledujejo vse, kar sodi pod rastlinski material, so danes trije zaposleni - ko pa bo promet skozi predor Karavanke večji, se bodo morali kadrovsko okrepiti, saj bo dela znatno več. "Vse pošiljke, ki vsebujejo rastlinski material, moramo na meji pregledati, še posebej pa ugotavljati, če morda niso oku- Nov pravilnik o najemninah Radovljica - V radovljiški občini pripravljajo nov pravilnik o postopkih za najem in prodajo poslovnih stavb in prostorov v lasti občine in o določanju najemnine. Predlog novega pravilnika, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega, med drugim opredeljuje tudi način določanja najemnine. Ce bo izvršni svet soglašal s predlogom, bodo letno najemnino določali v odstotku od ocenjene vrednosti, ki pa bo odvisna od uporabe prostora in območja, kjer se nahaja. Predlog tudi predvideva, da bi vse najemnine za občinske stavbe uskladili z novim pravilnikom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. Po novem naj bi komercialne najemnine znašale od 5 do 15 mark za kvadrafni meter. • C.Z. Posebno presenečenje za kupce vozil RENAULT in VOLVO NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 13. DO 22. AVGUSTA 1993 Obiščite nas, prepričajte se. Dobava takoj. Informacije v času sejma: Mobitel 0609 614 115, vsak dan od 9. do 19. ure. žene s škodljivci in boleznimi, ki so na karantenski listi. Ena takih je prav gotovo bakterijski hrušov ožig, ki bi se uvozil z živimi sadikami sadja," pravita inšpektorica Darja Iskra in vodja mejne postaje za varstvo rastlin Boris Praprotnik. "Za ves uvoz so potrebna dovoljenja. Ni dovoljeno, denimo, zasebniku, uvoziti lončnice ali semen ali rezanega cvetja. Cariniki na meji bodo vse to upravičeno zavrgli v kontejner. Na mejni postaji smo o uvozu večjih pošiljk obveščeni, posamezno pošiljko pošljemo na karantensko parcelo in poskrbimo, da se ne bi v državo prenesla kakšna bolezen, ki je na karantenski listi. Veliko je uvoza semenskega krompirja iz Nizozemske, Anglije, Škotske, Irske in tudi uvoza in izvoza rezanega, okroglega in celuloznega lesa. Zaradi pojava lubnikov zelo nadzorujemo in pregledujemo predvsem okrogel les v lubju. Ce se ugotovi pojav bolezni, se pošiljka bodisi pošlje odpošiljate-Iju, se uniči ali po temeljiti presoji lahko tudi razkuži. Zelo natančno nadzorujemo tudi uvoz krompirja, saj so znane okužbe krompirja pri nas. Pri krompirju nam, denimo, ni "ušla" nobena karantenska bolezen. Za vse rastline, ki se uvažajo, mora imeti uvoznik spričevalo, ki ga izda državna služba države izvoznice. To cariniki dosledno pregledujejo, zato tudi zasebnikom brez spričevala ne dovolijo uvoza, denimo, grmovnic, lončnic in ne semen. Vrtnarji in go-jitelji rastlin kar veliko uvažajo, predvsem rezanega cvetja, lončnic in okrasnih grmovnic - in vse to je treba natančno pregledati, tudi podlago, se pravi, zemljo. Nenehen in dosleden nadzor na živimi rastlinami in semeni predpisujejo mednarodne konvencije, saj vse države varujejo svoje gospodarstvo. Na tem področju so bile že bridke izkušnje: škodljivci ponekod ne delajo prav nobene gospodarske škode zaradi naravnih sovražnikov, ki jih imajo, ko pa se prenesejo na drug kontinent, recimo, naenkrat nimajo naravnih sovražnikov in še klima je ugodna. Koloradski hrošč, denimo, v Ameriki ni povzročal nobene škode, drugje pa je bil uničujoč. Prav zato sploh ni presenetljivo, denimo, da bodo potnikom, ki potujejo v Avstralijo, cariniki na meji dosledno odvzeli vso hrano, ki jo nosijo s seboj. Za našo kontrolo preprečevanja uvoza bolezni in škodljivcev bi bilo zaželeno, ko bi se zgledovali po drugih državah v tem smislu, da bi bile za meddržavni promet s semeni in živimi rastlinami zadolžene pooblaščene firme. Število uvoznikov bi se tako pomembno zmanjšalo, evidenca nad uvozom pa bi bila bolj učinkovita." • D.Sedej SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ 64000 Kranj, Ljubljanska 22. tel (064) 223 276 Kot je razvidno iz razpisa, lahko za sredstva zaprosijo podjetja, ki v določenih dejavnostih zaposlujejo največ 50 oz. največ 125 delavcev, obrtne zadruge, zasebniki in posamezniki, ki opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost. Med dejavnostmi imajo prednost proizvodnja, obrt in osebne storitve ter gostinstvo in turizem, med prosilci pa tisti, ki z vlaganji povečujejo število zaposlenih, izboljšujejo konkurenčnost malega gospodarstva na tujih trgih, uvajajo sodobne tehnologije ter ustanavljajo in razvijajo podjetja, ki so energetsko varčna, ne onesnažujejo okolja in so visoko inovativna. Prosilci lahko pridobijo za nove naložbe največ polovico predračunske vrednosti naložbe in za razširitev dejavnosti največ trideset odstotkov, do državne pomoči pa so sicer upravičeni le tisti, ki imajo za financiranje programa najmanj petino lastnega denarja. Ministrstvo oz. njegov sklad za razvoj malega gospodarstva namenja denar za jamstvo pri posojilih bank in drugih finančnih organizacij ter za subvencioniranje obrestne mere. Sklad subvencionira realno obrestno mero (mali r) bančnega posojila v višini sedmih odstotnih točk, vendar ne več kot za polovico. Razpis traja do konca oktobra, pojasnila o njem pa dajejo v republiškem skladu za razvoj malega gospodarstva. • C.Z. MEŠETAR Višje uvozne dajatve Od 1. avgusta dalje veljajo nove višje dajatve (prelevmani) za uvjjj kmetijskih pridelkov in živil, ki veljajo za vse države, razen za uv* iz Makedonije, s katero je Slovenija podpisala sporazum o trgoVi i skem sodelovanju. Uvozniki morajo po novem za uvoz goveje Živi* plačati 20 do 42 tolarjev za kilogram, za prašiče od 27 do 36 tolarj** za sveže maslo 374 tolarjev in za topljeno 459 tolarjev za kilog'8* za sladkor 30 tolarjev, za jogurt od 91 do 167 tolarjev za kilogram tako dalje. Država pospešuje razvoj malega gospodarstva Razpis traja do konca oktobra Kranj - Od tega, ko je ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavilo razpis za pridobivanje sredstev za razvoj malega gospodarstva, je sicer minilo že kar precej časa, vendar za zdaj še ni nič zamujenega: razpis traja do konca oktobra. A Agromehanika Poslovni center Hrastje. tel.: (064) 331 - 030 mast. 1 kg, LIS 305,00 • ročna mazalica 4.356,0$ mast, 4 kg, LIS 1.124,00 * škropilnica, 6 litrov 2.380,0° Castrol, 1 liter 528,00 * škropilnica, 12 litrov 3.207,00 olje Hipenol 90,5 litrov motorno olje SAE-30,3 litre olje za*motorno žago, 5 litrov samokolnica kolo 400x14 zalivalka, 10 litrov kolo kpl. za samokolnico zalivalci Uniflex in Gardena cev od 10 do 50 m 1.108,00 696,00 878,00 5.800,00 1.100,00 485,00 2.200,00 od 1.700,00 dalje od 1.460,00 do 3.570,00 AGROMEHANIKA NUDI MOŽNOST NAKUPA BLAGA TUDI NA ČEKE ALI NA KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE. fČ* KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. K/l^ ŠK0FJA LOKA KMETJE,LASTNIKI GOZDOV! Odkupujemo HLODOVINO smreke, jelke, bukve in hrasta ter CELULOZI* LES smreke in jelke. Pogoji konkurenčni! Vse informacije dobite na telefonski številki (064) 620-749 ali (0W 621-849 vsak delavnik od 6. do 14. ure. EURO PLUS, podjetje za informacijski inženiring, Kranj, d.o.o. Planina 3, 64000 Kranj, SLOVENIJA i K sodelovanju vabimo dva razvijalca pripravnika za delo na razvoju zahtevne tehnične programske opreme. Osnovni pogoji; programiranje v C in C++, poznavanje osnov objektivnega programiranja, znanje angleškega jezik*' Zaželeno je čim širše računalniško znanje in vozniški Izpit. Delo je za nedoločen čas s 3 - mesečno poskusno dobo. Izključno pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite do 20. 8. '93. doo JRŽIC Trgovina s pohištvom na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi: ugoden nakup, najnižje cene, popuste * Kotne sedežne garniture TOM Mirna v umetnem usnju za 68.500,00 SIT * Kuhinje GORENJE, SVEA, MARLES 25% popust * Pohištvo GARANT 25% popusta STALNA PRODAJA! tel.: 064/222-268 K F lVf A lepila za keramiko in kamen ftodaja na Gorenjskem 1 4 1 ' * 1' * ZANO^TOANJO IN ZUNANJO Cemsntni izde|Kj DRAŠLEP ESS^&S&SS&u' Primskovo-Kranj MASE V RAZNIH BARVAH internacije tel. 211-317 ^ SALON POHIŠTVA AHK MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom], tel.: 241-031, del č. od 12. do 19. ure, sobota od 9. dO 13. ure ves julij in avgust razširjen razstavni prostor VELIKA IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ' POPUST DO 40% kREd.Ti, doSTAVA, uqodNO VRTNE montaža ySi AR NI TU R Ey J*JJ bo sprva še sončno, popoldne pa sebo^ P^plaalo V sredo bo sončno, a ne tako vroče; SSSffl i*11'$a*nad Evr0p° P1"1"^0 nov LUri!ri€ SPR€M€MB€ Sli11?8'v 1° P*' bo obl7.19 nastopil zadnji krajec, u. i nai bi bilo po Herschlovem vremenskem klNu vreme lepo. A> tim mMMt Prejšnji torek smo objavili ponovno razglednico istega kraja in tokrat imamo tudi več sreče z Vašimi odgovori. Na sliki je bila namreč Kranjska Gora, enkrat v poletnem, drugič pa v zimskem času. Sliki sta bili obe stari Približno 60 let in v toliko časa se vsak kraj, Se posebej pa turistični, kot je smučarsko središče Kranjska Gora, močno spremeni. Iz zajetnega kupa Vaših dopisnic jih je naš sodelavec Matjaž potegnil pet s pravilnimi odgo-W, nagrajenci pa prejmejo nagrade v vrednosti 1.000,00 SIT, to so: i. Jenka Gradišar, Sebenje 27, Križe; 2. Kati Oštrek, Valjavčeva 4 Kranj; J Olga Ambrožič, Gregorčičeva 9, Jesenice; 4. Marjan Kous, Gradnikova J. Kranj; 5. Sašo Gros. Štetetova 8. Kranj. '°wat pa sprašujemo, kateri kraj in cerkev prikazuje razglednica stara oo-30 let ki nam jo je prijazno poslala gospa Helena Frelih iz Železnikov. Verjetno vprašanje ne bo pretežko. Vaše odgovore pričakujemo do petka, J3- avgusta, ki bo za pet nagrajencev srečen dan. Vabljeni k sodelovanju! Miran Šubic En korak od novinarstva do prostitucije Poznate ga kot novinarja časopisa Dnevnik, nekdanjega voditelja oddaje Zdravo, občasnega voditelja oddaj na Radiu Kranj, kot zagnanega nogometaša... Znan pa je rudi kot človek, ki neprestano spravlja ljudi v smeh ali pa v zadrego,... kakor se vzame. Pred nekaj meseci ste vodili akcijo, HujSajmo z Radiom Kranj. Ste hujšali tudi vi? 'To je bila pomladna akcija, ki naj bi na simpatičen način zvabila ljudi k zdravju, gibanju... Takrat sem se prvič preizkusil na Radiu Kranj in v tej vlogi tudi zadnjič, saj nima pomena ponavljati stvari, ki so bile že izvedene. Poleg poslušalcev sem hujšal tudi jaz in izgubil dobre štiri kilograme." Kaj menite o slovenskem novinarstvu? "Nikdar nisem dajal sodb o drugih novinarjih. To prepuščam osebni vesti in vsakemu posamezniku. Vem pa, da je od novinarstva do prostitucije samo en korak." Kaj bi lahko rekli o dosjejih, ki pričajo o povezavah novinarjev z bivšimi tajnimi službami? "Rekel bi le to, da se vsakemu lahko napiše sto dosjejev in ocen. Človek sam pa je velikokrat nemočen ob silah, ki so izven osebnega dosega. Za sebe vem, da nobeno zanikanje ne demantira takšnih kvalifikacij. Jaz imam s seboj te stvari razčiščene in to je najvažnejše." Katere so vrline, ki jih pri ljudeh spoštuje in katere so tiste, ki jih zaničujete? "Cenim prijateljstvo in iskrenost, pa čeprav ni prijetna. Zaničujem ljudi, ki obračajo plašč po vetru. Življenje pa je daleč od želenih stvari, kar je tudi dobro, saj, če bi bilo vse tako, kot želimo, tega ne bi znali prav ceniti." Kakšno je vaše zasebno življenje? "Moje zasebno življenje je moja stvar." Ste strasten igralec in zaveznik nogometa. Kako to, da ste za hobi izbrali ravno nogomet? "Nogomet je najboljši, najbolj množičen in najodmevnejši šport. Kdo ga ima rad, ta ve, kaj vse prinaša in kaj vse vsebuje, kdor pa ne,... pa moje sožalje." Kako bi pokomentirali sliko, na kateri vas je ujel neizprosni novinarski objektiv? "Po sliki sodeč, bi bil lahko demonstrator nogometa. Poglej to pozo, roko držim povsem pravilno. Ja, prav dober sem!" T. Markovič foto: Vilma Stanovnik Popravek V članku Miss kranjske noči smo zapisali, da je bila za drugo spremljevalko izbrana ALENKA STRANJAC. Pravilno bi bilo Aleksandra STRANJAC, ALENKA pa je brhka mama lepotice. Obema se opravičujemo. Uredništvo Zahvaljujoč svetlemu zgledu Bohinjcev in Gorjancev, ki s° lepo fletno zaprli cesto v "jih krasotno in lepotno nara-Vo in začeli pobirati mitnino, Se je tudi naša soseska oni dan zbrala na nujnem sestanku. Če Gorjanci v Krnici za-Prejo cesto v Radovno in moraš plačati, če hočeš v Rado-v*o na piknik, v vikend ali se *°r tako vozjakaš skozi tiste kraje, in če rečejo, da bodo obrana sredstva porabili za obnovo ceste - zakaj pa ne bi '"di v našem okolišu od na-Ključnih in stalnih obiskoval-cxev na ta način izbezali kak-šenfičenk? " Triglavskem parku res nismo, to je res... A če Bohinjci ke vekov asfaltiramo našo cesto, poslali izvidnico v Bohinj in v Gorje, da je na licu mesta preverila obliko in koncept teh nadvse ljubkih in izvirnih samoprispevkov. Izvidnica je bila navdušena: krasno se obnese in novčki kar padajo v mošnjiček! Torej: odslej bo vsaka per-sona, ki bo pomolila nos na hočeš nočeš vam povsem neznani osebi natanko povedati, če greste morda k ljubici v kakšen vikend, k Psnaku na klobase iz zaseke ali samo malo skozi. Še mami in atu se doma ne pove. kam se gre - tu pa: povedi dragec, dve tarifi imamo! Če so že tako natančni, bi se dalo iztržiti še več. Ob tem, da slonijo na tisti mitnici in Go mitnino "varujejo" Voje, 'orjanci pa Radovno in za to "Mno/o prav nikakršne osnove *• v zakonih in ne v občinskih °dlokih, še manj jih je za to Pooblastil Triglavski park, za-*°J pa ne bi tovrstnih zadev Poskusili še drugje? Postaviš rampo, se obesiš nanjo in vsakomur, ki hoče noter na cesto Pomahaš z listom: plačaj! Zraven pa še uvedeš diferen-ciacijo: če greš samo skozi. 300 tolarjev, če pa misliš kaj °5t<*ti. pa dvakrat ali trikrat več! Moram priznati, da smo Pred sklepom naše soseske, TEMA TEDNA ROBIH HOOD Le čemu se ne bi zgledovali po Bohinjcih in Gorjancih in pred sleherno razdrapano 'm prašno cesto postavili rampo? Da bi bila stvar bol kompleksna, bi bilo dobro izkupiček od tako zbrane mitnine nameniti revnim. 101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012, Fax: 064-861-302 da no ta način končno na ve- našo prašno in razdrapano cesto, krepko plačala! Tudi diferencirano, se ve! A bo hec! Ne le to, da bomo "colali", za vsakogar bomo vedeli, kje in kaj se onega vi! Mitničar v Krnici zahteva, da mu poveste, kam greste! Tako morate kasirajo, bi mimogrede lahko delali tudi statistiko: koliko gostov gre dnevno v te predele, koliko jih počiva za kakšnim grmovjem, koliko se jih na ta ali drug način relaksira, kdo bo buljil v reko Radovno in špekuliral kakšen raubši- carski prijem, kateri vikend ima največ prometa, kdo vikend oddaja in tako dalje. Grozno koristni podatki za kakšne institucije, inšpekcije, denimo, podatki, ki bi se v kakšni tržni analizi bogato prodali. Saj bi kar padalo: enkrat od mitnine, drugič od analiz z lica mesta! A to le mimogrede, kajti zdaj gre za našo cesto, ki jo bomo zaprli! Ideje so vaše, dragi Gorjanci in Bohinjci, denar bo pa naš! Pred našo cesto bodo plačali vsi - v tem smo gorenjske trme: vsa žlah-ta, vsi skrivnostni in neskriv-nostni obiskovalci, od dimnikarja do sprehajalcev! Ko bomo ob fini asfaltni prevleki priredili piknik, so vljudno vabljene tudi inšpekcije, ki ob našem cestnem "nategovanju" vseh in vsakogar niti ne mrdnejo. Če pa nam bo ostalo kaj denarja, dobiček torej, ga bomo namenili revnim! Tako kot Robin Hood! Pobiral bogatim, dajal revnim! Tudi mi bomo pobirali tistim, ki so tako trapasti, da bodo hoteli na našo cesto in nam na lepe očke plačevali, mi bomo pa po pošteni bilanci dali ves izkupi ček socialno ogroženim, rev nim po domače. Ha! Vse se vrača - celo Ro bini Hoodi! • D.Sedej PLAVA LAGUNA POREČ NUDI: POČITNICE V OBJEMU SONČNIH PORESKIH LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH 7 DNEVNI PAKET ARANŽMAJEV V TERMINU OD 7.8. DO 21.8. 1993 * HOTELA LILA IN GALEB - pol penzion: 18.200 SIT po osebi * HOTELA DELFIN IN ALBATROS - pol penzion: 20.300 SIT po osebi * HOTEL MATERADA - pol penzion: 23.800 SIT po osebi Doplačilo za polni penzion je 2.100 SIT. * V CENO JE VKLJUČENO: 7 pol - oziroma polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. * VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! TUDI D0100 %! EN OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJ! * INFORMACIJE: Vaša agencija ali Plava laguna Poreč, tel.: 0531/351-122, 351-822. fax: 0531/351-044 VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d . o . o . Vsak poIetnj petek na RADIU ZIRI IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Gorenjski glas in Radio Žiri bosta poskrbela za sproščene, počitniške in vroče poletne dni, v okviru oddaj "Iz življenja krajevnih skupnosti", ki bodo na sporedu še v mesecu avgustu in septembru na frekvencah Radia Žiri. V petek, 13. avgusta, se bomo sprehajali po Tavčarjevih Poljanah, znanih po delovnih ljudeh, bogati kulturni dediščini in po pestri zasebniški ponudbi. V pogovoru s krajani in funkcionarji Sveta KS boste izvedeli marsikaj zanimivega. Kontaktno oddajo, ki jo bosta vodili Jelka Mlakar in Mija Damjan so sponzorirali poljanski obrtniki, ki bodo poskrbeli tudi za lepe nagrade. Trgovina z živili, krmili in^Ettnimi gnojili MRAK Delnice 6, Poljane, Tel.: 65-149 p.-.Fjntif/J' Tmr-.r, mfrm Tri: a-?,Z(\ ORODNO ISOVAŠTVO BIZOVICAR Franc Bizovičar, Hotovlje43, Poljane, Tel.: 65-552 Slave Demšar Hotovtie 38/a BISTRO D. L MATEJA Marija STANONIK, Poljane77, Tel.: 65-955 SSSstf Tel.: 65-614 t>> 1 1 KLEPARSTV0 IN UČARSTV0 -Ivi -d Ivan Stanonik, Predmost 36, Poljane ECOMOMIC d.o.o. ] Marjan Tavčar 3 Po\jane 65 i Tel.: 65-771 DQmKtl ZDMVR3K TO UTESEC Rfl VRTU POSKUSJltlO ŠE mE Potrošnik Pomaga pri pomanjkanju teka, težavah z žolčem in jetri Pravijo mu še cikorija, cikurka, jedrile, divja kava, legvat, pe-trovčnik, popotnik, radič, regrat, robidje, skorja, višnjev regrat in podobno. Raste na sončnih do senčnih prostorih, na robovih poti, na suhih tleh in zraste 3(5 do 100 cm visoko. Cvete od maja do avgusta. Korenine navadnega potrošnika nabiramo pred cvetenjem, liste pa v času, ko rastlina cveti. Iz korenine, ki jo sušimo pri približno 30 stopinjah C v senci, skuhamo čaj. V ta namen vzamemo približno 20 gr droge in četrt litra vode. Čaj čisti želodec in črevesje, pospešuje delovanje jeter in žolča. Inulin v zeli pomaga pri zlatenici in težavah z vranico. Sok sveže korenine, ki ga razredčimo z vodo, blaži želodčne in črevesne težave, pospešuje potenje in izločanje urina. Iz cvetoče zeli pripravljamo čaj, ki pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah. Pri notranjih vnetjih, tudi oteklih jetrih, pomaga, če prekuhane liste za- vijemo v tkanino in uporabimo kot obkladek; menjati ga moramo večkrat na dan, ker mora biti stalno topel. Gornje smo povzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, kije pred kratkim izšla pri SLOVENSKI KNJIGI. Kaj pa o potrošniku pravi ljudsko zdravilstvo? Potrošnik zmešamo z enako količino peteršilja, iz tega pripravimo čaj; le-ta pospešuje izločanje seča in čisti kri. Potrošnikovi listi, namočeni v kisu, zaustavljajo drisko. Če drobno narežemo potrošnikovo korenino in jo skuhamo z ječmenovim sladom ter napravimo obkladek, dene le-ta dobro pri bolečinah v požiralniku. Če položimo sveže liste na pekoče otekline, ublažijo bolečine, preženejo vročino in rdečico. Sok iz cvetov je dobro zdravilo za oči: pri utrujenih očeh pripravljajo hladilne obkladke. Pri srbeči koži ali pri nečisti koži vzamejo svež sok zelišča in korenin, primešajo malo rožne vode in s tem pogosto namažejo bolna mesta. Sok naj se posuši. Če pomešamo sok svežih listov z nekaj kapljicami rožnega olja in vinskega kisa ter pripravimo iz tega obkladke, bo glavobol hitro prenehal. Če vkuhamo potrošnikov sok s sladkorjem v gosto tekoč sirup, dobimo okusno odvajalo za otroke. Zelnati del potrošnika namakamo v vinskem žganju; če z izvlečkom masiramo oslabele ude, jih s tem krepimo. Sok iz listov je priporočljiv pri bruhanju krvi. Stare babice na deželi hvalijo čajni izvleček iz korenin kot najboljše zdravilo, ki krepi rodila pred porodom. Svež rastlinski sok je v ljudskem zdravilstvu cenjen tudi kot pospeševalo za rast las in menda pomaga zlasti pri izpadanju obrvi. Setveni koledar 10. avgusta izkopljemo zgodnji krompir, populimo čebulo, če je še nismo in letni česen. Pobiramo pridelke in seme. 10. in 11. pognojimo sadno drevje z lesnim pepelom, da bo bolje prezimilo. Sicer pa plevemo v vrtu, rahljamo in škropimo. 12. in 13. pobiramo pridelek in seme, porežemo dišavnice, populimo čebulo in letni česen. 14. in 15. zalivamo vrt in porežemo dišavnice: majaron, meliso, meto, šetraj, dobro misel (ori-gano), timijan in druge. 16. pridno zalivamo, 17. pa obrezujemo drevje, če smo se odločili za poletno obrezovanje, pobiramo pridelek in seme, plevemo in rahljamo vrt vendar pa ne se jemo in ne sadimo. 18. avgusta škropimo, obrezujemo drevje, pobiramo pridelek in seme, plevemo in rahljamo. 19. in 20. sejemo in sadimo trajne okrasne rastline in vrtnine: kitajsko zelje, kodrolistni ohrovt, por, zimsko solato, zimski česen in vrtne jagode. Sočasno posadimo tudi potaknjence vrtnic. 21. in 22. zalivamo vrt in nabiramo zdravilne rastline. 23. in 24. sejemo in sadimo, za- livamo, sadimo zimski česen. 25. in 26. nabiramo nadzemne dele zdravilnih rastlin. 27. in 28. sejemo in sadimo trajne okrasne rastline in vrtnine (enako kot 19. in 20. avgusta). 29. in 30. avgusta nabiramo nadzemne dele zdravilnih rastlin. 1. septembra ne sejemo in ne sadimo, 2. zalivamo vrt. 3., 4. in 5. pobiramo plodove (na primer lešnike, bezgove jagode, drenulje, hmelj, janež pa tudi lečo, fižol, kumare, buče, paradižnik, sojo in čičerko), porežemo zadnjikrat dišavnice za zimo, pa tudi vratič, njivsko preslico, gabez, luštrek in pelin za pripravo spomladanskih škropiv. 6. in 7. septembra kopljemo krompir. 8., 9. in 10. poberemo lečo, fižol, kumare, buče, paradižnik in semena. 11. in 12. zalivamo, pognojimo sadno drevje, sadimo iglavce, grmičevje in čebulnice ter pobiramo pridelek. 13. septembra še vedno pobiramo pridelke, kopljemo krompir, kosimo, če želimo, da trava ne raste hitro, poleg tega pa plevemo, škropimo, rahljamo in zastiramo prazne grede. Domač sirček V toplih dnevih se nam mleko rado skisa, preden ga utegn^ porabiti. Ob takih priložnostih lahko napravimo sirček. Skis^ mleko prelijemo v lončeno posodo, jo pokrijemo s krpo in p"n mo, da se mleko dobro skisa. Hitreje se bo skisalo, če kanej* vanj nekaj kapljic limone, jabolčnega kisa ali vržemo vanj drobtin kruha. Ko je mleko skisano, ga prelijemo v emajHi*3 posodo in počasi segrevamo do vrelišča: pazimo, da ne vre, s'n postane sirček trd. (Majerice v planinah ga puste le na robu ^5 dilnika.) Nato ga odstavimo z ognja in počakamo, da se ohl^ Ohlajeni sirček previdno odcedimo skozi platneno krpo. S\to™ ne zavržemo, ampak jo lahko porabimo za jušno osnovo. T*£ juhe ni treba soliti, ker je sirotka sama dovolj slana. Sirček Pf pravimo sami tudi takrat, kadar potrebujemo svežega, na pri"1' za dojenčka ali nekatere sladice in sadne kreme. Sirčkova krema z marelicami 8 zrelih marelic, 1 dl marelične-ga soka, I llica cvetličnega medu, 250 g sirčka, sok 1/2 limone, sladkor, 2 dl sladke smetane, 1 žlica popražene kokosove moke, nekaj mandljev ali datljev. Olupljene in razpolovljene marelice prelijemo z mareličnim sokom, ki smo ga zmešali z medom, in jih pustimo stati 10 mi- nut. Sirček zmešamo z lifli°* nim sokom in sladkorjem i" *, stepemo v gladko kremo. SUJJ ko smetano stepemo in jo tffl šamo s sirčkom. V kozarec Ohladimo se Sadna solata iz dinje I zrela, čvrsta dinja, 2 do 3 žlice sladkorja Dinjo razpolovimo, ji odstranimo semenje, jo narežemo na polmesece in olupimo. Olupljene polmesece narežemo na koščke, velike za grižljaj, in jih potresemo in premešamo s sladkorjem. Sadno solato postavimo za pol ure v hladilnik, da se sladkor stopi in se iz dinje izcedi nekaj soka. Nato jo porazdelimo v posamezne skodelice in ponudimo. Sadna solata "makedonka" 5 jabolk, 4 čvrste breskve, 3 trde hruške, sok l limone, malo vode 4 do 5 žlic sladkorja, kardamom ali piment. Jabolka olupimo in narežemo na centimeter velike rezinice. Breskve razpolovimo, jim odstranimo koščice in jih narežemo na tenke krhlje. Enako napravimo s hruškami. Narezano sadje strese-mo v skledo. Limonin sok, sladkor in kardamom zalijemo z malo vode, premešamo in prelijemo po sadju v skledi. Dobro premešamo in pustimo stati pol ure, nato ponudimo. menoma naložimo plast m«^ lic in plast sirčkove kreme, H vrhu potresemo popečeno kosovo moko in okrasimo' mandlji. Rožnati sifon V teh vročih dneh je res ^ prevroče. Obleči nekaj, kaf dihalo, hladilo, je želja vs«* ženske. Poletna obleka z $ ramnicami iz tankega sifon«' že nekaj takšnega. Obleka J* zapenja po vsej dolžini, v kih pa ima dodano še eno, vnj nje krilce, da bo plapolalo poletnem vetreu.... FILMSKA NAGRADNA UGANKA Tudi tokrat ste se izkazali. Vseh štirinajst dni so na naše uredništvo prihajale dopisnice z odgovori na vprašanje o originalnem naslovu filma Wayneov svet. In tako kot pred štirinajstimi dnevi tudi tokrat med njimi ni bilo niti ene napačne. Čestitamo! Tokrat je nagrajenca izžrebala lektorica Gorenjskega glasa Marjeta Vozlič. Iz kupa dopisnic je z zaprtimi očmi izvlekla dve. Prvo je poslala Marinka Hladnik, Gorenja vas 222, 64224 Gorenja vas, drugo pa Deja Tratnik, Ćešnjica 15, 64244 Podnart. Obe sta pravilno odgovorili, da je originalni naslov filma WAYNE S WORLD. Te dni si je v kinu Center moč ogledati akcijski TRILER 57. POTNIK. Dogajanje je postavljeno 10 kilometrov visoko v nebo, vse skupaj pa se pripeti na običajnem poletu iz Floride v Los Angeles, ki postane izreden, ko se na letalo vkrca izkušen terorist, vklenjen v lisice, ki ga peljejo na sojenje zaradi vrste krutih ugrabitev. Ko prelisiči svoje paznike in prevzame letalo, ga lako ustavi samo še John Cutter, strokovnjak za obrambo pred teroristi, ki je prav tako na letalu. Kmalu se Cutter in Rane pomerita v premetenosti in moči v zraku in na tleh, medtem pa visi na nitki 200 življenj. Tako Cutter kot Rane sta neustrašna in inteligentna, toda tu se vse podobnosti med njima nehajo. Cutter je med najboljšimi strokovnjaki za boj proti terorizmu na svetu. Čeprav so njegova priporočila odlična, se je pred kratkim umaknil iz službe in se posvetil osebnim stražarjem, nočnim paznikom in stevardesam, ki jih uči obrambnih tehnik. Cutterjevo življenje je boj, da pozabi na noč, ko je bila ubita njegova žena, da si dopove, da ji ni mogel pomagati. "57. potnik prikazuje razmerje med človekoma, ki sta na nasprotnih koncih spektra, s sta si kljub temu v mnogočem podobna," pravi o filmu režiser Kevin Hooks. "Potrebovali smo dva močna igralca, ki bosta sposobna igrati taka značaja, ki pa bosta znala biti prepričljiva tudi vsak zase. Ko smo izbirali vloge, nismo pozabili, da sta si lika kljub mnogim skupnim lastnostim nadvse različna." Vlogo Johna Cutterja tako igra VVeslev Snipes, ki je med drugim izurjen v borilnih veščinah, uri pa se tudi v posebni afriško - brazilski veščini, ki je prikazana v 57. potniku, ugrabitelja Charlesa Ranea pa Bruce Payne. Film si lahko ogledate v kinu Center, sicer pa si lahko med počitnicami privoščite tudi ogled letnega kina. In naše tokratno nagradno vprašanje je: Kje se nahaja LETNI KINO v Kranja? - Odgovore pošljite do petka, 20. avgusta, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj. Otroci iz zavoda dr. Marko Gerbec Poslali so svoje izdelke V Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino v Šentvidu pri Stični so otroci, stari od 3 mesecev do 17 let. Zdaj imajo tudi oni počitnice. In nekaj utrinkov iz življenja v zavodu so poslali tudi na Gorenjsko. Mladi, ki pridejo v Šentvid, ponavadi tam ostanejo kar nekaj mesecev, celo kakšno leto. Med šolskim letom je tam organiziran pouk, med počitnicami pa otroci hodijo na sprehode po okoliških mestih, vaseh in gozdovih, se kopajo v majhnem bazenu, ki ga imajo v zavodu, pa tudi ustvarjajo. Iz najrazličnejših materialov, pod vodstvom pedagogov. V zavodu je trenutno kar nekaj gorenjskih otrok, sicer pa prihajajo iz vse Slovenije. Prevčkova kačurica Ko so se začele počitnice, sva se z atijem domenila, da bova nad našo hišo naredila majhno hišico. Kar sva se domenila, sva tudi storila. Najprej sva na določeno mesto postavila velike debele tramove. Potem sva iz močnih desk naredila trdna tla. Do tu mi je pomagal ati, naprej pa sem hišico delal sam. Na tramove sem zabijal deščice, ati pa me je pri delu kontroliral in mi dobro svetoval. Čez kakšna dva tedna je bila hišica že skoraj narejena, ni pa še imela imena. Ime sem si hitro izmislil, in sicer Prevčkova kačurica. Prevčkova kačurica ima pograd, majhno mizico, tri klopice, stol, s stro- pa pa visi steklen kozarec katerem je sveča. Z Lucijo in Mohorjem jL se domenili, da bomo že pijv noč v njej prespali. To smo t* di storili. Bilo je zelo lcr Sladkali smo se z bonboni, »*enu Hideo Kodama, sicer pa vodja Oplovega oblikovalskega Studia 6, pri tem sploh ni moteče. Corsa je tudi v novi obleki oplov najmanjši model. Oblikovne spremembe so °titne, majhnost ostaja. Nova corsa je povsem zaokrožena in * tem ustvarja vtis, da je manjka od predhodnice, kar seveda ne drži. Namesto dozdajšnje °8latosti iz začetka osemdese-let so na nosu nagajivo pri-v'nnjeni žarometi, upognjen Pokrov, velik vetrobran, sorazmerno visoke bočne linije pa v°dijo k nagajivo zaokroženemu zadku, s še bolj nagajivimi 'Učmi. Nekateri so mnenja, da ?° Pri Oplu z obliko pretiravali 'u da je preveč japonska, toda °*rogline so modni trend in bo pokazal ali se je nova corsina oblika 'prijela'. CENA (izvedba 6LS): 22.500 DEM do registracije (Viktorija d.o.o., Kranj) Da ima ta majhen avto močan karakter, je jasno tudi znotraj: sodobno oblikovana armaturna plošča, pregledni merilniki in veliko opreme, predvsem pa konec oplovske dolgočasnosti. Našteto velja za različico Si, oziroma Sport, kakršna je bila tudi na naši preizkušnji. Napis sport na obeh bočnih vratih pomeni tudi športno oblikovan, malce previsok in prevelik, sicer pa odličen vo- Športno zasnovan kokpit pak močnejši s 60 kilovati. Zato tisti napis na vratih kar pristoji. Motor se rad zavrti vse do rdečega polja na merilniku vrtljajev, ki se začne pri številki 6500 in je ob petstopenjskem menjalniku s predolgo tretjo prestavo nasploh bolj naklonjen priganjanju v višje vrtljaje. °P*I Corsa: majhen avto, velike ambicije HVALIMO: sodobna in Privlačna oblika - zmo-Bljiv motor - notranje Udobje GRAJAMO: površna končna obdelava - slabo prezračevanje lanski obroč, športno oblikovana prednja sedeža, od katerih je voznikov nastavljiv tudi po višini in električni dvig stekel. In najbolj bistveno je bilo seveda v nosu črnega testnega avtomobila. Tam je prečno postavljen že sicer znani 1,4 litrski štirivaljnik, pa ne tisti 44, am- Polnokrven 60 KVV o o o Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU v Kranju V našem paviljonu v hali A lahko kupite VSE ZA ŠOLO! Zvezke, risalne bloke, svinčnike, nalivna peresa, barvice JOLLY, peresnice, vodene barvice, šolske copate iz pravega usnja ... UGODNI PLAČILNI POGOJI ! pri nakupu nad 2.000,- SIT vam podarimo praktično darilo. Vabimo vas tudi v naš paviljon pri vhodu na sejem, kjer bomo po ugodnih cenah prodajali prehrambeno blago, sadje, sladoled in slaščice iz Kranjskega kolačka. DOBRODOŠLI ! ŽIVILA Kranj TEHNIČNI PODATKI: kom-bllimuzina s prečno postavljenim vrstnim štlri-valjnikom (spredaj) in pogonom na prednja kolesa. Motor: 1388 ccm, 80 kW/ 82 KM, največji navor 114 Nm pri 3400 mv/min. Dolžina, širina, višina: 3720 x 1808 x 1420 mm. Teža praznega vozila: 865 kg. Prostornina prtljažnika: 280/680/1050 kg. Najvišja hitrost: 173 km/h (tovarna), 177 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/h: 12,5 s. Poraba goriva po ECE: 5.0/6,8/8.7 I neosvinčenega goriva na 100 km. Poraba na testu: 8.0 1/100 km. r-KOLIKO JE VREDEN TOLAR To seveda pomeni, da je avto kot nalašč za hitra pospeševanja, športno vožnjo po ovinkastih cestah in ob sicer razmeroma skromnem prtljažnem prostoru tudi dovolj hiter in udoben za srednje dolga potovanja. Vendar pa je zaradi svoje majhnosti in kljub sorazmerno veliki medosni razdalji, ki gre na račun popolnoma v vogale potisnjenih koles, ta corsa lahko tudi prehitra, čeprav je njena lega dolgo nevtralna. Pri naglem zaviranju kljub povsem učinkovitim zavoram ob pretiravanju zadek sili naprej, in ob prepočasnem ukrepanju se prijeten avtomobilček lahko spremeni v kup žvenketajoče pločevine. In tudi bencinska žeja pri takšnem načinu vožnje ni več takšna, kakršna bi avtomobilu te kategorije pristajala. To pa tega avtomobila pri njegovem karakterju prav nič ne ovira. Majhen avto, vendar velike ambicije. # M. Gregorič, slike Primož Močnik NAIUPNVnOOA/Nl | NANPMROOAINI MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS 100 HRD AbankaKfanKTmč(JMenk») «9,70 70,60 9.65 9,97 £80 3.20 AVAL Bled, Kranjska gora 70,15 70,35 9.91 10,02 3,50 COPtA Kranj 70.20 70,60 9.90 10,10 CREDITANSTALT N. banka L|. 70,00 70,70 9,80 10,05 6,20 EROS (Stari Mayr).Kranj GEOSS Medvode 70.10 70,50 9.90 9,99 70,10 70,35 9,95 10.03 2.50 3,10 HRAN&NICA LON, d. d. Kranj 70.16 70,46 9.80 9.96 §iii 3,25 HIDA-trinica Ljubljana HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 70,30 70,50 9.88 10,02 2.50 69,70 70,50 9,80 10,00 2.00 3,00 INVESTŠkofja Loka, TrHč 69,90 70,60 9,87 10,05 2,40 3,50 LB-Gorenjska banka Kranj 68,50 70,50 9,55 10.02 ■: * MERKUR-Partner Kranj 69,80 70,20 9,92 9.97 3.50 MBRKUR-ŽetezniSka postaja Kranj 69,60 70.20 9.92 9.97 2.60 MIKEL Stražišče 70,30 70,49 9.90 10,05 2,50 3,20 OTOK Bled 70,25 70.99 9.88 10.00 2.42 3.14 POŠTNA BANKA,d. d. (na poŠtah) 68,50 70,25 9.25 9,88 • SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) 70,15 70.40 9,65 9.67 69,80 70,20 9.92 9,97 2,60 4,00 SLOGA Kranj 69,95 70,45 9.65 10,00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 66,50 9,54 SLOVmiATURIST Jesenke TAL0N Škofja Loka 70.15 70,70 9,80 10,02 2,70 3,50 TJASA Kranj 76,15 70,45 9.93 10,00 • WILFAN Kranj 70,20 70,30 9,90 9,98 3.10 3,20 MtFAN Radovljica, Grajski dvor 70,10 70,30 9.90 9,99 F-AIRd. o. o.TrHč 69,75 70.25 9,75 9,95 POVPREČNI TEČAJ 69,64 70.44 9.81 9,99 2.51 3,31 , Prt natopil hi prodaji SRB in MERKUR uražtaavata provhtjo. Pri Wovcu v Avstriji je ATS oh nakupe jjjjj po »,80 tolarjev. motor: 1388 ccm, POSOJILNICA • BANK - BOROVUE tel. 9943-4227-3235 VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH! V ZALOGI V KRANJU SKALICA 1, KRANJ tel./fax.: 064/324-734 OPEL CORSA 93 1.21 CITY OPEL CORSA 93 1.41 GLS 82 KM FORD FIESTA 1.31 BOSTON FORD ESCORT 1.41 BOSTON VW GOLF 1.41 CL VW GOLF 1.61 CL 3 vrata DEM 18.800 22.500 18.700 23.700 24.850 27.900 MEGG11VVRS POČITNICE V ANKARANU sedemdnevni paket (polpenzion) že za 228.20 DEM PLAČILO NA OBROKE 4§tk% po 28. avgustu VELIKI POPUSTI! INFORMACIJ* KRANJ: Slovenski trg 8 064223-870 064214-791 ŠKOFJA LOKA: Titov trg 3a 064623-173 064 623-082 CEMENTAR d..... Vekoslav Drašler, Kranj, Staneta Žagarja 52 PRODAJA IN MONTAŽA • SAMOTNIH DIMNIKOV iz ORIGINALNEGA ČEŠKEGA ŠAMOTA • PRODAJA KVALITETNIH SAMOTNIH ZIDAKOV IN SAMOTNIH TLAKOVCEV vsak dan od 8. do 17.30 ure NAJKVALITETNEJŠI IN NAJCENEJŠI KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Razlikovanje med člani in nečlani Čeprav je bilo pred uveljavitvijo novega zakona o zadrugah slišati, da bo na Gorenjskem nastalo več novih zadrug, je obveljala stara ljudska modrost: veliko grmenja in malo dežja. Na "zadružnem zemljevidu" so se v zadnjem letu obstoječim "starim " zadrugam pridružile le tri nove: Gorenjska mlekarska zadruga Kranj, ki združuje predvsem večje pridelovalce mleka (z lastnimi bazeni), blejska gozdarsko-kmetijska zadruga Gozd, ki je nastala na "pogorišču" nekdanje temeljne organizacije kooperantov, in gozdarsko- kmetijska zadruga Sv. Katarina, ki je nastala z izločitvijo iz tržiške zadruge in združuje kmete iz lomske in jelendolske doline. Pobude o ustanovitvi "svoje" zadruge pa je bilo slišati tudi iz jeseniške občine, z gorjanskega območja, z Jezerskega, iz Poljanske in Selške doline, iz Sovodnja in okolice... Enoletne izkušnje s klasičnim zadružništvom kažejo, da bo verjetno minilo še veliko časa, preden bodo v zadrugah odpravili trdoživo razlikovanje "mi kmetje in vi v zadrugi" in preden bodo člani spoznali, da so lastniki, gospodarji in upravljala, ki so z novo zakonodajo in preoblikovano zadrugo dobili več pravic, a tudi večjo odgovornost in večje obveznosti. Če smo nekoliko črnogledi, bo takšna "streznitev" bržkone prišla šele potlej, ko bo propadla prva zadruga ali se bo znašla vsaj na robu propada. Nekateri so namreč zelo dosledni, ko gre za pravice, ugodnosti in prednosti, ki jih prinaša članstvo, pozabljajo pa na drugo plat, na spoštovanje zadružnih pravil (in določb o obsegu poslovanja z zadrugo), na skrb za dobro poslovanje, pametno ravnanje s premoženjem in pospeševanje gospodarskih koristi, kar je sicer prvi in glavni cilj novodobnega klasičnega zadružništva. Nizki obvezni deleži, ki so jih kmetje vplačali ob včlanitvi, jih ne spodbujajo k temu, prav tako ne ugodnosti, kijih imajo člani v primerjavi s tistimi, ki so ostali zunaj zadrug. Večina zadrug omogoča svojim članom le to, da v zadružnih trgovinah kupljeni reprodukcijski material plačujejo z odlogom ali tedaj, ko dobijo denar za mleko, jim nudi pomoč pri izvajanju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, daje možnost, da za plačilo pridelkov dobijo akontacijo... Med zadrugami, ki so doslej "zarezale" največjo razliko med člani in nečlani, je škofjeloška. Nečlani so v prvem četrtletju oddano hlodovino in žagan les dobili plačan le po akontativni ceni, medtem ko so člani dobili še poračun. Člani dobivajo za mleko le 20 odstotkov plačila v vrednostnih bonih, ki jih je mogoče vnovčiti v zadružnih špecerijskih in kmetijskih trgovinah, nečlani 50 odstotkov. Nečlani so junija in julija, ko so bile težave pri prodaji mleka, dobili za liter 2,88 tolarja manj kot člani. Člani bodo plačevali tudi nižjo najemnino za zadružna zemljišča - in tako dalje. V tem razlikovanju med člani in nečlani je verjetno tudi razlog, da se je v škojjeloški zadrugi ustanovnim članom pridružilo že domala sto novih članov in da na članstvo čaka še nekaj kmetov? # C. Zaplotnik 2etev je končana Pri pšenici okoli pet ton na hektar Kranj, 6. avgusta - Za žanjci iz KZK-jevega Kmetijstva je obsežno delo. Od 7. julija, ko so začeli z žetvijo, do sredine prejšnjega tedna so poželi 704 hektarje žita: 66 hektarjev oljne ogrščice, 318 hektarjev pšenice, 201 hektar ječmena, 111 hektarjev rži in osem hektarjev ovsa. V Kmetijstvu so prepričani, da bi dosegli v letnem načrtu zapisane hektarske donose in da bi bili pridelki za deset do dvajset odstotkov višji, če ne bi bilo suše. Natančnih izračunov še nimajo, ocenjujejo pa, da so pridelali .povprečno okoli 50 stotov pšenice na hektar, približno 39 stotov ječmena, 26 do 27 stotov rži... Čeprav so z žetvijo začeli zgodaj, se jim je zaradi spremenljivega julijskega vremena "vlekla" skoraj en mesec. Ko je bilo ugodno vreme, so želi tudi ob sobotah in nedeljah. • C.Z. Podjetje Kozina zapolnjuje vrzel na trgu Tarup uničuje krompirjevo cimo Strahinj, 8. avgusta - Podjetje Kozina, ki se med drugim ukvarja tudi z izdelavo in s popravilom kmetijske mehanizacije, je v nedeljo Pri Pilarju v Olševku in Pri Halovcu v Strahinju (že prej pa v Žabnici in v Trbojah) predstavilo delovanje stroja za uničevanje krompirjeve cime in za zeleno gnojenje. Kot je povedal lastnik podjetja Janez Kozina iz Čirč pri Kranju, je podobne stroje izdelovala srbska Pobjeda, vendar pa jih zdaj na slovenskem trgu ni mogoče dobiti. Da bi zapolnili vrzel, so v podjetju Kozina izdelali nov stroj, ki so mu dali ime Tarup. Stroj ima poldrugi meter delovne širine, deluje kot rotacijska kosilnica, k traktorju pa se priključuje bočno, kar je pomembno zato, da ne poškoduje krompirjevih vrst. Tarup se od mulčarja v marsičem razlikuje, med drugim, pravi Janez Kozina, tudi v tem, da je hitrejši in učinkovitejši, povzroča manj škode nasadu, ima na vse strani gibljive nože in gaje mogoče nastavljati na medvrstno razdaljo. Cena stroja je zdaj 4.200 mark. • C.Z. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter finančno poslovanje r.o., Dunajska 50, Ljubljana OE Komerciala vabi k sodelovanju VOZNIKA A VTOCISTERNE za delo na Aeroservisu Brnik. Pogoj: končana III. stopnja strokovne izobrazbe in veljavno vozniško dovoljenje C in E kategorije. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja za gibanje in muditev na mejnem prehodu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Petrol Trgovina, Kadrovsko-socialna služba, Dunajska 50, Ljubljana, soba 203/11 (tel.: 112-155 int. 134). V škofjeloški kmetijsko gozdarski zadrugi Mleko gor, sir dol Veliko težav v zadružni mlekarni izhaja iz tega, da je odkupna cena mleka letos "poskočila" za 43 odstotkov, sir pa prodajajo zdaj celo ceneje kot v začetku leta. Škofja Loka, 6. avgusta - "Med nekaterimi člani je še premalo zadružne zavesti. Preveč se zavedajo pravic in premalo obveznosti in odgovornosti," pravita predsednik zadruge kmet Janko Porenta iz Sv. Duha in direktorica Anica Frelih. * Koliko članov ima zadruga? "Zadrugo je ustanovilo 637 kmetov, potlej se je število članov povzpelo na 729, nekaj pa jih zdaj še čaka na včlanitev. V začetku je bil zadružni delež, ki ga morajo po zakonu plačati vsi člani, sto mark v ustrezni tolarski protivrednosti, na občnem zboru 25. marca letos pa smo delež povišali s sto na dvesto mark. Zadruga sodeluje tudi z nečlani, saj je na njenem območju približno 1.500 kmetij. Delavci za zdaj še ne morejo biti člani zadruge, morda pa bodo lahko že prihodnje leto, če bodo tako odločili člani. Zadnji občni zbor je namreč zavezal upravni odbor, da do naslednjega zbora pripravi merila, pod katerimi bi se lahko včlanjevali tudi delavci. Da med njimi je zanimanje za članstvo v zadrugi, so dovolj jasno (z ogorčenjem) pokazali takrat, ko jim je bila takšna možnost zavrnjena." Za mleko del plačila v bonih * V zadružna pravila ste med drugim zapisali, da morajo člani na leto prodati zadrugi za najmanj tisoč mark kmetijskih pridelkov oz. lesnih sortimentov. Ali člani to določilo spoštujejo? "Ker so pravila začela veljati šele sredi minulega leta, tega za lani nismo preverjali, za letos pa bomo. Tistim, ki ne bodo izpolnili obveznosti, grozi izključitev. Prihodnje leto bomo z vsakim sklenili tudi pogodbo." * Kakšne prednosti imajo člani pred nečlani? "Člani imajo brezplačne storitve pri urejanju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, pravico do delitve morebitnega dobička, nižjo najemnino za zadružna zemljišča, boljše plačilne pogoje pri mleku, občasno tudi bolje plačane pridelke (mleko) oz. gozdne sortimente (hlodovino in žagan les). Po zadružnih pravilih bi lahko članom plačevali pridelke šele takrat, ko bi za prodano dobili denar, vendar pa to zanje ne bi bilo sprejemljivo. To je tudi razlog, da del mleka plačujemo v bonih, za katere je mogoče v zadružnih trgovinah kupiti kme- tijski reprodukcijski material, živila in drugo. Člani dobijo 20 odstotkov plačila v bonih, nečlani pa 50." Pri konzumnem mleku 11 tolarjev izgube * Ker je mlekarna del zadruge, so problemi mlekarne neposredno tudi problemi kmetov in obratno. Kako jih usklajujete in rešujete? "Mlekarne je minulo leto končala z izgubo, ki smo jo pokrili z denarjem iz rezervnega sklada. Podatki za letošnje prvo polletje kažejo, da je v tem času poslovala pozitivno, vendar pa se rezultati v zadnjih mesecih spet poslabšujejo. Razlog je v tem, da je povprečna odkupna cena mleka letos "poskočila" za 43 odstotkov, sir edamec, na primer, pa zdaj Zadruga se zanima za nakup Alplesove iage Ker je bila Aiplesova Žaga nekdaj zadružna, se je Škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga odzvala na razpis republiškega sklada za razvoj, ki je kot novi (začasni) lastnik pred nedavnim objavi! razpis za prodajo Alplesovega podjetja Žaga. Pogovori S skladom ie potekajo, spravni odbor pa doslej o tem ni sprejel nobene odločitve. Mleko oddaja smo še 500 kmetij Pred desetimi leti je v škofjeloško zadrugo oz. mlekarno oddajalo mleko 900 kmetij, pred tremi leti le 760, letos na samo le 500. Čeprav se Število pridelovalcev zmanjšuje, količina odkupljenega mleka ne »pada. Zadruga ga je v zadnjih hrtih odkupila povprečno 63 milijona litrov na leto, največ (7 milijonov litrov) pa pred dvema letoma. V letošnjem prvem polletju je bil odkup za devet odstotkov manjši kot v enake« lanskem obdobju. Zadruga devet odstotkov odkupljenega mleka nroda kot konzumno mleko, nekaj ga nepredelanega tzvesi mM Hrvatske ki (pod ceno) prek podjetja AC Marketing i« BrMhii* r;oatdafr> Avstrijo, ostalega pa predela v izdelke. prodajamo celo ceneje (po 51 ^ tolarjev za kilogram), kot smo ga v začetku leta, ko je bila cena 570 tolarjev. Pri konzumnem mleku, kjer ceno omejuj* vladna uredba, imamo pri vsa-kem litru enajst tolarjev izgub«-smetano pa zaradi nizke cen« predelujemo v maslo, ki tu* nima prave cene. Ker mlekarn3 posluje v težavnih razmerah-ima skromne možnosti za vlaganja. Letos smo uredili nov" pralno linijo, pripravljamo na proizvodnjo novih vrst sirov, rešujemo pa tudi ekolosk* probleme." * V javnosti je bilo že sliš*"' da razmišljate tudi o povezovanju s kranjsko Mlekarno. "Ker so v mlekarstvu veli*' problemi, iščemo različne tno*' nosti, kako bi jih rešili ali vs*J ublažili. Med drugim smo rt5 razmišljali o morebitnem sodelovanju in povezovanju s kranjsko Mlekarno pa tudi o tem, d* bi vse zadružne mlekarne, ki s° prek zadrug včlanjene v Zadružno zvezo Slovenije, organi*1' rale skupno prodajno služb?' Vse to so le iskanja za izhod j* težav, sicer pa nismo sprejeli s* nobenih odločitev." Glavni problem so beljakovine * Prvega julija je začel velj*** novi republiški pravilnik o dol** čanju odkupne cene kravjeg* mleka. Ste povzeli kranjske kfr terije ali ste dodali še kaj svoj«' ga? "Čeprav je bilo na odbor" I za mleko nekaj predlogov drugačna merila, smo upravnem odboru sprejeli tO? rila, kakršna veljajo na odkup nem območju kranjske Mlekaf' ne. Menili smo, da bi bilo ys*' ko razlikovanje med kranjsk1' mi in škofjeloškimi kmeti več boleče. Pri nas so glavl1 problem beljakovine, saj P0" datki kažejo, da 40 odstotko* mleka vsebuje manj kot 3,«" odstotka beljakovin, kar je me' ja za dvaodstotni odbitek od >z' hodiščne cene. Po prvih ocz nah bo 60 odstotkov julija o? danega mleka nagrajenega, odstotkov "kaznovanega' ostalo pa povprečnega, b**? dodatkov in odbitkov." • Zaplotnik Se bo suša nadaljevala? Po vodo za namakanje šestdeset metrov globoko Na Jarčevi kmetiji v Voklem upajo, da bodo s šestdeset metrov globoko vrtino prišli do vode za namakanje sedmih hektarjev kmetijskih zemljišč. Kranj, 9. avgusta - Ko je že kazalo, da se bo sušno obdobje končalo, so nastopili poletni "pasji dnevi" (s temperaturo do 37 stopinj Celzija), ki so še povečali že tako veliko škodo v kmetijstvu in povzročili tudi druge sitnosti. V ponedeljek je vendarle začelo deževati, s tem pa je tudi poraslo upanje, da bo suše konec. Prepovedano namakanje Iz Ribiške zveze Slovenije so, na primer, sporočili, da pomanjkanje vode ni kritično le za polja, pač pa tudi za potoke, reke in ribnike. Nekaj potokov je presahnilo že julija, kritična raven vode pa je celo v rekah, med drugim tudi v Kokri, iz katere je Ribiška družina Kranj že morala "preseliti" ribe v bližnjo Savo. Iz manjših jezer in rek ter iz potokov in studencev je prepovedano zajemati vodo za namakanje, še nevarnejše pa je kakršnokoli onesnaževanje. To je za vodne živali lahko smrtonosno že v zelo majhnih količinah, opozarjajo v Ribiški zvezi Slovenije in poudarjajo, da je sedaj regeneracijska sposobnost voda zelo skromna ali je sploh ni. Paša - sprehod namesto krmljenja V kranjskem KŽK-jevem Kmetijstvu, kjer so zadnjo njivo žita poželi sredi prejšnjega tedna, še nimajo natančnih podatkov o hektarskih donosih, ocenjujejo pa, da jim je suša "požela" deset do dvajset odstotkov pridelka. Kot poudarja Stane Bernard, vodja poljedelstva v Kmetijstvu, je suša doslej največ škode povzročila krmnim rastlinam, sicer pa tudi krompirju in koruzi. Izpad krme je zelo velik, po nekaterih 1'........ Z vrtino do vode za namakanje Na nekaterih večjih in gospodarsko močnejših kmetijah na Gorenjskem so se ie odločili za namakanje travnikov in njiv z vodo iz potokov, rek, bajerjev in jezer. Na kmetiji Stavka Jarca v Voklem nimajo taksne možnosti, saj je Sava preteč oddaljena, zato se že pripravljajo nato. de bi do vode za namakanje prišli z vrtino, ki bi jo zvrtali okoti šestdeset metrov globoko. Bo to dovadj? "Le kdo bi to vedel?" odgovarja Stavko in poudarja, da je eden od vaščanov letos spomladi z vrtino prišel do vode 42 metrov globoko, nekdo drug šele pri devetdesetih metrih... Jarčevi upajo, da bodo imeti tudi nekaj sreče m da denarja ne bodo vrgli proč. Naložbam tako majhna. Šestdesetme-trska vrtina jih bo stala okoli devet tisoč mark, potlej pa bodo morati zgraditi še bazen za 250 kubičnih metrov vode m omrežje, s katerim bodo namakali sedem hektarjev kmetijskih tem-Ifišč. Območna vodna skupnost Gorenjske jim Je že dala dovoljenje tu odvzem pet turov podtalnice na sekundo, Jarčevi pa bi bili zadovoljni te s tem, če bi iz mine vsako sekundo pritekli le trge Ikri oz. vsako uro več kot deset tisoč litrov. Vrtino nameravajo izvrtati še letos, celotno naložbo pa dokončati do začetka prihodnjega poletja, ko bo... Suša aH poplava? Le kdo bito vedet?! "Letos bo pri krompirju zaradi suše za polovico manjši pridelek, Še večji pa bo izpad pri zelju, ki rabi veliko vode," pravi Stavko in poudarja, da se bo naložba ob podobni suši, kakršna je letos in kot je bila lani, kmalu izplačata. ocenah več kot polovični. Ker trava zaradi pomanjkanja moče slabo raste, Je marsikje paša le sprehod za živino, ne pa "zeleno krmljenje". Zaloge, ki so jih doslej pripravili za zimo, so načeli Žc. sredi poletja. Upajo, da bodo sušo vsaj deloma ublažili s silažno koruzo, ki za zdaj dokaj dobro prenaša vročino, ter t večjim pridelkom strniščnih dosevkov. Seno je (bo) drago kot žafran "Gorenjski kmetje smo glede suše preveč potrpežljivi, medtem ko Prek-murci in Štajerci znajo problem bolje prikazati," meni Janko Porenta, kmet iz Sv. Duha, sicer pa tudi predsednik škofjeloške kmetijske zadruge. Pravi, da je suša najbolj prizadela Sorsko polje in začetek Poljanske doline, in predlaga« da bi kmetijska svetovalna služba na sestankih kmetom pojasnila, kako naj se ravnajo v sedanjih razmerah. Ker jim bo zaradi suše zanesljivo primanjkovalo krme, so v zadružni komercialni službi že preverjali, kje bi se dalo kupiti seno in po kakšni ceni. Ugotovili so, da kilogram sena, dostavljenega na dom, stane (odvisno od kakovosti) od 18 do 20 tolarjev. V zadrugi niso povsem prepriča; ni, ali ga bodo kmetje hoteli in zmogb plačevati celo dražje, kot je koruza, zato bodo raje prej poslali na okoliše obvestila. Če je normalno leto, kmetje v času "zelenega krmljenja" bolj malo prodajajo živino; letos pa je zaradi suše opaziti povečano ponudbo. Nekateri so namreč že spoznali, da se jim nakupi (večjih količin) sena ne bodo splačali in da ne bodo imeli zadosti krme za preživetje črede. C. Zaplotnik Prijetno branje Sveti Duh 38 škofja Loka Tel.: 633-753 OBLAČILA ZA PROSTI ČAS IsASOV UREJA: Vilma Stanovnik >45 ŽELEZNIŠKA POSTAJA ŠKOFJA LOKA UGODNA MENJAVA, POPUSTI ZA STALNE STRANKE ... TEL/FAX 064/613-134 ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 19. URE SOBOTA OD t. DO 12. URE NEDELJA OD 9. DO 12. URE ANKE HUBER, DESETA IGRALKA SVETOVNE TENIŠKE LESTVICE JE VZLJUBILA GORENJSKO IZ TENIŠKE KLETKE NA SAVSKE BRZICE afe ♦ JStlet-ni nemSki teniSki igrali Anke Huber je Slovenija postala skoraj kot drugi dom - Medtem ko rav i5e.ner'sicer LJUDlJančan Boris Breskvar, večino svojega dopusta porabi za igranje golfa, pa Anke *«iskuje lepote Gorenjske in Slovenije. ^ec' avgusta - Ko smo v petek malo po poldnevu ob teniških igriščih avtokampa Šobec skupaj z *terimi domačini, zaposlenimi v kampu in predstavniki naše Teniške zveze čakali, da vidimo, kaj deset" I ^a^m formi je trenutno varovanka natega trenerja Borisa Breskvarja, sicer pa trenutno ninB a«!fralka tenisa »a svetu, Anke Huber, smo vsi po vrsti ugibali, zakaj zamuja opoldanski tre-v §r D.° sedaj je bila vedno točna," so modrovali tisti, ki so jo minula leta, ko je hodila na treninge Za ,°*en'Jo, že spoznali. Drugi so trdili, da so slovite teniške igralke pač podobne filmskim zvezdam, oar; re J* iasno' da so pač le redko točne in da ne sovražijo nikogar bolj kot vedno radovednih novi-■rJev in lokalnih oboževalcev. kvarjem sta prav rada poklepetala z nekaj najvztrajnejšimi, ki smo pričakali njun prihod. "Kar kakšnih osem let že prihajam v Slovenijo, največkrat pa mislim, da sem bila v teh letih v Portorožu. Tukaj na Bledu se trenutno pripravljam za USA open in resnično je tukaj- ke rada prihajaja v Slovenijo ta, da sem pač jaz tu doma, vendar zagotovo vem, da če ji ne bi bilo resnično všeč, je ne bi mogel prepričati, da si za priprave izbere Gorenjsko. V toliko lepih krajih je že bila, na Floridi, v KitzbOhlu... pa vendar vedno znova rada prihaja sem. Treba je namreč razumeti, da so teniški igralci in igralke, ki ure in ure preživljajo zaprti na teniška igrišča, najbolj srečni, ko se lahko sprostijo v naravi," je razlagal trener Breskvar, ki ima v Nemčiji tudi svojo teniško šolo, seveda pa zadnjih devet let največ časa preži- "Anke se je večkrat srečala tudi z obetavno kranjsko teniško igralko Barbaro Mulej in sam mislim, da je Barbara dobra tenisačica. Sedaj sicer nekaj časa že nista igrali, vzrok, da se Barbara ne pomika hitreje na svetovni lestvici, pa mislim, da je predvsem ta, da bi se morala Barbara popraviti pri tehniki. Potrebovala bi dobrega profesionalnega trenerja, najbrž pa tudi več denarja, da bi se lahko udeleževala turnirjev, " je na vprašanje kaj meni o Ankini sovrstnici Barbari dejal Boris Breskvar. J Avtokampu Sobec je Anke Huber trenirala pod budnimi očmi *<*dicijskega trenerja Stanislava Pinterja, Boris Breskvar pa je ye* Časa kot ob teniškem igrišču preživel na golfu. Kakšne četrt ure po napovedanem začetku treninga sta se Ajnke in njen trener vendarle Pripeljala. Anke se je res držala bolj kislo in sprva nihče ni upal prav k njej. Toda trener Breskvar je zaplet in zamudo hitro pojasnil. Anke, ki se je *adnje dni kar malo zaljubila v °led in okolico, se je včeraj potpala po soteski Vintgar in nerodno padla, tako da sta mora- la namesto na trening k zdravniku. "Tako s previđeno igro ne bo nič... Anke bo le kakšne pol urice trenirala servis," je pojasnil, Anke pa je sočustvujoče pogledala obtolčeno nogo. Toda, ker nobena stvar ni tako slaba, da za kaj ne bi bila dobra, je Anke brez strahu, da bo kaj zamudila, sedla na leseno klopico v senci ob teniških igriščih in s trenerjem Bres- tem strinja in ohrabrujoče prikima. Toda, ko prideta na Bled, ko je tako blizu čudovitega igrišča za golf, ne more kaj, da za trenutek tenisa ne postavi na drugo linijo, da je na prvi... golf. Boris Breskvar ima handicap deset in tudi za Anke pravi, da ji palice za golf niso neznan športni rekvizit. Največji dosedanji uspeh Anke Huber je uvrstitev v polfinale Roland Garossa, da bi uspeh lahko ponovila tudi na odprtem prvenstvu ZDA, pa se je pripravljala na Bledu. hvala, pa prosim ali lahko naročim jabolčni sok z radensko.... Jabolčni sok je namreč napitek, s katerim si največkrat gasi žejo in za katerega so zdravniki ugotovili, da je boljši od mnogih drugih napitkov za športnike. Anke Huber je na svetovni ATP lestvici trenutno na desetem mestu, najbolje pa je bila uvrščena na deveto mesto. Pred Odprtim prvenstvom Amerike ima 24 točk pred enajstouvrščeno Matejevo, pred njo pa je tudi s precejšno prednostjo na devetem mestu Capriatijeva. Njen cilj letošnje sezone je, da bi zadržala mesto med deseterico najboljših teniških igralk sveta. Boris Breskvar je sloviti trener, ki je med drugimi teniške udarce učil tudi Steffi Graf in Borisa Bekerja, sedaj pa je že devet let trener Anke Huber, s katero preživi praktično celo leto. šnja okolica idealna za kondi-cijski trening," je rekla Anke. "Seveda je povod za to, da An- vi s svojo varovanko Anke Huber... kot pravi sam, kakšnih 350 dni na leto in Anke se s D*ŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE V CESTNI VOŽNJI Kolesarji »osvojili" tržič esariev je dal spodbudo za nastajanje novega kolesarskega cen-sarsk okri,Jem kolesarskega kluba Sava Kranj. S pripravo kole-večli i * dr**vnega prvenstva dobivajo kolesarski zanesenjaki še J1 elan, pravi direktor kolesarske dirke Janez Kalan. Lani Toda večino časa, ki ga na Bledu trener preživi na igrišču za golf Anke posveča tenisu. Pri tem jo spremlja kondicijski trener Stanislav Pintar, nekdanji kanuist, ki jo je te dni popeljal tudi po brzicah Save, nad čemer je bila tako navdušena, da pravi, da zagotovo ni bilo zadnjič. Tudi plavanje v Blejskem jezeru (vsaj do otočka in nazaj, ko že enkrat skoči v vodo) ji je všeč. Ko jo vprašam, kaj ima, razen tenisa, še rada, ne pozabi učenja tujih jezikov. Uči se angleško in špansko, pa tudi po slovensko že "ureze" kakšno, kot je dober dan, pa Kolikor prostega časa Anke ima, tega pa ob treningih in turnirjih ni veliko, rada posluša tudi glasbo in ko mi našteva imena znanih glasbenikov, jo povprašam tudi, če ima rada rusko glasbo... Takrat ji postane skoraj malo nerodno in čisto nič se mi ne zdi drugačna od vseh (devet)najstnic. Trener mi je namreč malo prej povedal, da je Anke med treningi v Sloveniji "malce smuknila" tudi čez mejo v Avstrijo, kjer na turnirju v KitzbOhlu igra njen prijatelj Medvedev. • V.Stanovnik, foto: G.Šinik .. so Tržičani prvič pripravili dve kolesarski tekmovanji v avgustu za vse kategorije J.V oktobru za mlajše katego-JJJe tekmovalcev in že takrat je d»rektor slovenskih kolesarskih rePrezentanc Franci Hvasti Predlagal, da bi bila tržiška *fožna proga zanimiva za orga-J^acijo državnega prvenstva, ^daj to idejo uresničujejo, za Svojo pa so jo sprejeli številni Wedalci, ki s0 tekmovalce bo- drili ob celotni progi 7 .^fožna proga je bila dolga D* .kll°metra in potekala iz-52? paviljona NOB, skozi in- strijsko cono, Pristavo in iz HIT Casino Nova Gorica in pinje do Križev in nazaj čez Bojan Ziherl, iz Save Kranj, ki stavo in Virje v Tržič. sta bila na cilju tako poravna- vita 83 J? bila raz8'oana' va,°" r3.tehnično zahtevna brez izdal! xl VzP°nov' zato P° Dese" bor» i organizacijskega od-zitl* Lada Pečnika ni bilo izraba favorita. CL v■* med mlajšimi mladinca J7S0 vozili 9 krogov, oziro-je °£»5 kilometra dolgo progo lost i Za,a PreceJšnJ° izenače-tei l s,°venskih tekmovalcev v 54 ^te8oriji. Na startu je bilo *aliiC IT°valcev in vsi so doka-Zan ••a so dobro trenirani. tr0vJ1 VzP°n na v»rje 500 me-v Pred ciljem, je odločil, kaj- ti Tadej Valjavec iz Save Kranj, se je rahlo odcepil in prednost obdržal do cilja. Srebrno medaljo je osvojil Martin Derganc iz Krke Novo mesto, ki je zaostal za prvouvrščenim Valjav-cem slabe tri metre, bronasto medaljo pa je dobil Leon Ber-gant iz KK Rog Ljubljana. Razplet državnega prvenstva za starejše mladince, ki so vozili 15 krogov, oziroma 112,5 kilometrsko progo, dolgo ni bil jasen. Na tretjini dirke se je iz skupine izločila šesterica tekmovalcev. Najmočnejša med njimi sta bila Marjan Domjan V TRŽIČU STA POVEDALA: na, da je bila potrebna sodni ška odločitev na podlagi ogleda video posnetka na televizorju. Domjan je bil hitrejši za 5 centimetrov pred Ziherlom in Gašperlinom iz Krke Novo mesto... Med mladinkami je bila v petih krogih, oziroma 37,5 kilometra dolgi progi najhitrejša Joži Brank iz Jub Dola pred Darjo Vidmar in Tino Čar, obe sta iz kluba Sivi Čaven Ajdovščina. Med članicami pa je bila na isti progi prva Marija Lo-gonder, druga Vida Uršič, obe iz kluba Proloco Scott in tretja Marjeta Sajevic iz Krke Novo mesto. Na 150 kilometrov dolgi progi 20 krogov je startalo 43 tekmovalcev, v petem krogu se je iz te skupine izločila trojica, vendar jih je v osmem krogu skupina ujela. V odločilnem zadnjem sprintu je bil najuspešnejši Marko Velkavrh iz Roga Ljubljana z metrom prednosti pred Bogdanom Finkom iz Krke Novo mesto in pred tret-jeuvrščenim Juretom Robičem iz Save Kranj. Prireditelj je podelil nagrado tudi najboljšemu domačinu Tr- žičanu, ki je bil Grega Kalan s 15. mestom med mlajšimi mladinci. Do 29. avgusta, ko se začne svetovno kolesarsko prvenstvo v Lillehammerju na Norveškem, se bodo kolesarji preskusili še na etapni dirki v Zgornji Avstriji in potem bodo dokončno znani udeleženci. Ta konec tedna v petek in soboto pa bo na kolesarskem dirkališču v Stražišču pri kra-nju državno prvenstvo v kolesarstvu na pisti. • Drago Papler Tadej Valjavec: "Kolesariti sem začel pred šestimi leti, v začetku sem bil dosti dober, sedaj, ko je državno prvenstvo, pa sem v vrhuncu forme. Zelo sem srečen, da sem zmagal na državnem prvenstvu. Na olimpijskih igrah sem bil deveti, v etapni dirki Coca Cola v Avstriji smo bili skupno četrti. Treniram vsak dan približno tri ure, enkrat na teden imamo eno uro čisto počasi, sicer pa je dosti naporno. Vsak dan naredim okrog 80 kilometrov." Jure Robič: "Mislim, da je bila dirka zelo tesna, zaradi samega terena, bila je zelo razgibana, ozka cesta, tudi klanček je bil zelo selektiven, strm. Bilo je veliko taktiziranja zaradi malega števila klubov, povprečno se je zelo hitro vozilo (39,13 km/h), ni bilo tako kot v tujini, ko se vseskozi napada "na nož". Tri kroge pred ciljem je bil napad s strani Ravbarja, jaz sem mu sledil, pridružili so se mi še Velkavrh, Fink in šmerc, zadnja dva kroga smo taktizirali, zadnji krog pa je bil napad na napad, v sprintu pa nisem imel sreče, ker mi je Ravbar namerno ali nenamerno zapiral. Mislim, da bi dosegel lahko tudi kaj več, vendar sem zadovoljen saj s tretjim mestom, ker sem bil 200 metrov pred koncem ob zapiranju Ravbarja še daleč zadaj in sem iztisnil vse iz sebe, da sem dosegel vsaj tretje mesto, tako da sem kar zadovoljen." LA.SOV, Četrte tekme za naslov prvaka ni bilo Koper, 6. avgusta - V petek bi morala biti v Kopru četrta tekma za naslov prvaka države. Tekma ni bila odigrana zato, ker koprski vaterpolski delavci niso pristali na to, da jo sodita sodnika Pičulin in Marinček iz Kranja. Res je, da so se na združenju ligašev dogovorili, da tekme končnice sodita po en sodnik iz Kopra in Kranja. Res pa je tudi, da je tretjo tekmo v Kranju dejansko "ukradel" prav sodnik iz Kopra, ki je za to dobil negativno oceno in s tem kazen prepovedi sojenja. In kaj vse se je dogajalo v Kopru? Delegirana sodnika Marinček in Pičulin sta skupaj z delegatom in kontrolorjem sojenja mirno čakala na začetek tekme. Vsi vaterpolski delavci Kopra pa so hodili naokoli in jih provocirali. Tik pred napovedano uro za začetek tekme pa je predsednik Kopra Adolf Ko-lenc napisal, da njegovi vaterpolisti ne bodo šli v vodo, če sodita omenjena sodnika. Po petnajstminutnem čakanju je sodnik Pičulin po nasvetu delegata odpiskal konec srečanja. Takrat pa so nastopili privrženci incidentov, ki so jih prav zagotovo organizirali koprski vaterpolski "delavci" ter napadli oba sodnika in delegata Triglava Matjaža Brinovca. Vsa sreča, da je bil avtobus odprt in v njem prijazen doberman, da je rešil sodnika. Policisti Kopra pa niso ukrepali, čeprav so bili oddaljeni le 50 metrov. Sodnika, vodstvo kluba in vaterpolisti se lahko zahvalijo zaščiti Cobra (Mito Gabrovec), da do česa hujšega ni prišlo. Zaradi vseh teh dejanj se je združenje ligašev odločilo, da prekine prvenstvo in da naj o vsem tem razpravlja predsedstvo Vaterpolske zveze Slovenije. Več o vsem tem pa po seji predsedstva. MEGGiTOURS KRANJ 90 V FINALU POKALA SLOVENIJE Ljubljana, 4. avgusta - V letnem bazenu v Vevčah je bila odigrana kvalifikacijska tekma za uvrstitev v finale pokala. Srečali sta se moštvi Ilirije in Meggitoursa Kranj 90, veliko boljši pa so bili gostje, ki so slavili zmago. Zmagali so s 16 : 9 (4 : 1, 2 : 2, 3 : 2,6 : 4) in igrali v postavi Mikoletič, Vončina, Kociper, Zupanič, Veličkovič 2, Rozman 2, Radonjič, Pičulin 1, Jerman 1, Celar 2, Čadež 5, Hajdinjak 2, Rauter. • J. Marinček m (.aTHLETIKfl Kosmač zmagal v avstriji Kranj, 9. avgusta - Mladi atleti in atletinje kranjskega Triglava so pred nedavnim nastopili na mednarodnem mitingu v avstrijskem Vvolfsburgu. Mojca Golob, ki bo še dve leti pionirka, je bila v pionirski konkurenci v metu kopja prva z novim osebnim rekordom 37,10 metra, njena klubska kolegica Meta Klan-čar pa v isti disciplini šesta, prav tako z novim osebnim rekordom (26,06). Peter Kosmač je med pionirji zmagal v dveh disciplinah: v metu kopja s 45,82 metra in v metu krogle z 11,09 metra, Rožle Prezelj v skoku v višino s 164 centimetri, Edi Okič pa je bil tretji v metu krogle (8,90). Mojca Golob se je v nedeljo udeležila tudi mednarodnega atletskega mitinga za mladince v Varaždinu, kjer je v metu kopja zmagala z novim osebnim rekordom 39,60 metra • C.Z. Vodi marko tratar V Šport hotelu na Pokljuki poteka od 2. do 12. avgusta mladinsko državno prvenstvo v šahu. Organizator je Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja ob pomoči pokroviteljev: ZEBRA d.o.o. Kranj, Planika Kranj in Sava Kranj. Moči meri 46 igralcev v starosti od deset do 19 let. Favorit turnirja je član Murke iz Lesc, Marko Tratar. Lepe možnosti za dobro uvrstitev pa imata tudi člana ŠS Tomo Zupan: Boštjan Markun in Blaž Kosmač. Marko Tratar je v šestih kolih pokazal zanesljivo igro, saj je oddal le pol točke Markunu, ki mu je bil stalno za petami v šestem kolu pa nesrečno izgubil. Stanje po 6. kolu: 1. Tratar 5.5, 2. - 3. Žugaj, Sirnik po 4.5, 4.-13. Serdt, Ro-škar, Jazbinšek, Lampič, Jug, Krajne, Grilc, Kerma, Podkriž-nik, Stojnic po 4, 14. - 21. Soln, Krnjovšek, Markun, Adam, Pirš, Pavasovič, Habjanič, Breznik po 3.5, itd... • Aleš Drino- V VRTINCU MATA Pred kratkim je v založbi SIB, ,,«^,»,/-. , _ . . d.o.o., Cerklje izšlo v nakladi V VRTINCU MAI A 750 izvodov delo dr. Srdjana Bavdka V vrtincu mata (Motivi in primeri). Avtorjeva želja je ponuditi prijateljem šahovske igre nekatere pogostejše položaje na šahovnici, v katerih se skrivajo kombinatorične možnosti igre, ter opisati nekatere sestavine takšne igre. Skratka, mladim šahistom in vsem ljubiteljem plemenite šahovske igre dati v roke nekaj izbranega, kar budi in spodbuja domišljijo in napolnjuje duha z nikdar poteše-no radovednostjo in iskrivo ustvarjalnostjo. Recenzor Anton Preinfalk je zapjsal, da bo delo koristilo tudi mentorjem in trenerjem, ki pogosto nimajo kaj primernega pri roki na seminarjih oziroma krožkih. To je že drugo delo dr. Bavdka s področja šaha. Leta 1979 je namreč izdal priročnik Prve poteze. Knjižni ovitek je ilustrirala Marjeta Cvetko, diagrame je postavil Gorenjski tisk, barvni ovitek je stiskala Tiskarna Ljubljana, razmnožila pa Tiskarna Formatisk iz Ljubljane. #A. U. JELEN TRIGLAV GORENJSKI PREDSTAVNIK V DRUGI DRŽAVNI NOGOMETNI LIGI Kranjskemu nogometu se mora vrniti ugled! Predvsem dolgoročnim ciljem in ne le trenutnim sta podrejena sedanja organizacija in delo Nogometnega kluba Jelen Triglav. Dobro ime in ugled bosta vrnila občinstvo na stadion. Kranj, 5. avgusta - Čeprav živijo v Nogometnem klubu Jelen Triglav sedaj predvsem pod bremenom priprav članskega in mladinskega moštva na tekmovanje v državni ligi, ki se začne čez 14 dni, pa so načrtovanja dolgoročnejša. Novi predsednik kluba Stane Knific, direktor Marjan Po/nič, trener prvega moštva Darko Kline in tehnični vodja Huso Bošnjak zatrjujejo, da so pripravljeni zastaviti vse svoje moči in znanje za uresničitev projekta kranjskega nogometa do leta 2000. Odprti bodo za sodeloavanje z drugimi klubi in vsemi, ki jim gre za dobro kranjskega in gorenjskega nogometa. Prav povezava med klubi je šibka točka. Preveč je nevbščljivosti, medsebojnega nasprotovanja in škodljivega klubaštva. Vodstvo kranjskega kluba Jelen Triglav (istoimenski kranjski hotel ostaja še naprej glavni sponzor) je prepričano, da gre tokrat za resničen začetek preporoda kranjskega nogometa, dober nogomet pa mora predstavljati Kranj v Sloveniji. Dober in urejen klub ne sme imeti le dobrega članskega moštva, ampak svoje mladince in pionirje, za katere bo motiv nekdaj zaigrati v prvem moštvu in ponos obleči Triglavov dres. Jelen ima za to že nekaj pogojev, med drugim je eden redkih gorenjskih klubov, ki ima že sedaj kakovostna mlajša moštva. Člansko moštvo računa letos realno na 10. mesto v II.-državni nogometni ligi, mladinci pa naj bi v I. državni ligi ostali, pravi trener članskega moštva Darko Kline, ki je zbral igralce na prvem treningu 20. julija. Predvsem pa mora biti kranjskemu nogometu vrnjen ugled in dobro ime, v klubu morajo vladati resnost, organiziranost in disciplina, vodstvo mora za- Na rovnu je vedno živahno Selca, 8.avgusta - Na novih teniških igriščih na Rovnu je Športno društvo Selca pred kratkim organiziralo' prvenstvo Krajevne skupnosti Selca. Tekmovanja v tenisu se je udeležilo 33 tekmovalcev in tekmovalk v posameznih kategorijah pa so bili najboljši: - člani- 1. Roman Cenčič, 2. Andrej Habjan, 3. Feri Šturm - mladinci - 1. Robi Primožič, 2. Miha Okorn, 3. Borut Fej-far - dečki - 1. Mitja Egart, 2. Matej Tušek, 3. Janez Rakovec -ženske - 1. Tanja Cenčič, 2. Sonja Habjan, 3. Barbara Nastran. D V Selcih v tem mesecu nameravajo organizirati še prvenstvo Selške doline v tenisu za člane (21. in 22. avgusta), občinski turnir v tenisu (28. in 29. avgusta), 21. in 22. avgusta pa bo na travnatem igrišču tudi mednarodni turnir v nogometu. • V.S. NTK MERKUR kranj v novo tekmovalno sezono Kranj, 8. avgusta - Po uspešno zaključeni sezoni 1992/93 in julijskem kratkem oddihu se je za igralce Merkurja z avgustom začel redni trening v dvorani TVD Partizan v Stražišču. Dosedanji sponzor kluba podjetje MERKUR iz Kranja, ki ima velike zasluge za to, da v našem mestu tak tradicionalno uspešen šport, kot je namizni tenis, še živi in to na dokaj visoki ravni v naši državi, je podaljšal sponzorsko pogodbo za naslednjo sezono. Že 5. avgusta so odšli igralci na skupne priprave v Gorenjo vas v Poljanski dolini, kjer jim je sponzor MERKUR v svojih prostorih omogočil zelo ugodno bivanje in redni igralni trening. Prijetno okolje v Gorenji vasi, kljub napornemu urniku, strokovno dobremu vodenju zagnane trenerske ekipe, ustvarja odlično razpoloženje med igralci, ki želijo v novi sezoni uspešno nastopati z eno žensko ekipo v 1. državni ligi in z dvema moškima ekipama (Merkur, Sava) v 2. državni ligi. Na žalost bo klub v novi sezoni še vedno brez lastne dvorane za treninge in bo tako kot doslej najemal prostore na treh lokacijah v Kranju in Stražišču. Upajmo, da bo kranjski namizni tenis doživel enkrat tudi širšo družbeno podporo v obliki lastne strehe nad glavo. • F. Ošlaj gotavljati pogoje za delo in za doseganje rezultatov, potem pa se bo tudi občinstvo vrnilo na tribune. Začetni koraki za takšen klub so že storjeni. Treningi so v Kranju, na seznamu kandidatov za prvo moštvo je 23 imen, Jelen pa je že odigral nekaj trening tekem. Slovan Mavrica in Jedinstvo iz Donjega Miholjca sta bila boljša, Litijo pa je Jelen porazil z 1 : 0. V programu je še nekaj tekem za trening, med drugim s Taborjem 69 14. avgusta in s Studiom D 11. avgusta. Prvi del treninga je bil podrejen dinamični moči, drugi del pa tehniki in taktiki. Na treningih se redno zbira od 14 do 16 igralcev. Trener Darko Kline uvaja sistem dinamične igre s hitrim prehodom iz obrambe v napad, z agresivnejšim branjenjem v vseh fazah igre, torej sistem 1 -3-5-2. Moštvo je kombinacija mladosti in izkušenosti. Glede na imena bi lahko kdo sklepal o bistveno nižji kakovosti moštva, vendar temu ni tako. Igralci znajo imeti več srca in občutka za pripadnost klubu. Jedro so domači igralci in tako bo tudi v prihodnje. Senad Ti-ganj je že član mladinske drža- MOOHET Kdo bo igral Na seznamu trenerja Darka Klinca so Milan Atlija, Robert Novak, Senad Tiganj. Zoran Djukič, Edo Krnic, Primož Egart, Fadil Ham-zič, Simon Leskovec, Go-ran Novkovič, Siniša Brkič. Rajko Kondič, Erik Trogr-lič, Elvis Durakovič, David Golob, Miha Krajnik, Roman Rešek, Novo Blagoje-vič, Alan Tušar, Zvone Bc-lančič, Robi Hartman, Se* bastijan Udir, Arif Mulalič. Matjaž Razboršek in Milo; rad Belič. Klub so zapustil' Kapetanovič, Smajič, Goga, Murič, Skodlar, Koče-var, Pivač, Halilagič, Buvač in Gogič. vne reprezentance, Andrej Tasl* pa kadetske. V trenerski šesta1" je nekaj sprememb. Ob Darku Klincu, ki je glavni za član«> bodo mladinci vadili pod vodstvom Nikole Avramoviča, k»' dete bo treniral Danilo Nova* pionirje Igor Klemene, mlaj** pionirje pa Miodrag VujoVi*- • J.Koinjek, sliki G. Sinik BaŠELJ: VISOKO 2:2(1:0) Bašelj, 7. avgusta - Domači nogometaši, ki sicer ne nas^p* jo v nobeni ligi, so v soboto na novourejenem igrišču v dolini lice v Bašlju odigrali prijateljsko tekmo z letošnjim gorenjski1" članskim prvakom, moštvom Visokega. Tekma se je končala n«£ dločeno: Bašljani so dvakrat povedli, drugič z avtogolom Viso^8' nov, gostje pa dvakrat izenačili. • C.Z. JEKLENI, VABLJENI V BOHINJ! Ribčev laz, 7. avgusta - Šest kilometrov čolnarjenja po Bo-hinsjkem jezeru, trideset kilometrov kolesarjenja od Bohi' nja do Rudnega polja in osem kilometrov teka od Rudnega pqlja prek Konjščice do Velega polja, je razdalja, ki jo bodo tudi letos morali premagati triatlonci, da si bodo znova lah* ko nadeli ime "jekleni". Prijave za triatlon, ki bo tokrat 28-avgusta, že sprejemajo! Bohinjska turistična družba in Nedeljski dnevnik bosta konec avgusta ponovno organizirala "Triatlon jeklenih," tokrat že deveti. Na njem lahko nastopijo moški v šestih kategorijah: do 22 let (mladinci), od 23 do 30 let (člani I), od 31 do 40 let (člani II), od 41 do 50 let (ml. veterani), od 51 do 60 let (st-veterani) in nad 60 let (super veterani). Ženske bodo tekmovale v treh kategorijah: do 30 let (članice I). od 31 do 45 let (članice II) in nad 45 let (veteranke). Start za vse kategorije bo ob 8. uri, cilj čolnarjenja je ob 9. uri, cilj kolesarjenja ob 10.45, zapora na Velem polju pa bo ob 12.30 uri. Pogoji za nastop so: kolo, čoln, nahrbtnik z dvema kilogramoma teže in dobro zdravje, tekmovalo pa se bo po pravilih Triatlonske zveze Slovenije in z obveznimi zaščitnimi čeladami. Štartnina za tekmovanje je 1.200 SIT, plača pa se po poštni nakaznici z navedeno letnico rojstva na naslov: Bohinjska turistična družba, d.o.o., 64265 Bohinjsko jezero (za triatlon jeklenih). Organizatorji sprejemajo prijave do vključno 24. a** gusta, vse dodatne informacije pa lahko dobite na recepciji hotela Kompas osebno ali po telefonu 064 - 723 471 vsak dan od 7. do 18. ure. • V.S. Prešernov maraton bo 2. oktobra Kranj, avgusta - Že avgusta in septembra se je moč prijavi'1 za letošnji, 3. Prešernov maraton, ki bo organiziran 2. oktobra-Tekmovalci in tekmovake bodo nastopili v treh starostnih kate' gorijah, pomerili pa se bodo v tako imenovanem super maraton na 60 kilometrov in B maratonu na 42 kilometrov. Start marato na bo na Slovenskem trgu v Kranju, potekal pa bo do Vrbe in n»* zaj. Štartnina je 120 ATS v tolarski protivrednosti. Dodatne m formacije dobite ob četrtkih popoldne in ob petkih dopoldne n Titovem (Glavnem) trgu 15 (Svetovanje Bobek) v Kranju. • VM GLAS T°rek, 10. avgusta 1993 17. STR AN • GORENJSKI GLAS UREJA: Vilm« Stanovnik Klub mladih športnih plezalcev v kranju mladi rod obeta dobre dosežke O D M ■ V I ^ enem letu so izmed 30 začetnikov izbrali sedem obetavnih plezalcev. g/*nJ'.9. avgusta - Kljub kratkemu času učenja se mladi jP°rtni plezalci iz Kranja uspešno kosajo na tekmah z bolj a usenimi vrstniki. Sedanji rod obetavnih plezalcev sredi ^gusta odhaja na enotedenski tabor v Osp. Septembra bo-°snovnošolce ponovno povabili v šolo plezanja. prj^n' Alpinističnega odseka preizkuša vzdržljivost. Tudi pr- lj . D Kranj so že lani spozna- ve tekme v slovenskem pokalu PinitZa .0<-rasl° generacijo al- za mlajše kategorije so pokaza- nik i-1" Pleza,cev ni nasled- le, s kom velja nadaljevati delo. *ov. To pomanjkanje so čuti- Ostalo je 7 fantov in 1 dekle, ki ske ure. Potem so nadaljevali z urjenjem v klubu mladih plezalcev. Ta deluje tudi poleti, med šolskimi počitnicami. Treninga na umetni steni na kopališču v Kranju se udeležuje do deset mladih plezalcev. Kot je povedal Aleš Pelko, sedmošo-lec iz Kranja, le redno urjenje pomaga do uspeha na tekmah, zato bo z njim nadaljeval še naprej. Daša Žumer, ki pleza že 4 Priprave na lokalne volitve ki so nekje drugje, kot v vrstah (katere?) SDP. Naj bralcem Gorenjskega glasa, ki me (najbri) ne poznajo, zagotovim, da nisem prijatelj takih metod. SAŠA ČEH, dipl. ing. arh. SEKRETAR Aleš se umetni steni i wm dobro znajde tudi na Foto": S. Saje 1 vročini je pred plezanjem nujno ogrevanje telesa ll ?lasti športni plezalci, ki so s 6 "loškimi in 2 ženskama naspali na tekmah v starejših kategorijah. Zato so se odločili, kar zdrveli iz vasi h Ribičič) pod vodstvom gospo- glavni vaSki cesti> ko smo da Kocjančiča ne imenuje tako. zaslutili prihod v vas kakšen .... ... . osebni avtomobil. Takrat je bil Novinarka med drugim poroča, prihod avtomobila v vas zelo, ™i?TTTan!, Predseds*? UG°- zelo redek pojav in še takrat se TOVILI, da se v občini gradi je pripeijai zvečine le zdravnik vse več .sakralnih objektov m ^ nu]en obisk bolniklu Tudi Znamenj PO NELEGALNIH rp*Hnih nvtnmnhilnv ft» ni hiln IN SKRAJŠANIH POSTOP- nhbah avtomobllov še m bUo- KIH ZA PRIDOBITEV LO-K A C I J S K E G A IN GRADBENEGA DOVOLJENJA. (Podčrtal S. C.) Prvi del te ugotovitve je verjetno nesporen. Ob trditvi, ki sem jo Prišla je druga svetovna vojna in z njo gorje in trpljenja mučen čas. V gozdovih so se pojavili prvi partizani in iz dneva v dan so se te vrste razraščale v čete, bataljone in brigade. In, če me podčrtal, pa se mi poraja nekaj spomin ne vara, je bilo snidenje vprašanj, na katera bi rad s partizani v zgodnji pomladi primeren odgovor v svojem imenu, v imenu Sekretariata za urejanje prostora občine Jesenice (katerega predstojnik sem), kot tudi v imenu bralcev Gorenjskega glasa. O KEJ uvod v hokejsko sezono obetajo dobre dosežke. Doslej so se izkazali Aleš Pelko (3. in 6. mesto na tekmah, v skali 7a-8) in Brane Sarajlič (7. mesto in več vzponov 8. stopnje ter 7. 3S§t £H!ffi&ffl& Olimpija klonila, jesenice ne mesto) in Simon Zobovnik (4. mesto) v cicibanskih kategorijah ter David Stepanin (9. stop- leta 1943 in na tem snidenju mi je dejal partizan, vaščan iz moje vasi, Joie Robič - Egon, da se bomo po vojni vozili na delo lahko z osebnimi avtomobili vsi, tudi navadni (ta mali) delavci. Le kdo mu je takrat verjel v tistih teikih, neverjetnih in krvavih časih, ko nihče ni vedel, ali bo to golgoto preživel ali ne, življenja so vsem vsak dan visela na nitki «czanja v tem odseku, »smo J . . g na pogied) pn kadetih zbrali približno 30 osnovnošol- Jij. . na i^tek čas treniranja cev in začeli z učenjem ter red- u nimi treningi. Trikrat na teden smo vadili v športni dvorani na Janini in v Prešernovi šoli do Pozne pomladi, ko smo odhajali v naravna plezališča na Bohinjsko Belo in Vrhniko ter v Liboje. Plezalec namreč pridobiva na umetni steni maksimalno moč. naravni steni pa se in leto do dve zaostanka za konkurenco smo s takimi rezultati zelo zadovoljni,« ugotavlja Igor, s katerim sodelujeta pri vzgoji mladih plezalcev tudi Andrej Kecman in Petra Ven-celj. Šola plezanja je potekala na 12 vajah, ki so trajale po 3 šol- Bled, Jesenice, 7. in 8. avgusta - V uvodnih prijateljskih tekmah letošnje hokejske sezone se je v soboto nemški prvoligaš Kaufbern na Bledu pomeril z ekipo Olimpije Hertz, v nedeljo pa v Podmežaklji še z državnimi prvaki, ekipo Acroni Jesnic. Medtem ko so hokejiti Olimpije, ki okrepitve iz Amerike (s Sheehvem na čelu) pričakujejo šele 18. avgusta, po začetnem vodstvu 2 : 0 na koncu klonili z razliko 2 : 7, so Jeseničani pokazali dobro in uigrano igro in goste z Nemčije premagali s 4 : 2 (1:0, 2:2, 1:0). Strelci za Acroni Jesenice so bili: Vari, Nikonorov, Kopitar in A. Razinger. • V.S. mm 'SKI SKOKI Slovenci na 70. jubilejnem wasa teku Prihodnja najmnožičnejša, najdaljša in najatraktivnejša """•carska tekaška prireditev jubilejni 70. Wasa tek, bo prvo "•edeljo v marcu prihodnjega leta. , Na pobudo nekaterih prijateljev teka na smučeh bo od-°r za množičnost pri SZS organiziral skupinsko udeležbo na ej prireditvi in po prvih odzivih sodeč bo posebno letalo javf6^ S ^ Prostori polno zasedeno, saj je na SZS že 81 pri- ... ^asa tek je dolg 90 km, udeleženci tečejo v klasični teh-z k * P° .ze"° razgibanem terenu, ki je v svoji prvi polovici Jmtevnejši. Pogoji za nastop na tej največji prireditvi so: sta-JJW najmanj 19 let (za oba spola), članstvo v SZS, oziroma v 01 od smučarskih organizacij in uradna prijava, ki mora biti Potrjena od SZS. 600 *tartr,ina naj bi znašala po informacijah, ki jih imamo j~uu S.K. in jo je potrebno nakazati do 15. septembra, sicer je asneje precej višja. O vsem tem in približnih stroških poto RJ? ln udeležbe za 4 dni (petek - torek), ki so nam jih na lo lf ? Ho,idaysu izračunali znesek okoli 1.300 DEM (letale z h 6 takse' avtobusni prevozi, prenočišča in štartnina), Sm a nrano bo moral poskrbeti vsak udeleženec sam, smo pi- »eno obvestili vse prijavljene kandidate, začett k° tucn organizirala dva skupna treninga, prvega v neiš decembra in drugega sredi februarja, poskrbela za ce-seDt nabavo primerne opreme, vsak kandidat pa bo do 15. Prirj m D.reJel še podroben program jesenskih in zimskih 8npfa!' vključno s pravkar izšlo knjigo - učbenikom Šola prenajanja in teka na smučeh. v ni • J'ga obsega 140 strani teksta in 110 barvnih fotografij, n:uJeJ Pa so poglavja o opremi, mažah in mazanju, sprehaja-llrtk k,asičnem in drsalnem teku in pohodih v hribe na teka-SK,n smučeh -•■■uvvii, M0ij v"aJ opozorimo še na ugodnost, ki nam jo nudi Kompas 3 ob t-!'ln sicer možn°st plačila vseh stroškov v SIT in to v di *t • ^ DEM do 6. septembra (iz tega bo vplačana tu-brua • nA"a)' 500 DEM do 15. decembra in poračun do 15. fe-**rja 94. jUbjiXabimo vse tiste, ki so naš prvi poziv za udeležbo na to pis ejn° Prireditev zamudili in spregledali, da se nemudoma 9 meno prijavijo na SZS, odbor za množičnost (za Wasa tek Janez Pavčič Ponovno franci jekovec Gorenja Sava, 7. avgusta - SK Triglav Teling je v počastitev občinskega praznika Kranja organiziral smučarske skoke pod reflektorji za 22. mednarodni pokal Kranja. Več kot 1.000 gledalcev je z zanimanjem spremljalo to tradicionalno tekmovanje, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Avstrije, Italije, Slovaške in Slovenije. 60 tekmovalcev se je pomerilo v dveh serijah. Najboljši po prvi seriji je bil Franci Jekovec iz Tržiča, sicer reprezentant Slovenije v klasični kombinaciji, v pretekli sezoni zelo uspešen v tekmovanju za alpski pokal, z zaostankom 4,5 točke je bil drugi Zoran Zupančič in tretji Primož Kopač oba iz Alpine iz Žirov, obenem pa člana B-reprezentance v skokih. Zanimivo je bilo tudi to, da je prvih pet tekmovalcev iz prve serije obdržalo svoja mesta tudi v drugi seriji. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bilo podjetje "ISS SERVI-SYSTEM" D.O.O. Maribor, soprokrovitelja pa Skupščina občine Kranj in firma Mark iz Kranja. Ansambel AS K kvintet je poskrbel za razpoloženje. SK Triglav Teling se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja, posebej še besni-škemu gasilskemu društvu, ki je velikodušno posodilo mize in klopi za to prireditev. Rezultati: 1. Franci Jekovec (Tržič) 213,0 točke 59,5 in 59 m, 2. Primož Kopač 209,5 točke 58,5 in 59,5 m, 3. Zoran Zupančič (oba Alpina Žiri) 204,5 točke 58,5 in 58 m, 4. Damjan Fras (Ilirija Center) 199 točk 58 in 56,5 m, 5. Rok Polajnar (Triglav Teling) 197,5 točke 57,5 in 56,5 m, 6. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 192,5 točke 55,5 in 57 m, 7. Jure Žagar (Triglav Teling) 191,5 točke, 57 in 56 m, 8. Robi Bregar (Ilirija Center) 190,5 točke 56 in 56,5 m, 9. Krištof Gašpirc 186,5 točke 54 in 56,5 m, 10. Robi Zaplotnik (oba Triglav Teling) 184 točk 55,5 in 55,5 m. Najboljši tujec je bil na 12. mestu reprezentant Slovaške Marian Mesik. To tekmovanje je bilo prvo v vrsti, ki bodo sledila v mesecu avgustu vsako soboto zvečer. V soboto, 14. avgusta, se bodo na nočni tekmi na 45-metrski skakalnici pomerili dečki do 15 let. Začetek prireditve bo ravno tako ob 20.30 uri. • Janez Bešter Triglav ani odlični Reit im VVinkl - Na drugi tekmi smučarskih skakalcev za pokal Lowenbrau je v bavarskem turističnem središču nastopilo 57 skakalcev iz Avstrije, Slovenije in Nemčije. Ekipa SK Triglav-Te-ling je dosegla zelo dobre uvrstitve. V članski konkurenci je bil Kranjčan Rok Polajnar tretji, Jure Žagar je zasedel četrto mesto, medtem ko je bil David Mesec osmi. Zmagal je Zahomčan Ku-glitsch pred klubskim kolegom VViegelom. V mladinski konkurenci je zmagal Nemec Christian Hofrei-ter, odličen drugi pa je bil Igor Teran, Erik Vesel je bil četrti, Iztok Blažun pa šesti. • J. J. Če nam novinarka pripiše tako hudo obtožbo, kot je nelegalno izdajanje dovoljenj, bi bilo verjetno prav, da nam predstavi tudi KDO IN KAKO (v kakšnem ugotovitvenem postopku), je to ugotovil. Tudi, če je kdo le MENIL, bi bilo lepo in prav, da jn danes f? Res je, da smo že novinarka zapiše, s kakšnimi oseminštirideset let po vojni in argumenti je svoje mnenje da smo doživeli silen razmah v podkrepil. vseh dejavnostih, posebno še v * . , ,.' času tak° imenovane "rdeče Ce pa novinarka ali pa neime- obiasti", ki so bde dane vsem novam član predsedstva meni državljanom izredne ugodnosti neznane stranke (ki sovraži p„ jemanju posojil in pri vra-cerkve, kapelice in križe) nami- čanju le-tega nenehne visoke guje na izdajanje dovoljenja za inflacije na posojila niso vpli-8/ra7JJ3r? 5fPJfi„cPf „15/" vale. Gradile so se stanovanjske Z^tF*MWŠ?VZi «fc « *> rasle "kot gobi po MA5HEr MECENA KRE- deiu^ Tudi osebni avtomobili DARJ£{£r^Jfafy?r?e'£v.e so se kupovali na isti način. VLi&ZSSFrA NAD ZA~ Skratka, posojilo je bilo takrat BREZNICO naj javnosti posre- pravi blagodar. Kmetje in pol- dujem naslednja dejstva: Sekretariat za urejanje prostora občine Jesenice je prejel vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja za kapelico na Kredarici dne 3. julija 1990 in je izdal gradbe- kmetje so si nabavljali traktorje, po enega, dva in celo po tri z vsemi pripadajočimi priključki, ki spadajo v kmečka opravila. Da, tudi kmetje rabijo osebne avtomobile, tudi obrtniki ne no dovoljenje dne 18. avgusta morejo brez njega, v službe se 1992. Za obnovo cetkve sv. LOVRENCA je Sekretariat za urejanje prostora prejel vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja za kapelico na Kredarici dne 3. julija 1990 in je izdal gradbeno dovoljenje dne 18. avgusta 1992. Za obnovo cerkve sv. LOVRENCA je Sekretariat za urejanje prostora prejel vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja dne 11. decembra 1992 in izdal gradbeno dovoljenje dne 3. avgusta. vozijo z njimi tudi uslužbenci, delavke in delavci. Skratka, osebni avtomobili danes niso več "luksus", temveč vsakodnevna potreba. In da grejo osebni avtomobili še vedno zelo dobro v prodajo, smo lahko v G. GLASU pred kratkim prebrali, da je "Murkin" avtosalon iz Lesc v dveh mesecih prodal več kot 600 avtomobilov?! Naši ljudje, in tudi ljudje v sosednji Avstriji, zaskrbljeni gledajo na našo jedrsko elektrarno v Krškem, kajti še niso Pri reševanju vlog je Sekretariat pozabili na Černobil. Skoraj za urejanje prostora seveda nihče, posebno vozniki avtomo- moral upoštevati veljavno zako nodajo in upravne postopke. Javnost pa si ie iz datumov vlog ter datumov izstavitve gradbenega dovoljenja za omenjena objekta lahko ustvari svojo sliko o pripisanih "SKRAJŠANIH POSTOPKIH ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOLJENJA". No, morda pa je v članku najustreznejši predvsem naslov: PRIPRAVE NA LOKALNE VOLITVE. Nekateri najbri menijo: če naj bodo priprave kaj prida, je pač potrebno z vsemi sredstvi (tudi z nepreverjenimi informacijami, nedokazanimi trditvami in podobnim orožjem) tolči po vseh, bilov, pa ne pomislijo na zastrupljajoče izpušne pline njihovih vozil?! Na naših cestah se, posebno v sedanjem času, pojavljajo kolone vozil, ne samo naših, pač pa tudi tujih, kar povzroča nemalo hrupa in povečuje se onesnaževanje zraka, ki ga potrebujemo vsi, samo čimbolj čistega. Vsaj je napre-' dek zaželen in potreben, tudi sodobna mehanizacija in avtomobilizem, samo pri vsem tem se moramo zavedati, da si sami sebi žagamo vejo, na kateri sedimo. Pač živimo v takem času, kdor pa ni za napredek, ga pa čas sam povozi Joie Ambrožič GORENJSKI GLAS ŽE V PONEDELJEK EV ČETRTEK OB 21. URI V JAZZ KLUBU RAGTIME PRI MOHORJEVEM KLANCU V K KAN J l Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka in Krajevna skupnost Gorenja vas dajeta v zvezi s ponedeljkovo televizijsko oddajo "Dosje Rudnika urana Žirovski vrh " v zvezi z razmišljanji ministra Jazbinška, da bi bila na lokaciji Rudnika urana Žirovski vrh predelava odpadkov ter anorganskih snovi in odlagališče specialnih odpadkov, naslednjo IZJAVO ZA JAVNOST Na osnovi dosedanjih študij ugotavljamo, da je območje Žirov-skega vrha iz seizmološkega vidika izjemno občutljivo, saj je po podatkih Geološkega zavoda Republike Slovenije na tem območju možno pričakovati potresno aktivnost 9. stopnje. Zaradi seizmoloških in hidrogeoloških razmer na tem območju občina Škofja Loka in Krajevna skupnost Gorenja vas odločno nasprotujeta kakršnikoli ideji oziroma možnosti odlaganja in predelave posebnih odpadkov. Različna poroznost in prepokanost kamnin, ki so delno tudi posledica rudarjenja, dolgoročno negativno vplivata na stabilnost terena in predstavljata proste poti za vodo. Skladiščenje in predelava odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, bi tako lahko škodljivo vplivale na površinske in talne vode na tem območju. To bi lahko imelo nepredvidljive posledice za življenje in zdravje ljudi, razvoj kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti, razvoj turizma pa si lahko že vnaprej odmislimo. Prizadeti del Poljanske doline je relativno gosto naseljen in prebivalci že sedaj živijo v nadpovprečno ekološko obremenjenem okolju; negativne posledice že ugotavljajo tudi zdravstveni delavci v Škofji Loki in Gorenji vasi. Izvršni svet Skupščine Škofja Loka in Krajevna skupnost Gorenja vas pričakujeta, da bo g. minister Miha Jazbinšek držal besedo, dano v oddaji, da brez soglasja lokalne skupnosti in prebivalcev, ne bo izvajal nameravanega posega v prostor. Predsednik izvršnega sveta Vincencij DEMŠAR, Lr. Predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenja vas Jože BOGATAJ, Lr. 1 KRIMINAL Kazenski ovadbi proti direktorici Radia Tržič Tržič, 9. avgusta - Kriminalistični službi Uprave za notranje zadeve Kranj so zaposleni na Radiu Tržič prijavili nekatere nepravilnosti, ki so se zgodile v tem kolektivu. Med drugim je Fondacija SOROS Radiu Tržič poklonila sodoben računalnik, vendar so delavci Radia ugotovili, da je namesto novega računalnika v prostorih radijske hiše nek star računalnik. Kriminalisti so na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika iz Kranja opravili hišno preiskavo pri direktorici Radia Tr- žič in na podstrešju našli računalniško opremo, ki jo je poklonil SOROS. Oprema je bila lepo zložena in pokrita s kritino. Računalnik so zasegli in ga vrnili na Radio ter proti direktorici napisali kazensko ovadbo. To pa ni edina kazenska ovadba proti direktorici. Ovadili so jo tudi zaradi krive ovadbe. 29. julija je namreč direktorica in urednica tržiškega radia na Policijski postaji Tržič prijavila, da naj bi ji ta dan v prostorih Radia nekdo ukradel torbico z dokumenti in nekaj gotovine ter vrhnji del oblačila zelene barve. Pri hišni preiskavi pa so našli tudi torbico z vsemi dokumenti ter tudi vrhnji del zelenega oblačila. • D.S. Kmetovalci I Na kmetijskem sejmu v Kranju od 13. do 22. avgusta 1993 in v Gornji Radgoni od 21. do 29. avgusta 1993 vam bomo ponudili: Največjo izbiro kmetijske mehanizacije • najnižje možne cene - popusti do 5 % • brezplačna dostava do 50 km. izredna ponudba italijanske mehanizacije: - TRAKTORJEV • Massey Ferguson • 353, 363, 373 LX, 354, 364, 374 V/S /F, - FREZE IN VRTAVKASTKE BRANE • Maschio • (80 - 300 cm), - NAMAKALNE NAPRAVE • Pioggia Carnevali • (črpalke, rolomati), - KOSILNICE • BCS • 622. 602. 603, 204, 205, Roto 404 in Du-plex 170. - NAKLADALNE PRIKOLICE - CISTERNE • Durante • (12 m3, 16 m3, 18 m3). - POGONSKE In navadna kipar PRIKOLICE - TROSILCI • Bernardi • 1,5 - 6 t). - ATOMIZERJE in ŠKROPILNICO • Europiave • ter PLUGI • Gratoni in Biagioli #. Velika izbira ostalih TRAKTORJEV: TV 826, DEUTZ 45, 55, UNI VERZAL 445, 550, 640, SAME 35, URSUS 3514, 4514, LINDNER itd. GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA Gimnazija škofja Loka razpisuje prosti delovni mesti: UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA s polovičnim delovnim časorn za dobo 1 leta RAČUNOVODSKO ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA s polovičnim delovnim časom za dobo 1 leta Kandidati naj prijave z dokazili oddajo v tajništvu šole v 8 dneh od objave razpisa. * Invalidi v Rabac Društvo invalidov Kranj obvešča, da vplačila za sedemdnevno letovanje v prijetnem obmorskem mestecu Rabac v hotelu s polnim penzionom od 4. do 11. septembra sprejema samo še do 16. avgusta, vsak ponedeljek od 7. do 9. ure, in v torek ter četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Kebetova 20. Informacije po telefonu 212-712. Kazenske ovadbe proti svetovalcem Concorda Kranj, 9. avgusta - Kriminalisti kranjske UNZ preiskujejo poslovanje firme Concorde, ki ima sedež na Brdu pri Kranju. Preiskava še traja. Doslej so vložili kazensko prijavo zaradi davčne utaje proti odgovorni osebi Bojanu P., saj ga sumijo utaje 4 milijonov tolarjev, obenem pa je v dohodnini utajil 700 tisoč tolarjev. Kriminalisti so zaradi utaje provizij, ki so jih v obliki dnevnic in kilometrin dobili svetovalci, ovadili tudi štiri svetovalce Concorda z Gorenjskega. Za leto 1992 so pri prijavi dohodnine utajili od 100 do 750 tisoč tolarjev dohodka. Kazensko ovadbo so napisali proti svetovalcem Concorda: 45-letnemu Božidarju K. iz Kranja, 40-letni Viktoriji T. iz Šenčurja, 26-letni Mojci Ž. z Jesenic in 55-letnemu Vincen-cu J. iz Kranja. • D.S. Pretepal in spolno nadlegoval Kranj, 9. avgusta - Kriminalisti UNZ Kranj so h kranjskemu preiskovalnemu sodniku privedli 43-Ietnega M.N. z Gorenjskega, ki ga utemeljeno sumijo, da je večkrat spolno nadlegoval svojo pastorko. Julija lani, ko še ni bila stara 14 let, so ga ovadili zaradi kazenskega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. 29. julija letos je pastorko s pasom najprej pretepel, nato pa je morala trpeti razna spolna nasilja. M.N. je v priporu v radovljiških zaporih. • D.S. MALI OGLASI 217-960 ŽAGO, Venicijalko, prodam. 018 r 51- 18462 KNJIGE, za 6. razred, prodam in kupim, za 7. razred. « 41-567 is45a APARATI STROJI PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno prodam. « 632- 595 17063 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam. «215- 650 17785 Malo rabljen COMMODORE 64, z vso opremo, cena 300 DEM, ugodno prodam. « 065/79-000 18385 Prodam CB POSTAJO, president grant, usmernik, CVVR - meter anteno GP in namizni mikrofon. »712-090 18387 HLADILNIK Gorenje, cena po dogovoru, prodam. Savič. Pod Mirco 3, Jesenice. ib456 KUPIM Odkupujemo starinsko POHIŠTVO In ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj. 0 221-037 in 48-545_i662i ATX, v slabem ali nevoznem stanju, kupim. 0 421-687 ib454 LOKALI univvelt TEŽAVE S Učinkovita encimska preparata za hujšanje z oznako visoke kvalitete iz uvoza:REDUZYM 3 in PEKTIZYM v obliki sadnih tablet - evropska zmagovalca med preparati za hujšanje naravni encimi manga, ananasa m papaje za hitro razgraditev maščob in izgubo odvečnih kilogramov - z balastnimi snovmi, ki vam dajejo prijeten občutek sitnosti - obogatena z vitamini in minerali, s pomočjo katerih bo postalo vaše počutje boljše <>&3 vam rtmšMtfE postjmce užitek Dobite v vseh lekarnah in na tel: 066 22-236 in 28-682 AGENCUO, prodam. 18165 312-207 FIRMO, trgovino BIJO hrane, v škofji Loki, prodam. B 622-135 18388 PROSTOR cca 40 k.m. za mirno obrt v Kranju, šk. Loki ali okolici, vzamem v najem. 0310-192 18424 V najem oddamo opremljeno gostilno na Bledu, lokal za trgovino na Bledu in šk. Loki, pisarniške prostore v centru Kranja in drugo. APRON NEPREMIČNINE, «064/214-674, 218-693 18471 OTR. OPREMA Otroško KOLO Kekec, in dekliško Violeta, ugodno prodam. 0 715-832 POSESTI OSTALO KOLESA Malo rabljen TOMOS AVTOMATIK, ugodno prodam. 0 46-451 i83si Moped Tomos AVTOMATIK, cena 400 DEM, prodam. 0 77-830 issae Tomos AVTOMATIK, ugodno prodam. 0 217-108 18415 Moped APN 6, in Scoter Mary 4, ugodno prodam. 0 78-991 18422 Motor ATX, letnik 1988, prodam. 0218-948 18423 Motor TOMOS APN 6, letnik 1987, Rrodam. Drinovec, Strahinj 110, aklO 18428 Otroško KOLO BMX za starost 5-10 let, poceni prodam. 065-134 18428 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni Izlet z avtobusom na MADŽARSKO, dne 14.8.93. Prijave na «49-442! 1751a DRVA meterska, razlagana, smrekov žagan les z dostavo, žagamo tudi na domu. «325-488 104*5 BREZOVA DRVA in trda MEŠANA drva, prodam. Tonejc, Sp. Otoki 11, Radovjica. 18382 632- 18413 HIŠE PRODAMO: novo, veliko^ stanovanjsko v Sv. Duhu in r0*T enodružinsko v Šk. Loki, Kovoff' Gozd Martuljku, Naklu. NEDOG^ JENO v Mojstrani, Jesenicah. 2t/V (Bled). Medevodah. STAREJŠE: <£ novljeno v Kranju, Begunjah, WL nem, pri Preddvoru, Bledu in Ji Trebiji. PRODAMO POSEST: prljaj Kvšu (15,7 ha), zazidljivo parcel'|f zerskem 2300 k.m., travni** pašnik pri Ljubnem, gozd in trav? pri Čmilcu ter druge. APRON *t H064/214-674, 2* PREMIČNINE, 693 K*. DRVA za centralno, prodam. 714 3 kub. metre kostanjevih DESK, dimenzije 4 m x 10 cm x 2 cm, ugodno prodam. « 47-510 1S437 SMEREKOVO HLODOVINO in smer-ekove PLOHE, kupim. « 43-007 MEŠANA DRVA, prodam. 876 738- 18458 GLAS PRIDELKI PŠENICO, prodam. 18265 061/627-263 Drobni krompir prodam. Žabnica 43, «311-766_18406 ŽGANJE in domači KIS. prodam. • 725-254 1843» V Kranju (Orehek) prodam enonJŽj stropno starejšo HIŠO na parceli k.m. Šifra: OREHEK POSLOVNI STIK* Nujno POTREBUJEM 20.000 vračati začnem po dveh letih, ancija zagotovljena, šifra: KLIC, STISKI *H RAZNO PRODAJ ____j Bukova in mešana DRVA prodam dostavim. «696-042_J^>\ Ugodno prodam kvalitetno izderi SMETNJAKE! Kveder Bojan, doslje 132, «241-128 Komplet DIMNIK za 18 tuljave, cd* 5000 SIT, In ROČNO KOSILNICO cena 1500 SIT, prodam. 18384 312 101 FOTOPOVEČEVALNIK, Opemus - 5 - Meopta, prodam. « 712-018 1S466 GR. MATERIAL Dobro posušen komplet GRUŠT, za celo hišo, prodam. « 331-709, dopoldan. 1*243 23 Kvadratnih metrov TLAKOVCA H oblike, po ugodni ceni, prodam. « 632-902 18441 IZOBRAŽEVANJE Dobro ohranjene, ŠOLSKE KNJIGE, od 1. do 6. razreda, prodam, tt 328- 062 18421 INSTRUIRAM tekstilno tehnologijo za srednjo šolo. « 715-805, Marjeta. 18450 nzpln ■A (061)215-476 d. 0.0. p.p. 45 6IOOO Ljubljana Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanje idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-SLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno, čaj ĆANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. ČANG-ŠLANG so nekoč- pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico te' ga čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. Čaj ČANG-ŠLANG lahko naročite P° pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: 061/215-476. ČANG-ŠLANG prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo* d.o.o., Ljubljana. Cena ČANG-ŠLANGA je 699 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. GLAS NAROČILNICA- ima in priimek ulica in št. postna št. in kraj število zaviktov ČANG ŠLANGA Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p-P-45,61000 Ljubljana 0676 J^MO. avgusta 1993 MALI OGLASI 19.STR AN* GORENJSKI GLAS MLADI VOZNIK O/ ZA VOZNIKE B - C- E KATEGORIJE Vpisujemo v tečaj CPP za B-C in E kategorije Nove GUME za Sam aro prodam po 3200 SIT. 0242-703 18425 Poceni prodam HROŠČA v obnovl-janju z rezervnimi deli. 0242-703 = VOZILA Telefon 213-160 <3 SAMSUNG J0SEBNA POLETNA PONUDBA J)! 37 cm 33.529 SIT 1*51 cm TTX 43.100 SIT IlWcmTTX 64.980 SIT ^ 37 cm TTX 36.940 SIT ^cmm 49.930 SIT TV72cmTTXstereo 96.590 SIT VlDEOREKORDERJIod 39.670 SIT HiFI STOLPI od 41.730 SIT C.Taicev3Kranj Tel.: 212-367 od 9.do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo ^VmiojJASET^ Prodam 2 CISTERNI za olje vsaka m 2000 litrov. 0723-197 18407 STORITVE v«!? J SERVIS vam nudi popravila TV, "•DEO, HI-FI naprav vseh proizvajal-Smledniška 80, Kranj, del. čas: do 17. ure, 0 329-886 10122 AvTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje grevja vas čaka. 0 733-120 15582 POPRAVILA - MONTAŽA - pralni «roji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in »ektrolnstalacije. 0 325-815 «10» antena, vrhunske nemške, 120 kanalov z garancijo za 470 DEM. 0310-223 17M1 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, Kranj, •216-706 17862 S ^Vl-VR HOVNIK »kloka, ooDEšrč: 125 TEL: 064 633-425 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA, s svojim odrom In materijalom. 0 217-908 18026 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič in Kranj. 0 57-214 mre VARJENJE PLASTIČNIH MAS, avto-plastike, poliester ABS. PVC... Pokl-jukar, Poljščica 56/a, Zg. Gorje. 1M10 STANOVANJA 6TANOVANJE - dvo sobno, v Tržiču, ugodno prodam. 0 328-280, od 16. do 22. ure. isaae Iščem opremljeno 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE s centralno kurjavo na Jesenicah ali 2-sobno v Kranju s predplačilom (DEM). 081- 878 18408 ENOSOBNO STANOVANJE, v Kranju, ugodno prodam. 0 221-39315436 Trisobno STANOVANJE, v centru Kranja, prodam, šifra: 250 DEM 16445 Menjam ENOSOBNO LASTNIŠKO stanovanje za večje v škofji Loki. 0 622-723_18451 V Kranju ali okolici, najamem SOBO ali GARSONJERO. 0 323-860, po 16. Uri. 18480 Na Planini II. zelo ugodno prodam GARSONJERO 33 k.m. in opremljeno 2-sobno stanovanje 65 k.m. 0064/214-674,218-693 18466 V KRANJU TAKOJ PRODAMO KONFORTNA STANOVANJA: na Planini garsonjero 30 k.m., 1-sobno 42 in 44 k.m., 2-sobno 58, 63 In 65 k.m., 2,5 sobno 72 in 82 k.m.. 3 sobno atrijsko cca 100 k.m.; v Sorlijevem nas. in Vodovodnem stolpu: garsonjero 3o k.m., 2 sobno 52 in 56 k.m., 2,5 sobno 68 k.m. ter 3 sobno 72 in 84 k.m. (v zasebni hiši) ter veliko drugih. APRON NEPREMIČNINE, 0064/214-674,218-693 18467 Takoj ugodno prodam 2-sobno konfortno stanovanje 52 k.m. v Sorlijevem naselju. 0064/218-693, 214-674 18468 VOZILA DELI Po delih, prodam LADO, YUGO 45, ZASATAVA 101, 126 P, ŠKODO. 0 715-601_18084 VARJENJE PLASTIČNIH MAS, avto-plastike, poliester ABS, PVC... Pokl-Jukar, Poljščica 56/a, Zg. Gorje. i84oe R 5, prednji odbijač, cena 5000 SIT, prodam. 0 632-465 18417 Desni zadnji BLATNIK, za ZASTAVO 101, prodam. 0 632-465 i84ia Dobra poslovna poteza "AVGUST - NAROČI GORENJSKI GLAS, VSE DRUGO PUST" če redno ali občasno berete Gorenjski glas in ga kupujete v trafiki ali trgovini, Vam predlagamo dobro poslovno priložnost: Uročite Gorenjski glas. Kot naročnik imate ugodnosti pri malih oglasih, Glasovih izletih ih drugih presenečenjih - v mesecu avgustu pa poteka posebna naročniška akcija na mednarodnem avgustovskem gorenjskem sejmu. V njej bodo lahko sodelovali Vključno naročniki (dosedanji in novi). Več na 2. stranil dodatno avgustovsko presenečenje: naročnino do konca trimesečja Vam podarimo za dober začetek sodelovanja! Čimprej (da ne ostanete brez možnosti za sodelovanje v sejemski Naročniški akciji) nam pošljite izpolnjeno naročilnico ali pa nas Pokličite: 064/218-463. Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS 2& najmanj eno leto toe in priimek................................................................................................... Točen naslov..................................................................................................... PoŠta (štev.)....................................................................................................... Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ĆP Gorenjski glas, 64000 Kranj Enodnevni nakupovalni izlet z avtobusom na MADŽARSKO, dne 14.8.93. Prijave na 049-442! 17519 OPEL KADET 1.3 S, letnik 1983, registriran 3/94, prodam. Visoko 5, ViSOkO. 18187 GOLF CLD, letnik 6/92, prvi lastnik, prevoženih 10.000 km, bele barve, 3 vrata, veliko dodatne opreme, prodam. 0 241-016 18221 ZASTAVO 101, letnik 1982, neregistrirano, cena po dogovoru, prodam. 0 723-210 18257 FIČOTA, letnik 1980, registriran do 6/ 94, cena 900 DEM, prodam. 0 82- 217 18390 P 126, letnik 1984, registriran celo leto, zelo ugodno prodam. 0 621- 313 18391 FORD FISETA 1.1 CL, letnik 1990, prodam. 0 59-000 - 16393 VVALTBURG, letnik 1978, v voznem stanju, prodam. 0 64-121 i839s JUGO 45, letnik 1/90, prevoženih 23000 km in nov FORD ESCORT, prodam. 0631-098 18396 VVARTBURG limuzina 1986, registriran do 6/94, prodam. 0213-427 18398_ VVOLKSVAGEN, letnik 1984, registriran do 6/94, cena 1300 DEM, prodam. 0 70-049 i84oo YUGO 55, letnik 1989, prvi lastnik, prodam. 0 733-601 1S403 MAZDA 323 1.6 i. HATCHBAC, letnik 11/90, z dodatno opremo, zaleten, prodam. 0 311-444 18404 ODKUP, prodaja in prepis, lastništva vozil. 0 331-503 in 323-171 int. 12 LADO 1600, novo, čelno steno, prodam. 0 632-465 16416 YUGO 45, letnik 1986, prodam. 0 217-538_16431 YUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do 7/94, prodam. 0 733-177_18433 FORD ESCORT 1100, obnovljen, letnik 1974, zavore Servo, registriran do 7/93, prodam 0 723-094 18439 LADO SAMARO 1300, 3 V, letnik 1989, prodam. 0 714-924 18442 LADO SAMARO 1300, letnik 1990, registriran do 6/94, prodam. 0 70-563, popoldan. 1S446 GOLF, diesel, letnik 1989, 5 vrat, prodam. 0 312-255 1S449 R 4 GTL, letnik 1986, reg. do 4/94, prodam. 0 325-950 15453 ŠKODA FAVORIT, servis in originalni rezervni deli. 0 41-079 in 214-198 PREMOG • UGNIT KOCKE 6.000 SIT, KOSI 6.400 SIT -RJAVI IZ ZAGORJA 12.000 SIT CENE VELJAJO ZA KRANJ GARANTIRAMO KVALITETO! PREVOZ BREZPLAČEN MOŽNOST PLAČILA Z ODLOGOM ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI TAM ARCEK d.o.o. «0*21-50-47 ali 06-09-61-17-60 FIESTA od 17.700 DEM ESCORT od 23.500 DEM MONDEO od 30.900 DEM ASTRA od 22.500 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE. VOmASOVlAlOGU VRBATD.O.O., Struževo 4, Kranj, tel.:064/218-454 ZASTAVO 750, letnik 1983, cena 49.000 SIT, prodam. 0 215-572 18461 GOLF, diesel, letnik 1987, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. 0 215-545 18464 LADA NIVA letnik 1985, dodatno opremljen, cena 4300 DEM, prodam. 0 311-355 18473 YUGO KORAL 60, letnik 1990, reg. do 7/94, prodam. 0 217-085 18476 ZAPOSLITVE Zaposlim več GRADBENIH delavcev. 0 241-795 18291 NATAKARICO zaposlim. Delovni čas zelo ugoden. Sobota in nedelja prosto. Krčma Pavle, škofja Loka. 0 620-077 18343 Iščemo AKVIZiTERJE na področju Gorenjske, za prodajo novega artikla. Nova vas 22, Radovljica. issee Zaposlim sodelavce na terenu. POGOJ: osebni avto. 046-486 1*429 Prikupno dekle dobi DELO ZA ŠANKOM, na Bledu. O 76-067 16440 Iščemo prijazno gospo, ki bi gospodinjila mladi družini 4 ure dnevno. Šifra: OKOLICA GOLNIKA 1S466 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nad lino rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 177W Grahaste In rjave J AR KI C E ter 20 do 130 kg težke PRAŠIČE, prodam. Stanonik, 065-546 17803 ODOJKE ln večje PRAŠIČE za rejo prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, 0714-376 Mlade KUNCE, prodam. 18383 58-154 Več BIKOV SIMENTALCEV, starih 9 tednov, prodam. Golmajer, Zgoša 37, Begunje. 18387 HRČKE, cena 100 SIT za enega, prodam. 0 327-660 1S401 JARKICE, rjave barve, prodam. Zgoša 47/a, Begunje. 18402 KRAVO po Izbiri, prodam. 0 51-005 18405___ HRČKE, hišne zajčke, ameriško veverico, želve, kačo, ribe In akvarije, prodam. 0 76-342 is4n Ljubitelju živali, podarimo KUŽKE MEŠANČKE. 0 633-744 18412 SIMENTALCA, starega 10 dni, prodam. Sp. Brnik 87, Cerklje. 15420 SRNASTE KOZE, odlične mlekarice, potomke nemškega kozla, prodam. 0 403-286_18432 ZASTAVO 101, letnik 1986, ugodno prodam. 0 329-574 15434 KRAVO, ki bo 3. telila 12. avgusta, cena 110.000 SOT, prodam. 0 736- 598_18443 BIKCA, 350 kg in KRAVO po teletu, prodam. 0 66-257 18444 Naša ponudba tudi v Juliju MALI OGLAS D010 BESED S KUPONOM BREZPLAČNO! če boste vas mali oglas v obsegu do največ 10 besed dostavili (po pošti ali v naš malooglasni oddelek) na kuponu, Vam objave ne bomo zaračunali. Seveda pa ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, "pod šifro itd. - takšne oglase zaračunamo po ceniku oglasnih storitev v Gorenjskem glasu. PO TELEFONU BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV NE SPREJEMAMO, TEMVEČ ZGOLJ S TEM KUPONOM. Ko vpisujete tekst oglasa v kupon, ne pozabite v obseg 10 besed vključiti tudi podatka, kako interesenti vzpostavijo kontakt z Vami (Vašo telefonsko številko ali naslov). Na telefon 064/217-960 male oglase sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno, objavo zaračunamo po ceniku, naročniki Gorenjskega glasa imate poseben malooglasni popust. Izrežite In pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. Ime In priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Mlado KOZO, srnaste pasme, ugodno prodam. 0 50-511 i844a BIKCA SIMENTALCA, starga 3 tedne, prodam. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje. 16457 BIKCA.. 120 k za KCA.120 kg, prodam ali menjam TELIČKO. 0 64-207 18463 Visoko breje SVINJE in težje PRAŠIČE za zakol, možnost prevoza na dom, prodam. 069/40-238 18474 TELIČKO SIMENTAKO, težko 150 kg, prodam. Mencinger, Zgoša 49, Begunje. 18475 #7 \, ^ Želite kaj sporočiti to Gorenjkam in Gorenjcem?^ m Izberite M »NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-366 -W OSMRTNICA Tiho nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ANICA KOVAČ s Posavca K večnemu počitku jo bomo pospremili v torek, 10. avgusta, ob 1S.30 iz domače hiše. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete MARIJE POTOČNIK se zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. VSI NJENI Podbrezje, 25. julija 1993 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ROZALIJA KOSMAČ roj. Jereb iz Javorjevega Dola Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Sedeju za njegovo zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Rinkovi za ganljive poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke, Vsem skupaj ter vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. VSI NJENI Javorjev Dol, Fužine, Kranj, 4. avgusta 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta JOŽETA BERNIKA ggllU *jfr J| p.d. Kajžarjcvega ata iz Sp. Luže se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu podarili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Za pomoč se zahvaljujemo dr. Habjanu, sestrama Minki in Valeriji iz ZD Železniki. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, sodelavcem Gorenjske predilnice Skorja Loka in sosedom iz Hafnerjevega naselja. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Spodnja Luia, Selca, škofja Loka, Tomaž nad Praprotnim ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete FRANČIŠKE ŠMID roj. Alič iz Veštra pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam v težkih trenutkih izrekli ustna in pisna sožalja in darovali cvetje. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka Centru slepih Škofja Loka, Loškemu oktetu za prelepo petje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sosedu Poldetu za nesebično pomoč. NJENI NAJDRAŽJI Škofja Loka, 5. avgusta 1993 Glasov naročniški izlet po avstrijskem Koroškem "NEPOZABNO; ENKRATNO; NA TAKO LEP IZLET BI ŠE ŠLI!" Niti z besedo niti s fotografijo, ni možno opisati izjemnega vzdušja na Glasovem TEGRALA JESENICE nas je rajžalo kar 265 (natančneje: vozili smo se z avto-izletu minulo soboto po avstrijskem Koroškem. S petimi udobnimi avtobusi IN- busi >n pluli z ladjo po Vrbskem jezeru). Za prehrano in vse ostalo so na tokratnem Glasovem izletu poskrbeli: ŽIVILA KRANJ; PIVOVARNA UNIOK LJUBLJANA; MERCATOR - MESO IZDELKI ŠKOFJA LOKA; MEDIA ART KRANJ; INTEGRAL JESENICE; FOTO PRIM KRANJ. Ko smo se v soboto razšli v veselem razpoloženju, so bili vtisi o izletu enotni: "Nepozabna in enkratna izletniška rajža, na katero bi z veseljem še kdaj šli!" Peljali smo se čez Jezersko (in imeli zajtrk na skoraj tisoč metrih nadmorske višine v Živilovem hotelu Planinka), pogledali po trgovinah v Železni Kapli, se zapeljali skozi mestno hišo v Velikovcu, opravili turistični ogled Celovca in še malce nakupovali, z ladjo od-pluli do Marija otoka (VVortha) in se vrnili čez Ljubelj. Vmes pa je bilo veselo, kajti z nami sta bila najboljša gorenjska harmonikarja na frajtonarici AMBROŽ in BETI BOGATAJ iz Besnice z ansamblom. Glasovke in Glasovce je pred mestno hišo v Celovcu sprejel celo*' ški mestni svetnik za turizem dr. Dieter Jandl s sodelavci in o* 400-letnici največje celovške znamenitosti - zmaja "Lindvrurma"' miniaturnega zmajčka podaril Glasovcem. Glasov pevski zbor (26-pevk in pevcem je imel tokrat) pa je zapel "Dečva s koroškega jeze* ra Vrbskega". GORENJSKI GLAS Ob 50-letnici ustanovitve Prešernove brigade Lado Ambrožič - Novijan: Več ponosa bi bilo treba našemu narodu Kranj, 7. avgusta - Velika množica, več kot dva tisoč nekdanjih borcev Prešernove brigade in drugih partizanskih enot, aktivistov, simpatizerjev NOB z vse Gorenjske in iz vse Slovenije se je v soboto popoldne zbrala na Gorenjskem sejmu v Kranju, da je proslavila 50-letnico ustanovitve ene najbolj udarnih in zmagovitih slovenskih brigad - 7. SNOIJB France Prešeren. Slavnostni govornik naj bi bil prvi poveljnik 9. korpusa, v katerega sestavi je brigada delovala, ter prvi general slovenske vojske NOV in POS Lado Ambrožič - Novljan, a namesto govora se je le tovari-ško pomenil z borci o vsem, kar jih teži. V Kranju je tokrat zaplapolala zastava 9. korpusa in donela partizanska pesem. Vsa ta množičnost in slovesnost je bila mogočen odgovor vsem tistim, ki danes skušajo izničiti narodnoosvobodilni boj. Težave z vodo na Hlavčih njivah Porabo vode za bazene bodo kontrolirali Hlavče njive, 9. avgusta - V petkovi številki Gorenjskega glasa smo poročali o nesporazumih, ki so nastali med Prevodnikovimi, ki so lastniki penziona Rezka in dodobra uveljavljenim kopališčem ob njem, in vaščani Hlavčih njiv zaradi porabe vode. Povod za to je bilo onesnaženje vode, ki ga je povzročil neznani storilec z vlitjem starega traktorkega olja v bazen, sum pa je po besedah Prevodnikov i h padel na vaščane. Tokrat smo se pogovarjali z njimi. Ko smo se oglasili pri Jožetu Koširju, predsedniku vodovodnega odbora Hlavčih njiv, se ta ni želel pogovarjati z nami sam, pač pa je poklical na pogovor še nekaj bližnjih in daljnih sosedov. Povedal nam je, da vodovod izpod Blegoša, ki ga sami upravljajo, oskrbuje 52 gospodinjstev v sedmih vaseh in da se od lani, ko je začel z obratovanjem penzion Rezka ter kopališče ob njem, srečuje- jo s pomanjkanjem vode. S Prevodnikovimi so porabo vode skušali urediti, saj so o uporabi vode za plavalne bazene podpisali posebno pogodbo in še dopolnili s posebnim dogovorom o načinu izkoriščanja ter pogojih (oba dokumenta so nam tudi pokazali), ko pa se je zbralo kar 12 vaščanov, pa smo slišali, da teh dogovorov Pre-vodnikovi ne spoštujejo. Drugače si ne morejo razlagati dej- Ali ni voda zastonj? Zelo zgovoren je pripetljaj, ki smo ga slišali na tem "sestanku": Ko je ena od gospodinj, ki ji je v hiši zmanjkalo vode poprosila sosedo, da pri njih natoči nekaj posod, je ta zaskrbljeno ugotovila, da se bo ta voda merila z njihovim vodomerom. Ker vaški vodovod upravljajo vaščani sami (saj so ga tudi zgradili v lastni režiji), vodarine ne plačujejo. Sedaj se sprašuje gospodinja, kako naj povrne zaskrbljeni sosedi na njenem vodomeru izmerjeno vodo in zlasti, kakšno tarifo naj pri tem upošteva! Zbrane je prvi pozdravil eden najbolj junaških borcev, bombaš in kasneje komandant 2. bataljona Prešernove brigade Vinko Žbontar - Aleksandrov. Spomnil je na ustanovitev Prešernove brigade 12. julija 1943 pri Špehu v Davči, ko se je preko 500 borcev, slabo oboroženih in opremljenih postrojilo več kot svojim komandantom, le nekaj kilometrov od sovražnikovih postojank. O borbeni poti Prešernove brigade in o današnjem trenutku se je z odra prijateljsko pogovoril Lado Ambrožič - Novljan. Poudaril je, da je Prešernova brigada svoje boje vodila tudi po Dolenjski, Notranjski in žrtvovala ogromne napore, da je bila Primorska vrnjena Sloveniji. Borila se je v okviru 9. korpusa in bila pojem boja nekega ljudstva za svobodo. Delovala je v najtežjih pogojih, na Gorenjskem, ki je že bila zapisana Reic-hu. To je bila dežela pristnih ljudi, je dejal. Žal mu je, da je nekaj Gorenjcev pod hudim pritiskom in vplivom Gestapa šla v kolaboracijo. Danes negativne sile spet dvigajo glave in hočejo bogastvo dveh milijonov ljudi, ki je bilo ustvarjeno s trudom in odrekanjem vseh, spraviti v žepe 5000 posameznikov, ki bodo poslušni zunanjemu kapitalu. Za njim je povzel besedo besedo predsednik Republiškega odbora ZZB NOV Sloveni- je Ivan Dolničar. Med drugim je dejal: "Mi borci nismo proti, da se spoštuje slovenska uporniška kontinuiteta - od Karantanije do zadnje vojne, a ne moremo se strinjati, da se 2-urni boj proti Turkom pri Sisku, kjer so sodelovali tudi Slovenci, praznuje tako veličastno, da se toliko govori o 10-dnevnem boju proti JLA, zaničuje pa 1500-dnevni krvavi boj slovenskih partizanov." Povezovalec na slovesnosti Jože Logar je zbranim prebral Sporočilo borcev ob 50-letnici ustanovitvi Gorenjske - Prešernove brigade, v katerem poudarjajo, da ob polnih ustih sprave ne gre za spravo, temveč za razvrednotenje in negacijo NOB, za rehabilitacijo domobranstva, kolaboracije in izdajalstva. Gregor Tršar, predsednik odbora Skupnosti borcev Prešernove brigade je izročil spominsko plaketo prvemu komandantu 9. korpusa Ladu Ambrožiču - Novljanu, sledil pa je bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Nada Strajnar - Zadnik, dramska igralka MGL, Aleksander Valič, član frontnega gledališča 9. korpusa, Pihalni orkester občine Kranj, mogočni pesmi Partizanskega pevsekga zbora pa je pritegnila vsa zbrana množica in tako najglasneje izrazila svojo enotnost, odločnost in protest zoper vse, kar se dogaja okrog njih. • D. Dolenc BI. 3 Fn stva, da so vodovodni rezer -varji - ob tem so priznali, da se je dotok vode na izvirih zmanjšal za dobro polovico - kar naprej prazni, to pa na nekaterih domačijah z bolj neugodno lego in priključki, ki niso čisto pri dnu, povzroča pomanjkanje vode. To pa seveda gospodinjstvom povzroča precejšnje težave, vodo potrebujejo za živino, da o požarni nevarnosti niti ne govorijo. Težko je gledati, kako se nekateri kopajo in, kot so dejali, razmetavajo z vodo. njim pa je primanjkuje za osnovne potrebe, saj ne verjam*'' jo, da se voda za plavalne bazC' ne (to velja tudi za zadnje po njenje, ko je bilo treba zara onesnaženja vodo zamenjat ne uporablja iz njihovega v dovoda. Tudi vodomerom, ki so jih PtC' vodnikovi ob svojih objekt? vgradili, ne verjamejo, ob trd*' vah objavljenih v petek, da *? poravnali svoj prispevek " gradnji in da vodo plačujejo pa to zanikajo (za gradnjo še dolžni približno eno tretj1' no). Nezadovoljni so nad javn° izraženim sumom, da je on«5' naženje bazena povzročil n*' kdo izmed njih, saj so preprič*' ni, da je kljub nesporazumom, za kaj takega potrebno im^1 dokaze. Da bi napravili red 'fl dosegli čiste račune, so (brc* vednosti Prevodnikovih) "I njihov priključek montira«1 kontrolni vodomer, trdno pa s° tudi odločeni, da bodo ob vs»' kem kritičnem padcu gladine v vodovodnem rezervoarju Pffl vodnikovim vodo zaprli. C' oni ne spoštujejo podpisani>! pogodb, so dejali, tega tudi rnj nismo dolžni. Motijo jih tud' vozila, ki so pogosto parkiran* ob cesti tako, da ovirajo pf<^ met, na vprašanje, ali so M! razmišljali o sodelovanju W razvoju turizma, pa so se '* spogledali in dejali, da je 10 stvar mlajših. Res so bili °* tem pogovoru, razen ene izjc' me, navzoči le starejši. S-Ž«*1 £111 rbSLANCI CELO LfTo^^ porusro.