Posamezna številka 80 vin Pavšalni franko v državi SHS. «|Velja Ro ^-rr'Se samo po «ni 8tri.iii usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefranklranl dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slooenceo. K 20’— » 11-— * 6'— » 2-- za inozemstvo primeroma več« Naročnina' se plačuje vnaprej' Za orlaslla se plačuje po 59 v. med besedilom po I K za 1 cm1 vsakokrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 80 v, za parte, zahvale In Izjave po 1 K za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K. Za Izvesttlo pri upravnIStvu 3 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško. za celo leto .... » pol leta .... » četrt » .... > 1 mesec .... Leto XXXIX. Prevalje, 9. oktobra 1920. Št. 65 Naša barva je bela! Pustite beloglasovnko^elo^ Glasujte vsi S»eloI Pretrgajte zeleno glasovnico na dva dela in dajte obe glasovnici, belo celo, zeleno pa na dva dela raztrgano, v kuverto! Korošci! Antantna komisija je že sklenila, da se bo plebiscit tudi v coni B nepreklicno vršil dne 31. oktobra ! Kaj se to pravi ? To se pravi, da bomo 10. oktobra Slovenci čisto gotovo zmagali z veliko večino in Nemci, nemčurji bodo ležali na tleh, kakor so dolgi in široki! Zato v nedeljo vai do zadnjega na gla-sovališče, da bo zmaga večja! — Korošci! Deseti oktober in tudi 31. oktober bo naš trnmf! Tudi Celovec bo nač! Vai trgovci in kmetje t coni B so za Jugoslavijo! Antanta sama je za to, da ae Golovec priklopi k Jugoslaviji! Slovenski Korošci! Vaše odrešenje ae bliža ! Slovenija bo samostojna ! Koroška bo imela v Jugoslaviji popolno prostost in svobodo ! Zato glasujte vsi za Jugoslavijo, ki bo dala Koroški čisto popolno avtonomijo in neodvisnost! Korošci! Ministrski svet v Belgradu ie že sklenil, da se bode takoj po končanem plebiscitu začela razdeljevati veleposestva med male kmete, kajžlarje in delavce ! Tako je prav ! Korošci! V nedeljo, 10. oktobra boste dobili svojo zemljo nazaj, če boste vsi glasovali za Jugoslavijo, to je, da boste oddali celo belo glasovnico in raztrgano zeleno v eno kuverto ! Vzemite torej svojo zemljo z belim listkom ! Cel svet je z nami Slovenci! Kaj sodijo tuji listi o plebiscitu na Koroškem? Francoski list „Le Petit Dauphinois" v Gronchia z dne 1. oktobra 1920 piše: «Kolikor smo poučeni iz verodostojnih krogov, je zmaga Jugoslovanov pri plebiscitu na Koroškem gotova stvar. Poznamo zlasti izza vojske ta mali, a zdrav narod slovenski, ki bo po dolgotrajnem boju vendar enkrat združil v svoje državno telo tudi do zdaj Še neodrešene brate v provinciji Koroški. Francoski narod simpatizira z mladim slovenskim narodom in mu čestita k zmagi nad brutalnim nemškim nasiljem." Francoski katoliški list „Le Soleil" piše z dne 29. septembra 1920: «Po našem dopisnika na Dunaju smo izvedeli, da se vrši plebiscit v koroški provinciji bivše Avstrije dne 10. oktobra. Ker je slovensko prebivalstvo avtohtono in v večini, nemško pa le umetno naseljeno po sistemu staroavstrijskega raznarodovanja, smo prepričani, da bo jugoslovanski narod zmagal v odločilni borbi, v kateri gre za to, da reši svoje neodrešene brate izpod avstrijskega jarma. Zlasti pa pozdravljamo to zmago radi tega, ker nam je znano, koliko so Jugoslovani žrtvovali za časa svetovne vojne v prid antante. Naj se mu zgodi pravica na dan glasovanja!" Švedski list «Svenska Dagebladet" piše z dne 27. septembra 1920 na strani 5, II. kolona: «Priznati moramo, da etnografično jugozapadna stran koroške dežele pripada Jugoslaviji. Slovanski element je tam v večini in izid glasovanja v korist Jugoslovanov je izven vsakega dvoma." Madridski večerni list «La posta de las Tardes" polemizira v št. 218. z nemškimi časopisi z Dunaja in rajha ter h koncu pripomni sledeče: «Bodi že kakor hoče, gotovo je, da bi bili Slovani v koroški provinciji izročeni, če bi dobila Avstrija plebiscit, Nemcem na milost in nemilost. Ogroženi bi bili v narodnem, pa tudi v verskem oziru, ker protestantizem dobiva od severa vedno več tal in bi v teku let pogoltnil tudi koroške, eminentno katoliške Slovane." Francozi .o plebiscitu na Koroškem. Pariz, 4. oktobra. V ministrstvu zunanjih del so dobili službeno obvestilo, da je z vso sigurnostjo računati s tem, da se glasovalna cona A po ogromni večini izreče pri plebiscitu za Jugoslavijo, češ, da se temu ni čuditi, ker je vse glasovalno ozemlje, izvzemši kopice nemških priseljencev in odpadnikov, čisto slovensko. Poročilo pravi, da je računati skoro z dvetretjinsko večino za Jugoslavijo. Anglija za koroške Slovence. London. Angleška vlada je dogovorno s francosko sklenila, da se mora plebiscit na Koroškem brezpogojno vršiti 10. oktobra in da tako cona A kakor B ne smeta v nobenem slučaju pripasti Avstriji, ker bi sicer Avstrija dogovorno z Nemčijo in s pomočjo Italije, ojačena po medsebojni zvezi, sklenila vojno zvezo proti antanti ter zanetila novo svetovno vojno. Angleška vlada je že dala tozadevna navodila veleposlaniški konferenci v Parizu. Računa se na koroške Slovence, da bodo vsi brez izjemo Šli na volišče in Nemce porazili. Dunajska vlada računa s porazom na Koroškem. Dunaj, 4. oktobra. V socialnodemokratskih krogih zatrjujejo, da prihajajo s Koroškega zaupna poročila, ki slikajo položaj na Koroškem za Avstrijo kot definitivno izgubljen. Ta poročila pravijo, da dobi Avstrija pri plebiscitu k večjemu 40 °/o. glasov. V vladnih krogih, zlasti med Vse-nemci in socialisti, vlada vsled tega velika pobitost, ker se boje, da bi glasovanje v coni A neugodno vplivalo tudi na razpoloženje prebivalstva v coni B. Posebni vlaki na dan glasovanja. V nedeljo 10. okt. vozijo med Pliberkom in Grabštanjem poleg rednih vlakov še sledeči vlaki: Iz Pliberka proti Grabštanjn ob 7. zjutraj in ob 1. popoldne. Iz Grabštanja proti Pliberka ob 9. dop. in ob 11. dopoldne. Na progi Sinia vas-žel. Kapla poleg navadnih vlakov še: Iz Kaple v Sinčovas ob 9. url dopoldne iz Sinievasi v Kaplo ob 11. uri dopold. Na željo krajevnih odborov obstojijo ti vlaki tudi izven postaj, ako se to pravočasno naznani, postaj enačelnikn. Vsi na glasovališfe! Vse je belo! Bela barva je gift za zelence! Avstrija pred državljansko vojsko. Nemški listi javljajo v svojih številkah z dne 1. in 2. oktobra o nasilju, ki ga izvajajo so-cijalisti, komunisti in folksverovci v volilnem boju na Dunaju. Tako poroča «Nenes Wiener Journal" v petkovi številki z dne 1. oktobra sledeče : «Sinoči se je vršil v gostilni «Lndwigshof" v XIII. okraju Breitenseerstrasse volilni shod krščanskih socijalistov, katerega je obiskalo približno 1000 oseb. K shodu je prišla tndi skupina nasprotnikov stranke. Iz njih srede so se slišali pogostoma že med govorom poslanca Kunschaka klici „pfui“. Vendar pa je mogel poslanec Kun-schak končati svoj govor. Po tričetrturnem trajanju shoda pa so se začeli med razmotrivanjem pozuejših govornikov oglašati vedno glasnejši medklici, tako da so nemirneže vrgli iz dvorane. Kmalu potem pa je izsililo okoli 50 folksverov-cev, ki so bili oboroženi z bajoneti, vstop v dvorano in so začeli udrihati s stoli po obiskovalcih shoda in jih izrivati iz dvorane. Med temi prizori je padel nenadoma strel, ki ga je po izpovedi prič oddal neki folksverovec. V tem je navalilo več folksverovcev na nekega duhovnika, češ, da je on streljal, radi česar so ga pretepli. Prišli so stražniki in so napravili zopet red. Po posredovanju okrajnega predstojnika so končno folksverovci odšli." «Wiener Journal" z dne 2. oktobra pa poroča Še sledeče: «Krščanski socijalisti so bili za sinoči sklicali volilni shod v «Rudolfsheimer Mariensale". Tudi več sto socijalnih demokratov je prišlo (uslužbenci cestne železnice, uslužbenci plinarne in folksverovci). Že med govorom dr. Weifi-kirclmerja je prišlo v dvorani do pretepov. Soci- jalni demokrati so jurišali, šturmali govorniški oder. O naslednjih dogodkih se poroča : V divjem tepeža, ki se je nato razvil, so ostali folksverovci, ker so jim stale nasproti večinoma le ženske, brezobzirni zmagovalci, tako da so se jim morali tudi moški krščansko-socijalni udeleženci, ki so jim spočetka stopili pogumno nasproti, umakniti. Malo število udeležencev pa se je moglo izogniti nasilstvom samo na ta način, da so zbežali skozi dvorišča sosednih hiš in so tako prišli na varno. Teroristi so nato sami imeli socijaldemokratičen shod.“ Kaj naj pripomnim k tem poročilom? Kje je krščanstvo v nevarnosti? V Avstriji, kjer pobijajo krščansko misleče ljudi in jim zabranjujejo prosto zborovanje, ali v Jugoslaviji, kjer vsak prosto zboruje in govori po svojem prepričanju. Iz terorja pa, ki ga hočejo izvajati nad katoličani komunisti, folksverovci in Judi, bo nastala v Avstriji strašna državljanska vojna, ki bo podobna koncu sveta. Katoličanstvo, dragi Korošci, torej ni v nevarnosti v Jugoslaviji, pač pa je katoliška vera v veliki nevarnosti v Nemški Avstriji, kjer vsled divjanja folksverovske bande kmalu ne bodo katoličani varni niti v cerkvi. Kdor hoče ostati zvest veri svojih dedov in pradedov, bo torej glasoval za Jugoslavijo, kjer bo lahko svobodno govoril in prosto molil svojega Boga. Kdor pa bo glasoval za Nemško Avstrijo, se bo samega sebe oropal te prostosti in ne bo smel ne govoriti, ne delati po svojem prepričanju, še misliti mu bodo prepovedali, če ne postane sam ropar, komunist in folksverovec. Dragi Korošci, kaj hočete rajši, prostost in blagostanje ali lakoto in sužnost? Na iz-bero Vam je! Torej glasujte in odločite sami svojo usodo! Odločite se sami, saj dobro veste, kaj je boljše: „Belo ali zeleno!" Naša barva je bela! Korošci ! Ne glasujte za Nemško Avstrijo, kjer boste vežni reveži! Ne glasujte za Lemischa, Šumija, ki vam je celo vojsko živino iz Stale jemal, žito iz kaste pometal, sam si je pa svoje aržete z milijoni nabasal in je danes večkratni milijonar — vi ste pa reveži. »Spomnite se, kako mi trpimo." Slovenski kmet v Nemški Avstriji (slovenski del Koroške prisojen Nem. Avstriji) piše svojemu župniku-izgnancu: »Nikar ne oddajajte fare v druge roke in spomnite se, kako tudi mi trpimo. Rekvirirajo nam živino in žito, akoravno imamo samo to, kar nam je toča pustila; in davkov brez konca in kraja; komaj eno plačano, pride že drugo, nazadnje že ne vemo, zakaj da plačujemo." — Kdo je tako brezvesten, da bi rad pognal z zeleno glasovnico vse prebivalce cone A v enako nesrečo? Ne obtežujmo si vesti, raztrgajmo zeleno glasovnico in oddajmo belo, da bo ostala čista in bela tudi naša vest. Slovenci, Slovenke! Naša zmaga 10. oktobra je gotova! Naš lepi slovenski Korotan bo ostal slovenski, zmagoslavno bo končan boj za našo staro pravdo ! Veselo bomo zapeli: Ne bo nas Nemec več teptal, naš rod bo tu gospodoval ! Naša zmaga je gotova. Kaj naj napravimo z našimi nasprotniki, ko zmagamo ? Ali naj se maščujemo nad njimi ? Ali naj jiin damo čutiti našo pest? Res, veliko bridkih ur so nam pripravili. Hoteli so nas vkleniti v nemški sužnji jarem. Grozili so nam, da nam pokažejo, kje so Karavanke. Marsikaterega slovenskega Korošca so hoteli pregnati z rodne koroške. Vse to je res, toda bodimo velikodušni. Ohranimo disciplino in mirno kri, pokažimo, da smo kulturni ljudje. Ne storimo jim nič žalega. Na svoji zemlji smo in ostanemo mi gospodarji, a premaganemu nasprotniku ponudimo roko v spravo. Saj so bili mnogi proti nam ne toliko iz hudobije kakor iz zaslepljenosti. Bodimo pripravljeni, da jim odpustimo in opustimo maščevanje. Tako bomo najlepše proslavili našo zmago. Živela Jugoslavija — živel svobodni slovenski Korotan ! 158^* tez šest mesecev boste imeli nov plebiscit, te glasujete za Nemško Avstrijo! Kaji Nov plebisciti Da ! Vse nemške stranke v avstrijskem državnem zboru so dne 1. oktobra enoglasno sklenili, da bodo vse avstrijske dežele morale glasovati, ali hočejo pod Nemčijo ali ostati v Avstriji! — Torej nov plebiscit boste imeli čez pol leta, te boste glasovali za Nemško Avstrijo! In žez šest mesecev potem boste morali vsi ajn-rukat za Prajze, ki že komaj čakajo, da bodo zopet napadli Francoze! Strašna vojska vas torej čaka, če pridete pod Nemško Avstrijo! ZoLpeeRarj