J.  E.  Bogomil
Pozdravljen, maj!
Pozdravljen ti zaželjeni, ti najlepši med meseci, ti najboljši prijatelj kraljice Pomladi!                 1
V tvdjih rokah so ključi, da zapiraš z njimi vrata zimskemu mrazu. Tvoj sosed, april, je potuhnjen, je zvit. Zato pa pravimo: april vije, če ne z glavo pa z repom. Pokaže se nam lepega, pa kar eez noč se razjezi in nas pogleda s eemernim in pustim obrazom. Ti pa, o maj, nisi tak. Ti nam pa prinašaš tako za-željeno, tako dobrodejno toploto v naravi.
Ti pa odpiraš s svojimi ključi tudi naše hiše, vrata in okna. Zjutraj navsezgodaj nas že pozdravi prelepo ubrani  ptitji zbor in vabi nas, zaspančke,
88                                            1
ven iz sob, ven na prosto, v prelepo pomladansko jutro. Kdo bi se branil, kdo bi se temu vabilu upiral? Ta dobrodejni majev zrak, ti prijetno topli solnčni
žarki, ta omamljivi vonj puhtece grude, ta v Stvar-nikovi šoli izučeni zbor krilatih pevoev: vse, vse nas vabi ven v prosto naravo.
89
V tvojih rokah, o maj, so pa tudi ključi do božjih shramb, da jemlješ iz njih in krasiš površje matere zemlje. Njena obleka je vsak dan lepša, vsak dan bolj pisana, živo zelena s cvetjem posuta. In ta obleka, vse dopoldne posuta z biseri jutranje rose, ali ni tako preprosta, pa vendar tako lepa, da se pred njo skrijejo vse najdragccenejše obleke sveta? Kaj je žamet, kaj je svila, kaj vse drugo nakitje v primeri z majevo obleko matere zemlje?
In tain v daljavi, pri fari.. . Vas, vsa odeta v cvetje in zelenje. Nad vasjo, visoko v /voniku pa v ranem jutni pojo majniški zvonovi pozdrave pro-slavljeni Kraljici majnika. In zdi se, kakor da se clruži nebo in zemlja in brezčutno stvarstvo v en izraz: >Moja~duša poveličuje Gospoda!';                     m
Ali ne misliš tako tudi ti, tiha devojka med maj-niškim cvetjem?