Polifični ogled. Avstrijske dežele. Da naše cesarstvo sred E^rope in sred do ušes orožanih 8oaedo7 ne more položiti 8am6 87ojega orožja ali 7pri6o sedanjih rasmer 7 boaenskej 7ojaki skušeno 7ojno uredbo predruga8iti, to je 78era jasno. V8ak, kdor želi obstanek cesarstva, rad pritidi žrtvam, ki tako orožanje stane. Ali kdor tega ne vidi, ali spre^ideti ne8e, to so nemški liberalci 7 državoem zbora n. pr. dr. Dubatsch, dr. Forregger, dr. Rscbbauer itd. Pri obravna^i o no^ej vojaškej postavi so 7«i nasproto^ali, 8eš, da da7kepla8ilci tega ne zmorejo. Pasja noga, kako pa tem gospodom sedaj daykepla6ilci na pamet pridejo? Vsaj so celib 6 let prej aa Danaji sedeli pa da bi se bili davkeplačilce7 spomnili, tega nib8e ne 76, mar7e8 192 milijonov dolga so nam naredili, 80 milijono? nzakrahovanlra bankam in dvomljivim podjetjom" 7rgli itd. Ni torej 7erjetno, da bi jim sedaj res bilo za (la^keplačilce mar, anapak radi bi se 70lilcem prikupili, ministra Taaffeja odpravili in casarja prisilili, da bi državni zbor razpustili in 11070 7olit7e razpisali, kder bi vlada naj zopet liberalcem na konja pomagala. To ae je 7idelo iz vs«h jihovih go7oro7, 0 7ojaakih potrebah okoro noben liberalec ie govoril ni, mar7e6 zbadali in napadali so 7lado, Slo^ane, posebno pa grofa Taaffeja, zakaj je Čehe spra^il 7 drža^ni zbor. Eajti ra^no to jih najbolj pe8e; 8 pomo8jo Cebo7 so namreč 7 manjšino potisneni. Slovanski odpadaik in liberalec Tomačuk je se drznil izreči: da si A^atrije brez tlaSenih Slo7ano7 niti mialiti ne more. Na to je rstal minister grof Taafle in je nekako srdito za^rnil drzne liberalce reko6: njaz sem 8i prizade^al 786 a v s t r i j s k e narodezjediniti. A^strija ima mnogo narodo7, kojim 86 imajo pra^ice tudi braniti. Ako so ai vsi 07i narodi svojih pravic87esti injih tudi uži^ajo, potom si bodo radostnopodali bratsko roko in delali na blagor velike in cele Avstrije. Res je, da ne amejo biti Nemci k steni pritisneni, a tudi Slovani ne smejo biti k steni pritisneni; Slovani so drugim jednakopravni; ne ena poedina narodnost stori cesarst^o, ampak 78e skupaj delajo A 7 a t r i j o, in ako, gospoda moja, to rlada prizna, potem bodo 7si dobri A^strijani". Te besedo miniatra grofaTaaffeja so nemške liberalce do tal poparile, a 7zbudile neizmerno 7eselje in na^dušenost pri narodnih in konser7ati7nib poslancih pa tadi pri 7seh dobrih A^atrijancib, posebno slo7anskib. Hvala Bogu in našim poalancem! To je 7elik uapeb. Tako ae Slo^anom pra7i8uo in odIo6no ni go^oril noben a^strijski minister. Živili naši 8lo7enaki poalunci, živili sorodni nam poljski in česki pa tudi vrli neinski konser7ati7ni poslauci! Njim se imarao zahvaliti, da smo tako daleč prodrli. Slava in hvala pa pravicoljubnema res a78triJ8kemu ministru grofu Taaffeju. Pra7 je, da sta ma sloveuska okrajna zastopa, slov. graaki in šoatanjski čestitala. Nemaki ustavoverai liberalizem je smrtno zadet. Vojaška posta^a 7sled kujanja za § 2. (nabiranje no^ineev) ni dobila 2/3 7aeh, t. j. 220, ampak samo 174 konaer^ati^nonarodnih glaso7; 155 Iiberalce7 je naaproto^alo. Tako na pol dognana posta^a gre 7 zbornico gosposko, kder bo goto^o sprejeta. V delegacije iz^oljenib je 22 konseiTati^no - narodnib mož, a samo 17 Iiberalce7. Deželni zbori letos ne morejo biti pozvani. A^strijskim 7i'šjim oficirjem je se ukazalo učiti 86 ruskega jezika. Na južnem Tirolskem delajo šance in trdnja^e proti Italiji. Zoper koroškega poslanca Ottitacha nabirajo volilci nezaupnice in tirjajo, naj položi poalanst^o. Eranjski Slo7enci pa svojemu poslancu giofu Hobenwartbu dopoailjajo zaupnice. Volite7 no^ega poslanca namesto umrlega grofa Barbotu bo 3. januarja pr. 1. Ogerski drža^ni zbor je porišal davek za petrolej. Miniater Tisza baje ne bode 7e8 dolgo ministro^al. Hrratski sabor snide se 7 Zagrebu prihodnji teden. Nagodba z Ogerskim se ni obno^ila, ker Magjari nečejo ni8esar izvršiti, kar so Hr^atom uže da^no bili obe8ali. V Bosni in Hercego^ini je samo 16 regimento7 naše 70)8ke, 7 bataljono7 Io7ce7, 96 kanono7, 1 akadrona konjenikov, 2 ženijaka bataljona in 2 pijonirski kompaniji z majbnim šte^ilom mož, 7seh bo okoli 10.000 mož. Vnanje države. Zopet so zarotniki hoteli uamrtiti ruskega carja. V Mosko^i blizu železnice so kupili bišo, napravili iz nje podzerueljski ro7 pod železnico, ga napbali 8 smodnikom in ga užgali, ko se je car mimo peljal iz Livadije, eden celi vlak so raznesli, a carja niso zadeli. Ta se je bil uže 7 drugem vlaku mimo odpeljal prehitivši oni vlak, kterega so zločinci razdjali. Car je potem 7 Eremelakem gradu zbranej gospodi, ki mu je prišla oestitat, djal: nBog me je O7aro7al nesre6ne smrti, jemu se imam za toliko milost zahraliti", ko je potem car došel v Peteraburg, podal ae je najprej 7 Eazansko cerke7 Bogn se zah^alit. Zlo8ince7 do 8edaj niso zasledili. — Bolgarski knez je pozval novc ministro in pr70 bolgarsko nsebranje" poslance7 razpuatil. Črnogorci so pri Veliki ob Limu imeli hud pa zmago nosen boj z Albanei, teh je 7e8 kakor 1000 mrt7ih, a tudi mnogo Crnogorce7 je palo. Po Nemškem, posebno 7 Šleziji in Sakaonakem, je 7eliko siromašt7o in glada. Vrh tega je 7 C^iko^i se zgodila 7 premogo7ih jamah grozna neareSa- plin se je užgal in 91 dela7ce7 uamrtil. Biamark 8e 786 nemake železniceza drža^o pokupiti in 7 ta nameu 1500 milijono7 goldinarje7 dolga najeti, in ker doma ni toliko penez, trka uže pri Francozib na d^eri, naj bi mu denarjev posodili. Angleži sta7ijo iz Eanade 8rez celo severno Ameriko 350 milj dolgo železoico, da si oktajšajo pot 7 Japan iu Kitajsko.