Dopisi. lakom žvižgat! Iz mtaribora. Mariborska čitainica je imela 18. t. m. občni zbor, pri kterem je naj prej denarniear položil račun, iz kterega se je izvedelo, da ima čitalnica 576 gold. 99 kr. gotovega premoženja. Po tem so prišli nasveti posameznih udov. Dr. Prelog je predložil, naj se obbaja pribodnje Ieto desetletnica čitalnienega obstanka in naj se v ta nainen napravi velika beseda. Predlog je bil soglasuo sprejet in sc je še dalje sklenolo, naj odbor čitalniee to stvar prevzame in izvrši. Zastran naročitve enega ali dveb vekaih dunajskib neniškib časnikov je bila ostra debata, ki se je vendar končala s tecu, da se uaj to odboru prepusti. K slednjemu so bile volitve odbora in voljeni so bili ti-le gospodje: Dr. Prelog za predsednika, prof. Šu m an za tajnika, dr. SernecJanko za denarničarja, prof. Šinko Mat., dr. Sernec Jože, dr. Gi/egorič in Berdajs za odbornike, ker se je gosp. prof. Šiuko odborništva odpoveda!, je bil inesto njega izvo* ijen g. dr. R o p o c. — Po volitvi je bila inala veselica, pri kteri so se prav izvrstno pevale slovanske pesmi in pri kteri so svirali prav dobro uiladi slovenski diletanti. Vršili so ae tudi lepi govori in lepe napituice. Iz Ijutomerskili goric. Pretekli teden jetukajšnim občinaai na ogled poslan bil ,,Slobodni Slovenec". Mlad pa bud jastreb je, ki je mislil, da bode v naaeni kraju tnahotna vse Slovence požrl t. j. v neaiškutarje spreraenil. AH prepozno si prišel dečko 1 Zdaj smo že toliko podučeni, da take ptičke dobro poznamo in se jim ne damo vloviti. Odkrito pa ti poveoio, (ia s teboj ,,Slobodui Slovenec", nočetno nič opraviti inieti, in če bi še bii desetkrat bol.j po doiuačeai pisau iu natn še dvajsetkrat nna ogled" poslan, ti t omo vsikdar, kakor smo sforili to zdai, popotnico na hrbet zapisali in te posiali nazaj tvojemu tebe vrcdnernn očetu. — Svetujenio ti toraj amazanec (Sclitnierjunge), ki obrekaješ naše duhovoe in rodoljube, ne predrzni se več k nam, ker te sovražimo kot trn v peti! Mi, kot slovenski rodoljubi, bomo brali saoio take slovenske časnike , ki delajo za naš pravi Dapredek, za naše blagostanje, splob na to, da bi tndi mi Slovenci enkrat prišli do boljšega , česar vsega pri tebi ne nabajamo, ampak le zlobe, neumnosti in babje kvante, 8 kterimi hoceš razprtije delati med Sloveaci — Pojdi tedaj Od Turje pri mali nedclji 20. dec. Spet se narn bliža konec leta 1870. Leto, v kterem sino vsi avstrijanaki Slovaui in posebej ini Slovenci preživeli mnogo britkib, akoravno scmtertje tudi nekoliko veselih ar. To leto nas je vlada vedno pitala z raznirai volitvanii, pri kterib nam je pevala aspavajoec pesuiice, češ, da naa omami, zmeša in razjedini in tako lože v svoje nastavljene zanjke polovi. — Posebno uii štajer^ki Slovenci obžalujem • in dobro čutimo ne nadomestljivo zgubo, v ktero nas je pr-ipravilo neniškutarstvo in mestno nemčnrstvo pri slednjih volitvah v deželni zbor. Pa naj bo in tolažimo se le zdaj s tetn , da večina nošib državnib poslancev v dunajski leaenjači — ined kterirai sta tudi naša dva izvoljena v mariborskem okraju — vse tako napačno delo, da se bode prej ali kesnej moralo vse pod klop vreči, če si še Avstrija boče dalje pomagati naprej in splob obstati. Mi Slovenci pa smo že dalnej popolnonia prepričani, da uimarno od sedanjega državnega zbora celo nič pričakovati, in obrnimo raji že sedaj vso pozornost, da 8e pripravimo dobro za prihodnje volitve, ktere bodo gotovo preje, ko preteče njih poatavni čaa. Da pa boiuo tadi takrat dobro pripravljeni, je treba tudi še pred ča8oni akrbeti, da na rse strani pride med Ijudatvo rnnogo narodno-političnib podučilnih kDJig, alov. časnikov itd. Saj nas skušnja uči, da le narodno in politično podučeni kmet ae ne da od nikogar omajati, temoč voli po svojem prepričanju, kakor spozna da je za narod in državo piav. Izgled tega nam je med vsemi avstrijskiini, naj bolj izobražen česki narod. Da nam je tedaj mogoče se dobro narodno in politično izobražiti, treba je, kakor sem rekel, da pride med narod mnogo takih podučnib knjig in časnikov, treba je, da si pov8od po slovenakem napravimo takih pripomočkov in aredstev, ki bi za tnalo cenp bralcu podajali take brane. V ta namen smo tudi mi tukaj pri mali Nedelji že lepo število udov nabrali in upamo, da bomo brž po NoTetuletu tudi društvo bistveno vpeljali. Taka dobro utemeljena društva bila bi pa tudi brez dvombe največa podpora naše narodnoati, posebno v onih krajih, kjer je nemškutarako mest-