Primer družabniške prenove v Glasgowu na Škotskem Author(s): Branka BERCE-BRATKO Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 74-75 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180576 Accessed: 11-10-2018 08:28 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 08:28:48 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 Branka BERCE-BRATKO Primer družabiļiške prenove v Glasgowu na Skotskem Urbana problematika na Školském je v mnogočem podobna kot v preos- talih delih Združenega kraljestva, vendar ima nekaj pomembnih po- sebnosti, predvsem v sociálnem in razvojnem pogledu. Najbolj pereči so problemi v dolini reke Clyde v regiji Strathclyde, katere glavno mesto je industrijsko središče in hkrati drugo mesto impērija Glasgow. V Glasgowu je število prebivalcev mocno naraslo v deve tnaj stem sto- letju - od 77.000 v letu 1801 na milijon v letu 1931. Zgodnji razvoj predvsem tobačne in težke industri- je, predvsem železarne, ■ so pahnili mesto v pravo ekološko katastrofo; k ternu so prispevala tudi stanovanja, ki so bila grajena v neposredni bližini delovnih mest, pa tudi praksa pla- niranja na Skotskem, ki ni imelo izdelanih higienskih standardov v zadostni meri. Prebivalci, predvsem delavci, so bili prenaseljeni v tipičnih štirinad- stropnih blokih iz rdečega peščenca s skupnimi sanitarijami, poznanih pod imenom THE GLASGOW TENE- MENT. Ta stanovanja so bila zgra- jena kot socialna delavska stanova- nja 19. stoletja. Zaradi nevzdrževá- nja so mnoge stanovanjske hiše tako propadle, da so jih morali pod re ti. Prenova v Glasgowu na Skotskem po te ka že od tridesetih let kot "buldožerska prenova", poznana pa je tudi pod imenom "čiščenje slu- mov". Prenavljali so znamenité, spo- meniško pomembne stavbě, torej so imeli "spomeniško prenovo" kot na- slednjo fazo. Zelo kmalu so prebi- valci spoznali, da čiščenje in prese- ljevanje prebivalcev ni primerna oblika prenove, ker samo přenese problème na drugo lokacijo. Zato so se meščani začeli boriti za svoje na- jemniške hiše kot za del urbane de- diščine; tako je nastala skupina, ki je oblikovala Zadrugo stanujočih prebivalcev in strokovnjakov in ti so spodbudili The Glasgow East End Area Renewal; ta je predstavljal os- rednji del industrijskega mesta, kije doživel katastrofalna zaprtja indu- strij skill obratov, tako da je ob začetku projekta GEAR na tem območju živela le še tre tj ina prebival- cev, kije tam živela ob industrijskem razcvetu. Ta projekt je bil škotski o govor na problème industrijskih središč, ki so v samem mestnem središču. Začeli so ga v letu 1976 in je š danes po obsegu in rezultatih eden največjih in najuspešņejših projektov, saj so prenovili, ne pa na. novo zgradili 1 14.000 stanovanjskih enot, uredili okolico, izboljšali kva- litě to okoljà in poskrbeli za zaposlit- vene cone, kjer so se ponovno zaposlili lokalni prebivalci. Tu je šlo za kombinacijo državnega, javnega in zasebnega sektoija pri organ iza- ciji in izvajanju prenove. To je tip gospodarsko- stanovanjske prenove, kije tudi ekološko usmeijena. Ternu veleprojektu je sledilo več manjših, ki so uspešno vračali življenje v me- stna središča. Tovrstna prizadevanja so si pridobila večjo populárnost tudi zaradi ne- uspeha velikih, satelitskih stano- vanjskih sosesk na mestnem robu. Sredi osemdesetih let je bilo jasno na Škotskem, da so razsežnosti in kom- pleksnost propadanja teh predelov tako težki, da presegajo kompetence in zmožnosti ene same agencije, zato je potrebno več, cela vrsta agen- cij, ki bi v družabništvu re še vala te kompleksne problème prenove, ki je socialna, ekološķa, gospodarska in stanovanjska hkrati. Tako so ob popisu Ieta 1981 ugo- tovili, da so se razmere katastrofalno poslabšale na periferiji in je nujno ukrepati. Tu so bila predvsem držav- na stanovanja, kjer so ob izgradnji bolj gledali na kvantiteto kot na kvaliteto; nezaposlenostje dosegla v nekaterih predelih celo 25% moške populacije. Zato so se odločili za "družabniški pristop" k regeneraciji teh predelov. Tako je nastal neki strukturní model, ki pa se razlikuje od primera do primera, ker je bistvo tega pristopa v tem, da mora zado- voljiti potreb lokalnih prebivalcev. Pod geslom: "Novo življenje za ur- bano Skotsko" so bili izbrani štirje projekti "družabništva" na Škot- kem. V sako izbrano območje ima družabniški odbor. To je skupina partneijev - družabnikov, ki si je zadala nalogo regenerirati določeno območje; na terenu ta odbor pred- stavlja izvedenska skupina, ki nad- zira implementacijo programa in njeno koordinacijo. Število članov skupině je različno in je odvisno od trenutnih delovnih razmerij z raz- lič imi agencijami. Tako je teh čla- nov od 5 do 30. Podskupina s po- močjo operacijske skupině analiz ira problème in izdela predloge, ki jih raportirajo Družabniškemu odboru. Glavna načela tega družabniškega pristopa so: - integralni pris tok k ekonomiji in ekonomiki, socialni in íizični re- generaciji, ki strego temelji na pregledu in raziskavi lokalnih raz- me r, na inicialni analizi in dol- goročnem strateškem planu, - na celos tni vključitvi lokalne skupnosti prebivalcev, - ńa popolni vključitvi zasebnega sektoija, - na vključitvi široké palete ude- ležencev iz javnega in državnega sektoija. Strateški pristop: Družabniki niso "zakonsko opredeljene celóte", am- pak se povezujejo na osnovi konsen- za - dogovora posameznih enotoziro- ma partneijev. Niso izvajalske agen- ije, ampak so odgovorne za organi- zacijo in izvajanje programskih akcij. Ta strateški pristop je večdimenzi- onalen: - přiznává Standarne podatke in za- gotavlja osnovo za izbor območij, vključujoč kvalita ti vno in podrob- no analizo socialnih razmer v ne- kem območju; - pripravi strateški pian, kar omo- goča posameznim partneijem, da ocenijo predloge iz širše perspek- tivě in prilagodijo lastne prioritete, da dosežejo bolj koherentne rezul- tate akcij; - povzetek ključnih problemov in ciljev za vsakega partneija - družabnika posebej glede na dol- goročnost iniciativě in potrebe po 74 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 08:28:48 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Št. 16, 17/1991 elastičnem pristopu oziroma reše- vanju razmer, zato so strategije izražene precej splošno; cilj vseh je, da ob močje ponovno regene- rirajo, da postane privlačno za bi- vanje družin, vključujoč delovno mesto; strategije so poudaijene z akcijami, kot so uravnotežena mešanica najemniških in zaseb- nih stanovanj, te čaji izobraževa- nja in usposabljanja za delo lokal- nih prebivalcev, različno za vsak primer s ciljem, da bi v največji meri zadovoljili lokalno prebival- stvo. Vključevanje lokalne skup- nosti Politiķe, ki so bile izobli kované v okviru programa "Novo življenje za urbano Škotsko", zelo poudaijajo lokalno skupnost v tein, da mora aktivno sodelovati v procesu rege- neracije območja lokalne skupnosti. To je srž "družabniškega" pristopa. Iz prakse je razvidno, da so uspehi le tam, kjer si ljudje tudi sami priza- devajo in se vključujejo v izboljšanje lokalnih razmer. Vključevanje lokal- nih prebivalcev poteka na vseh rav- neh. Vključevanje zasebnega sek- torja Vpletenost zasebnega sektoija zrcali vključevanje lokalnih prebivalcev, ki se kaže v obliki predstavniške in akcijsko- finančně povezave v proces regeneracije. Njihova vloga je bila formalizirana preko Business Sup- port Groups - preko skupin, ki spod- bujajo podjetništvo, njihov vodja pa je v družabniškem odboru za re- generacijo območja. Javni sektor Načelo vzajemnega sodelovanja med javnim sektoijem, zasebnim in državnim, ki je bil razvit v okviru projekta GEAR so prevzeli tudi v partnerském oziroma "družabni- škem" pristopu. Centralna viada V nasprotju s prejšnjimi oblikami pa družabništva oziroma partners tva vodi centralna viada - država. Před- š d ujejo jim višji uradniki skotské pisame in so tudi neposredno ude- lež ni v delo skupině. Za pozitivně rezultate je neposredno odgovoren državni sekretář za Škotsko. Financiranje Ta mehanizem je privedel do pri- oritete pridobivanja finančnih sred- stev različno za vsako območje na treh ravneh: - prvič; glede na alokacijo stano- vanjskega kapitała skotska pisar- na za okolje, določi koliko sredstev je na voljo za vsako izbrano ob- močje, - drugič; proračun škotskih domov vsebuje posebno postavko za fi- nanciranje partnerstva oziroma družabništva, - tretji vir so posebni dogovori za financiranje preko "urbanega pro- grama", ki ima na voljo posebna nepovratna sredstva za lokalne skupnosti, da da prioriteto stano- vanjsko-socialno najslabšim ob- močjem. Vletih 1988-89 in 1990-91 je urbani program na Skotskem poras tel za 56% glede na razpoložljivo gotovino, povečanje v "partnerskih ali druža- bniških " območjih paje bilo 200%. Úspěšnost projektov se spremlja z oceno od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor preko škotske pisame in na lokalni ravni od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Viděn uspeh v zadnjih desetih letih je naraščanje odstotka kvalitetnih stanovanj, lokalno pogojenega za- poslovanja in s tem lajšanja social- nih problemov, predvsem brezposel- nosti in jemanja marnil v območjih, ki so bila vključena v opisani pro- gram. Seveda pa je še precej takih območij, ki čakajo, da pridejo na vrsto za urbani program. Kot pa kažejo rezultāti, je ta kom- pleksen pristop uspešen, ker gleda prenovo kot urbano regeneracijo in jo izpeljuje z načrtovanim dru- žbenorazvojnim planom, ki je tako značilen in poseben za Škotsko; Po- snemati bi ga veljalo v lokalno pri- rejenih variantah tudi pri nas. dr. Branka Berce-Bratko, dipi, etnol. 100% recycled paper 100% recikliran papír aus 100% Altpapier 75 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 08:28:48 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms