Shusi in sola. (Fzdelal Ferd. Vigele, večidel po dr. Graefe-jevih spisih.) Hazmera mpd šolo in starši, ki svoje otroke izročajo šolski izreji, je sicer po svojem notranjpm obziru nravna; po svoji vnanji vpeljavi pa jo nioremo oglpdati ludi po pravni poti, kajti vzajemne ali sprolno dolžnosti so, ktere na eni strani ravno tako dobro starši v imcnu svojih otrok od šole, kakor na drugi strani šola od staršpv — vsaka stran v svojo lastno korist smpjo tirjati, in če je treba, celo pravno siliti. Težko je pravne razmere uied starši in šolo določevati, ktr treba se je varovati da na eni strani ne odrekamo in ne kratimo brez potrebe staršem naravnih pravic, na drugi strani pa ne smemo prezreti ničesar, kar šolsko izrejo sosebno posppšuje. Če pretresamo naravne raztnere med starši in šolsko izrejo, dobimo za pravno razmero nied starši in šolo v obče naslednja pravila : I. Za starše. 1) Starši so soli nasproti zastopniki svojih otrok pri vseh dogodkili, kjer grp za otroške pravice. Otrokom ostane šoli nasproti le toliko pravice, kolikor je provzamejo starši in je hočejo namestovati. Tako n. pr. se nobenemu nčencu ne sme dopustiti, da bi se kje in kakor koli sam in neposredno zoper svojega učitelja pritoževal. Le staršem, kot naravnim zastopnikom pravic svojih otrok, se sme to dovoliti. Čeravno se pa na videz kažp, kakor bi učenci šoli nasproti nobene pravice ne imeli, naj se učitelj ž njimi vendar tako obnaša, kakor bi glede šolske izreje zares imeli svoje pravice. *) 2) Starši smejo po pravici tirjati, da se njih otroci vdeležujejo vsega, karje zagotovljenega po šolskem načertu, ali kar se samo po sebi kaže iz naravnih šolskih razmer in šolske izreje. Posebno sega ta pravica na to, da je nauk dostojen in dobro vredjpn, in da je odreja prava. 3) Te pravice se stika tudi tirjatev, naj šolske oblastnije skerbe za vse, kar je pripravno za pristojno šolsko izrejo, in da primerno čujejo nad šolskim delovanjem. Starši smejo (pod določenimi pogoji) priti k nauku in letnim preskušnjam , *) Primerjaj dr. Heinr. Stephani: BNachweisung, wie unsere bisherige unverniinftige und zuni Tlieil barbarische Schulzucht endlich einmal in eine verniinftige und menschenfreundliche umgescbaffeii vverden mfisse". — Ovi pedagog tirja blizo, naj se učencc ie v šoli tako rekoč spozna za ^deržavljana", in naj sc šolsko življenje vreduje podobno deržavnemu življenju. Kakor se tirjati sme, da v deržavi ni vsa in neomejena oblaet v rokali enega samega, tako tudi učitelj učenoem nagproti ni neomejen samovladar. Njegova oblast naj se po učencih samili onieji, naj se jim da delež pri postavodaji in sodniški oblasti: šola naj se vreduje prav po ,,uslaviiih" pravillh. Le doveršivna oblast ostane vsa v učiteljevili rokali. — ištephani-ta so zarad takili misel o svojem času mnogo zasmehovali. Tudl mi nismo ž njim v vsem enakih misli, najdemo pa vendar le tudi nekaj resničnega v njegovcm nasvetu. Mi smo zoper to, da naj bi bilo šolsko življenje po svoji vnanji obliki v vscm podobno življenju v občini in deržavi; kajti učenec še ni srenjčan, pa odgaja se v srenjčana, pravega človcka; šola ne more biti še občina, temuč je še le most iz družinskega v občinsko življenje, pripravnica do občine. Spoznavši to. pa moramo reči, da naj se učenci že tudi v šoli napeljujejo, se v sviiji vnanji obnaši podvreči pravni misli. da so pokorni poetavam. Kaj več o teni ne moremo tu govoriti. i>i8. da vidijo, kako napredujejo njih otroci; tudi smejo učitelju svoja mnenja pristojno naznanjati, pri njem in šolski oblastniji prositi, se pritoževati i. t. d. 4) Glede kaznovanja v šoli smejo starši tirjati, da se ta oblast doveršuje ne le tako, da zadostuje namenu šolske izreje, teniue tudi le takrat, kedar se učenec pregreši zoper šolo in šolski red. Vsa druga kazenska oblast, kjer se učenec ni pregrešil naravnost zoper svoje šolske dolžnosti, nego le tam, ko ga one niso vezale, se ima staršerri prepustiti, ako se ti tej pravici sami ne odrečejo. 5) Vprašanje: ali iraajo starši tudi pravico od učitelja tirjati, da jih pri izreji njih otrok, če je potreba, po svoji moči podpira? še ni dokončno rešeno. Mi mislimo, da starši te pravice nimajo; vendar naj pa učitelj za svojo moralično dolžnost spozna, starše pri domači izreji podpirati, če je potreba. 6) Staršev pravno nihče ne more siliti, da bi svoje otroke puščali pri verozakonskein nauku drugega cerkv.. obreda, kakor tudi, da bi jih pošiljali v šolo, ki je osnovana na veroznanski podlagi drugega kolena. 7) Dr. Graefe tudi še pravi: MStarši imajo pravico, si po svoji volji za svoje otroke šolsko izrejo zbirati, tudi jo celo sami prevzeti, če imajo za to potrebnih zmožnosti. — Starši smejo tirjati, da se njih otroci v kako javno šolo vzeti morajo, če oni sami tudi dolžnosti, ki jim potem pripadajo, prevzamejo. — Glede pervega mnenja je to važno, pa dokaj sitno vprašanje. Marsikaj se more za, in ravno tako tudi zoper šolsko silo navoditi. Prerešetati hočemo to vprašanje drugikrat v posebnem spstavku. Danes omenimo le toliko, da jp šolska sila dvojna: a) Ueržava ima pravico, starše primorati, da skerbe za potrebno šolsko izrejo svojih otrok; vendar se jim lii prepušča volja, si to ali uno šolo zbrati, tudi jo namestovati z zadoslljivim domačini naukom. b) Starsi morajo svoje otroke pošiljati v šolo, ki jim je odločena. Pravne odločbe II. za šolo. v 1) Solske pravice se dele nekaj v pravice učiteljeve, npkaj v pravice šolske oblastnijp. Šolske oblastnije imajo šolske pravice, če se niso ktere učitelju saniemu naložile, povsod neposredno varovati, učitelja pri vsakem primerleju namestovati in braniti njpgove pravice. 28* 2) Šolske oblastnije smejo pravno tirjati, da slarši svoje olroke, če so dosegli primerno starost, v javno šolo pošiljajo, ali da saj dokažejo, da se drugače primerno podučujejo; tudi jih iz šole ne smejo vzeti popred, doklpr otroci ne dosežejo določene starosti. 3) Sola more pravno tirjati, da starši svoje otroke redno k nauku pošiljajo, in zatorej niore in mora, če drugače ne grp, tudi silonia za redno obiskovanje šole .skerbeti. Se ve, da šola te sile np more in ne sine sama, temuč le po gosposkini oblastniji izvpršpvati. — Xa videz se tii 2^ in 3) ne vjema s tem, kar smo zgoraj v 7) navodili. Kakor smo že zgoraj rekli, govorili bomo v posebnem sestavku o šolskem deržanstvu in o šolski sili (Sclmlpflichtigkeit und Schulzwang), in skušali bomo tedaj, da bomo rešili se marsiktero drugo vprašanje, in marsikteri ugovor. 4) Če starši svojega otruka ne puščajo pri verozakonskeni nauku v šoli, ker se uči v smisli drugpga verozakona, kakor kterega je otrok, srne šola tirjati, da se on drugod zadostljivo v tem nauku podučuje, in da starši to tudi vsakikrat dokažejo, če se od njih tirja. 5) Šola sme pravno tirjati , da starši spolnujejo vse dolžnosti, ki jih imajo ali sami, ali njih otroci po šolski razmeri, ali razločno, ali tiho, tedaj samo po sebi razumljivo. Taka dolžnost n. pr. je, da starši svoje otroke prpskerbljujejo s potrebnim šolskiin orodjem, da učnino redno plačujejo i. t. d. 6) Sola ima pravico, da staršem o njihovih otrocih, kolikor je treba, primerno poroča, da jim naznanja svoje opazke in mnenja, in da jih vabi, da bi jo podpirali. T) Sola iina tudi oblast, da kaznuje — v mejah, ki so ji odločene od šolske oblastnijp, t. j. če se učenci pregreše kot učenci, tedaj če se prpgrpšp med n»ukom, v učilišču, na poti v šolo, glede šolskih nalog za dom in v cerkvi, ako jc obiskovanje cerkve učpncem zapovpdano. Nasprotuo se staršem ne more dovoliti, da bi svoje otroke izrečpni šolski kazni, dokler očividno ne prpstopi od šolske oblaslnije odkazane nieje, svojpvoljno smeli odtpgnili, — da bi si sami pomagali. 8) Dvomljivo je, ali so starši pravno dolžni, šolo z domačo izrpjo in laslniin zgledom podpirati, da bi ložpje dospgla šolski namen pri izreji njih otrok. Kar tičc uas, niislimo, da šola do ove tirjatve nitna prave pravice, da je pa to moralična dolžnost staršev.