Tržaške vesti. —t— Tržaško šolsko vprašanje. V nedeljo je imelo polit. društvo »Edinost« svoj občni zbor, kjer je bil tudi govor o tražškem šolskem vprašanju. — Glede na misel, ki jo je sprožil tov. Adrej Čpk, naj bi se začela zopet akcija za slovensko srednje šolstvo v TrstiL. je poudarjal dr. Rvbaf, da se je o stvari že večkrat govorilo v državnem zboru, toda napredka pa le ni v njej. Dobro pa je, da se zopet potrka pri vladi, ki se o naših potrebah nikakor ne da točno poučevati, kar se je pokazalo zlasti pri podržavljanju učiteljstva na CMD. šolah. V ministrstvu so mislili, da je razen treh že podržavljeno vse učiteljstvo, dočim jih pa ni podržavljenih še 20. Pred dvema letoma jih je bilo še 8; ker pa so jili potem podržavili pet, so mislili, da so ostali samo trije. V resnici pa število naših šolskih otrok raste tako hitro, da potrebujemo več novega učiteljstva, nego so ga podržavili. Da se zopet spomni vlada naših zahtev na šol¦skem polju, je predlagal govornik sledečo resolucijo: »Pozivlja se c. kr. vlada^ naj v najkrajšem času popolnorna podržavi slovensko ljudsko šolo v Trstu, ako noče prisiliti občine, da izpolni svojo dolžnost napram slovenskim občinarjem, prebivajočim v mestu, in naj poskrbi za to, da se tudi slovenskim Tržačanom omogoči uživanje dobrote srednjega jin strokovnega šolstva v materinem jeziku.« — K resoluciji je poudarjal tov. Čok, da je čas za zahtevo slovenskih srednjih šol sedaj jako ugoden. Na pripravnici je okrog 300 slovenskih šolskih otrok, na šolah CMD. je okrog 300 otrok v IV. in višjih razredih, na okoličanskih šolah pa jih je v IV. razredu tudi okrog 400; vseh skupaj torej okrog 1000. Ti slovenski otroci imajo vendar tudi pravico do srednješolske izobrazbe v svojem materinem jeziku. —t— Smrtna kosa. Umrl je po dolgi in inučni bolezni učiteljiščnik Alojzij Bunc v cvetu svoje mladosti. Bil je marljiv in siir;patičen mladenič. — Kruto zadetemu očetu in vsej spoštovani rodovini naše sožalje! —t— Nemško politiško društvo v Trstu je imelo občni zbor, na katerem je pozvalo neinški »Nationalverband«, naj ustanovi posebni odsek za študiranje in varstvo nemških interesov v Primorju. |)alje je društvo izjavilo, da slabitev itaBjanskega elementa v korist Slovanov tiemške interese v Primorju slabi in naj tem srnislu pritiska »Nationalverband«. \\ —t— Zemljevid »Okrožjie Trsta«, ki ja je izdala trž. podr. S. P. D., se dobiva knjigarni Gorenjca & Co., ulica CaSerma, v tobakarni Lavrenčiča, trg Casrfna, in pri odboru trž. podružnice 5. P. D. ulica Torre bianca št. 41, I. Cena nalih zemljevidov znaša 50 vin., a večjih fca urade, pisarnice 1 K 60 vin. ,v, —t— Razpis štipendija. Odbor Dijaskega podpornega društva y Trstu pode¦iuje za šolsko leto 1913/14. iz Ivan Marija ^atovčeve ustanove za slovenske dijake tržaške gimnazije in po določilih ustanovncga pisma švipendij v znesku 300 K. — pravice do štipendija imajo pridni, nadar[eni in potrebni ubožni dijaki tržaške drzavne gimnazije, ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na istem zavodu. Ako so sicer dani Vsj pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni Pfi Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bl'o, tedaj dijaki, rojeni v tržaški okolici. ""- Prošnje za podelitev morajo biti pis•ttene in opremljene z listinami v sledečem °dstavku ter poslane s pošto na podpisani «abor v roke društvenega tajnika Mirosiava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice ^¦ednjih šol v Trstu, ulica Fontana št. 10, 11* nadstr. — Prošnjam je priložiti rojstni in krstni list, šolska izpričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in končno ubožni list. Prošnje je vložiti najdalje do 15. decembra 1913, na kasneje dospele prošnje se odbor ne bo oziral. —t— Razveljavljena pogodba. Tržaški magistrat je pred kratkim kupil prostore in poslopje bivšega škofijskega konvikta v Trstu za 450.000 K, toda namestništvo je to razveljavilo, češ, da ie kupna cena dosti previsoka. Zato je potrebna sedaj nova cenitev in nova pogodba. V rečenem poslopju misli tržaški magistrat naseliti umetniški muzj in napraviti slikarsko galerijo, kakor imajo to že vsa večja mesta.